,, 
Geograf slii 06-zornili LETO XI 
štev. 2 
19 6 4 Časopis za geografsfrn vzgojo in izo6raz6o 
Svetozar Iliešič 
Osnovne geografske poteze Savinjske Slovenije 
Ko so mi oh sestavljanju programa za l,etošnje 
2borovanje slovtC111skih g,eografov v Velenju dali 
nalogo, 1naj v uvodnem I1efieratu spregovorim ne-
kaj besed o širokiem makror,e~nalnem okviru 
kraja, v katel'lem bomo zhor,ovali, sem bil dvakrat 
v zadregi. Najpl'lej zato, ker se bojim, da je tako 
na kratko in 111a splošno težko poviedati kaj no-
vega in tiehtinega, in pot,em zato, ker sem bil v 
dvomih, katerega makroregional111ega okvira naj 
se sploh držim. 
Res se zdi na prvi pogled precej jasno, zakaj 
smo se odločili, da se tokrat sestanemo nekje v 
porečju Savinjie. Pač zato, ker je savinjski predel 
edini izmed osnovruh predelov Slovenije, v fuate-
r,em se doslej še nismo . zbrali, čeprav se !ne bi 
mogli obtožiti, da smo ga v novejšem geograf-
skem raziskovanju pustili čisto oh strani, saj so 
se ga -<lokaj intenzivno lotili tisti naši mlajši ~eo-
grafi, ki so od tod doma ali pa so svioja tenenska 
raziskovanja moano usmerili sem. Tudi v deloV111i 
program Lnštituta za g,eografijo Ullliverze so ti 
kraji vključeni. V;;e to se ho tako pokazalo v 
referatih, ki bodo sledili. Toda teže je povedati, 
k.aj je tista poglavitna v.ez, ki daje Savi!njski 
Sloveniji značaj osnovne makr,oregije v talci meri, 
da smo si jo izbrali za široki regionalni okvir 
našega zborovanja. Ali 111as je k temu vabila 
tradicija hidrografskega opr,ecLeljevanja pokraj1111-
skib enot ter smo imeli enostavno pred očmi tisti 
del Slovenije, ki se odmaka pa vodnem omrežju 
Savinje, ali pa j e bila za nas tiehmejša makro-
gravitacijska dmžbeno-gospodarska privlačnost 
Celja ter smo se zato zatekli v ok"Vir celjske d:r11.1ž-
heno~eografskie makroregije ali - praktičineje 
rečeno - celjskega okraja. Na srečo je v,ečina 
Slo,·enije tako oblikova111a, da se marsikje glavna 
hidrografska območja v glavnem 1uj,emajo z druž-
beno-gravitacijskimi območji, kar vielja še po-
sebno za Savinjsko Slov.emjo. Saj do ne davna 
meje oeljskeg,a okraja niso bile kaj dosti v ne-
skladju z mejami savinjskiega por,ečja. Razen 
manjšega 111ieskladja pri Konjicah, kjer sega celj-
ski okraj v Podravje, je bila pomembnejša izje-
ma samo še Sotelsko, ki je hidrogra fsl"O izven 
saYinjske~a območja. Pač pa je moČlno neskladje 
nastalo, ko je bilo z razbitjem ·novomeškega 
okraja Spodnje slovensko Posavje priključeno k 
celjskemu okra ju. Kier pa m ora za naš geogr.afski 
25 
čut ta priključitev šele v praksi dokazati svojo 
popolno prepričevalnost, ho pač ta predel ob 
Savi tudi na našem zborovanju ostal ,ob strdili. 
Pri tem pa j ,e morda dobro, da si takoj postavimo 
za nalogo, da ga 111a enem od bodočih zborovanj 
obiščemo posebej in podrobneje pretresemo 111je-
govo posebno problematiko. . 
Ce smo si torej za to našo uvodno g,eografsko 
karakteristiko izbrali kot osnovo Savillljsko pod-
rocJe s Sotelskim a li Posotieljem, hi se morda 
najpre j vprašali, kakšna j,e njegova geograf -
s k a v 1 o ga v okviriu celotne Slovenije. Vsekakor 
je Savijska Slov.enija že po svoji orografski iz-
oblikova,1osti ooa izmed osnovnih in najmarkant-
nje izoblikovanih g,eografskih oelic Slovenije, in 
to tistih, ki so obrnjene na vzhod, v kontinen-
talno notranjost. Kot taka je od nekdaj pomenila 
prehod iz osrčja Posavsfoe Slovienije, po starem 
Kranjske, v Podravsko Slovooijo, po star,em šta-
jersko. Zato j,e bila in j,e še danes, čeprav je svoj-
čas pripadala štajerski, po svojih osnovnih živ-
ljenjskih ilJ1 kulturnih značilnostih ;nekako na pol 
kranjska, lna pol štajerska. Vsekakor j,e imela s 
svojim kotlinskim osrčjem ter z bolj ali manj 
odprtimi hodniki, ki vodijo iz njega 111a jugo-
zahod, severovzhod in severozahod, od 111ekdaj 
svojo posebno promiet1no vlogo . Toda njen 
osrednji prometni tok, v bistvu in t e r regi o -
na l 111 ega ali tranzitinega značaja, ni pravzaprav 
nik'dar šel v smeri 111jene osnovne I'elieftne osi, od 
zahoda 111a vzhod, tem,1eč počez, od jugozahoda, 
od koder pripeljejo sem podolž.ne predalpske 
dolinske zveze iz Ljublja111ske kotline, odnosno -
širše zaj,eto - s sredozemskega obrobja čez Po-
stojnska vrata. !na severovzhod med pretrganimi 
odrastki Karavank proti Podravju, oziroma Po-
donavj111. V re gio 111a l1nem pr orne tu pa je 
kotlinski značaj, ki ga ima Savinjska Slovenija v 
svojem osrčju, usmeril radialno koncentracijo 
prometa z vseh strani v tisti, jugovzhodni del 
kotlinskega osrčja pri Celju, kjer se hidrografsk,07 
pa tudi regio:nalino ilJ1 lokalno prometno omrežje 
zbereta oh vstopu v ozko grlo, skozi katero Sa-
vinja zavije !na j ug. 
Posklušajmo si zdaj v kratkem pregledu pri-
klicati v spomin tiste med seboj razlifue p okra -
ji111ske e liem e nte , to se _pravi tipe geograf-
skega okolja, ki jih hidrografska vez porečja 
Savinje :in osnovni gravjtacijski vpliv Celja ve-
žeta v nekakšno makrotiegionalno enoto. Med nji-
mi prevladujejo relementi predalpske pokrajine, ki 
se le na skrajnem zahodu vzpno v pravi a lpski 
svet, na vzhodu pa izzv,ene v subpanonske širine. 
V svojem najbolj zahodnem delu zajema Slo-
verrija še izrazit košček visokogorskega a lp s k e -
~ia sveta. To so pr av;e Savinjske Alpe 
(tokrat res prav nič „Kamnis'Tue") s srnjimi sliko-
vitinri „dolina.mi" in „koti", z vso resno proble-
matiko svojih samotmih kmetij in neizprosnega 
zatona starih življenjskih oblik, s pozitiVtnim na-
<lomestilom, ki ga v tamošnjo gospodarsko dejav-
nost prinašata gozd in turizem, ki pa bosta prišla 
prav do veljave šele, kadar bo dokončno prema-
gana še vedno močn11 prometna odročnost te naše 
alpske pokrajine. 
Vzhodno od tod se svet zniža, razleze in od-
pre v izrazite predalpsk ,e pokrajine. Da 
smo !Uporabili besedo v množim, je več ko na 
mesilu. Zakaj priedalpski s,·e t •je, podobno kakor 
oh Savi, tiudi ob Savinji v podrobnem dokaj raz-
ličen. Preden se dokončno o dpre v širok,o kotlino 
Spodnje Savi.njs.ke doline, ki pa je sama, podobno 
kot Ljubljanska, še vedno izrazito predalpska, 
zajema še sredogorsko-hribovito Savinjsko 
pred a o rje , po vmesnih dolinskih brazdah ter 
kotlins~1 celicah razkosano na ,·eč skupin. Te 
brazde in. oelioe, 1...-i so se izoblikovale v dokaj in-
dh idualizirane pokrnjinske subriegije, so Gor -
nograj s k o a li Zadrečka do l ina , Zgor-
nja Savinjska dolina v ožjem smislu (ne-
kako od Luč do Mozirja) ter S a l eška do I in a 
{Velenjska kotlina). Gozd in turizem v prvil1 
<lveh, pa - če naj rabim ta izraz - ,.•ig1nitiza-
cija" gospodarstva v tretji, z njo pa tudi tam 
turizem, pomenijo omo,·e nadaljnjega geograf-
skega individualiziranja teh celic. Pri tem pa 
ostajajo moano ob strani dokaj visoke gorsk,e 
pregraje med njimi in njihova, s samoLnimi kme-
tijami in zaselki po ejana prigorja ter dožfrljajo 
izrazite dezagrarizacijske in depopulacijske pro-
cese. Kar kličejo po temeljitih proučitvah, ki naj 
hi pomagale pokazati njiho,·o nadaljnjo pot. To 
velja za gozdno Menino z nižjim podaljškom 
v Do h rov I j ah , velja za Roga š k o h r i ho v -
je z njegovim prigorjem, rnlja za Go It e in 
Smrekovško hrib ovje z njunim prigor-
jem, _pa trudi za svet onstran ša leške doline, to j e 
za juzno prigorje Uršlje, ki bi ga lahko prinlemo 
imenovali Zavod ,enjsko (ali Zavod,enjsko-
slemensko) p ri go r j 1e. 
Ko se navedene celice in brazde na široko 
odpro v kotlinsko osrčje Savinjskiega, v Spod -
njo Savi111jsko dolino. ki zre na vzhodu 
že skozi široko o~o :na subpru1onsko stran, pa 
hribovitih okvirje,· še ni konec, samo razmaknejo 
se. Na jugu je to tipično priedalpsko Posavsko 
hrib o v j e z vsemi svojimi značilnostmi, z me-
njavo dolomitnih vrho,· in zložnejših paleowjskih 
slemen ter z '\/Jme!mimi strmimi dolinami. ponekod 
pa tlUdi terciarnimi premogonosnimi lečami. Hri-
bovje se s svojimi zmeraj bolj razdrobljenimi in 
osamelimi odrastki vriva daleč v subpanonski 
gričevnati svet proti Sotli. Na &everu pa spremlja 
kotlino v nadalje,·anju Karavank Vitanjsko -
konj iško hribovje s širokim Ponikev -
sko - dobrnskim prigorjem. Levi pritoki 
Savinje so se zaje.dli daleč nazaj skozi prigorje 
(Ložnica, Pir,ešica), deloma tudi skozi samo hri-
bovje (Hudinja, Frankolovski potok) do v:možja 
Pohorja. S tem so odprli na to stran poometina 
,Tata, pri tem pa niso še utegnili, da bi svoje 
struge uravnoYesili tako, da bi se ob naraslih 
vodah ne pokazale še nedorasle svoji nalogi in bi 
ne prinašale kotlinskemu osrčju okoo_g Celja po-
vodenjskih in,esreč. 
Vzhodno od Celjski~ kotline se predalpski sa-
vi.njski s ,·et viedno bolj prepleta s s u b pa 111 on -
skim svetom tier se izgublja med ~jim. Začne 
se pokr~jina nizl..'ih hribov in gričev, z vinskimi 
goricami v posebino rugodnih leg.ah, z gozdovi po 
sev,erro.h straneh ter s tr,av:n:iki in lokami po za-
sedimentira:nih dolinah. je na regionalne razčle­
nitev je kaj labilna. Subpanonske poteze najmoč­
nej e prevladajo na ožjem So tel s kem (Poso-
telju), od koder se po Vog laj n skem podo-
1 j IU. moano raztegrnejo prav do Celja. Z v:i.nskimi 
goricami se 111ajjasnej,e zarežejo v poluajinsko 
lice v B oško- ro gašk em prigorju , s ka-
terim se tu s,·et iz t. im. Rogaško-šmarskega po-
dolja, kjer je prehod z gomje Sotle na Voglajno, 
vzpne v gozdno pregrajo Boškega hribov ja. 
Malo bolj vstran od Voglajne in Sotle ptioli Savi 
in proti spodlnji Savinji, ki se je pod Celjem 
zajedla v svojo značilrno „ Deber " , vodečo mi-
mo Laškega proti Sovodnji pri Zidanem mostu, 
pa je ostala močno vstran od prometnih tokov, ki 
jih je v Debri in v Rogaško-šmarskoem podolju 
poživi.la železniška doba, pokrajina. kjer se tako 
v prirodi kot v gospodarski izrabi tal nekam. 
enakomerno mešajo subalpski in subpanonski. 
elementi. Zadnji čas jo na, aclno imenujemo 
Kozjansko. 
26 
Ko smo tako bežno preleteli pokrajinske se-
stavne dele Savinjske Slovenije, pa tudi v tej 
kratki !Uvodni karakteristiki ne moremo in ne 
smemo mimo 111jene današnje družb en o - g e o -
grafsk,e strukture. Ne utegnemo seveda 
pose~ati v karakt,eristiko posameznih področij. 
Za glav.na med njimi je to tako in tako naloga 
podrobnejših referatov, ki bodo sledili. Dotakne-
mo naj se samo vprašanja, kakšno stopnjo go -
spo darsko_-fiUnkcij ske e111ot111os ti ozi-
roma čvrstosti notranje gospodarsko-:liunkcijske 
povezav,e je dosegla ta makroregija Sloverrije kot 
celota. Teh nekaj stavkov naj bo le pobuda za 
nadaljnjo podrobno proučevanje družbeno - geo-
griafsldh problemov ob Savinji, ki je pač tudi 
eden izmed glav1nih IIUU1lenov našega velenjskega 
zborovanja. 
Z ožjega vidika današnjega promet 01 ega 
omrežja samega po sebi je Savinjska Slovenija 
vsekakor prese;n.etljivo čvrsta enota s težišoem v 
svojem osnovnem vozlišou v Celju. ~a enotnost 
današnjega prometnega omrežja je v določenem 
smislu celo 1rtegativ1ru1.. To vie1ja zlasti za primer 
ruristi.činega :iJn gozdarskega predela 1na. Zgomjem 
Savinjslrem, ki ga zavirajo v razvoju 111jiegove ne-
ugod111e promett111e z-..,eze z Ljubljiaino, v dobi avto-
mobilskega prometa pa tudi kaj slabe neposredne 
zveze z Zag11ebom. Izgradnja boljših zvez, zlasti 
cestnih, v ti dvie 1nadvse pomembini gr.avitacijski 
smeri, je tnt1j111a. Ni pa dvoma, da bo zlasti 111a 
obrobju občutno razrahljala čvrstost povezave s 
celjskim gravitacijskim ocntrom. Saj re današnja 
gravitacija proti Celju , oe jo pojmuje-
mo š:irše, kompleksno in ne samo z vidika trenut-
nega promellf)Jega omrežja. 0111 obrobju Savinjskega 
marsikje šepa. Ponekod šepa že od nekdaj, dru-
god pa je pričela šepati zadnji čas. Ce spet izvza-
memo Spodnj,e sloVIC'nsko Posavje. prikljručcno 
pred kratkim oeljskemu okraju, bi bila gravitacija 
k Celju b11ez administrati,·1ne „pomoči" (vklju-
čih·e v oeljski okr.aj) kakor doslej še naprej mofoo 
proble.mationa trudi na spodnjem Sotelskem. Na 
podDQčju okrog Konjic se privlačnost Celja močno 
prekriva s rprivlačnostj-o moč111ejše~a mariborskega 
žarišča. Pa trudi Zgornji Savinjski dolini se re 
zdaj, ko so cestne zvicre 111.a ljubljansko stran še 
dolge in s labe, pojavljajo mačilni neposredni to-
kovi proti Ljubljani. Njihov 111ajzaarilnejši simp-
tom je ddovtna sil,", ki iz teh krajev dnevno po-
tuje z avtobtLs:i v ljubljanski Litostroj. 
Za ko;nec se še povprašajmo, koliko je enotna 
tudi siceršnja IOOtranja kompl;cksno-fu11k-
ci j s k a s t r ruk tura Savinjske SloVlelll.ije in v 
koliko je v 111jej zares Čvrsta vodilna vloga Celja. 
Ce 111e sodimo samo po površnem vide2'iu, brž tudi 
spozinamo, da GeljJe s tega vic.lika lni bilo in mi za 
"-so Savinjsko ~love111ijo tako mooao sroe s tako 
k-0;no~triranim pogonom. kakor bi morda priča­
kovali. Ze v svoji svoj,ečasni shemi ,ekonomsko-
geografsk.e regionalizacije Slovenije sem moral 
brez weh pomisLekov podčrtati, kako se je pred-
Igor Vr:iš ,er 
vsem Salieško ali Velenjsko področje ohlikiovalo v 
samostojno p~1dročje meroreg:i,onalne stopnje, či­
gar lastne osnoV1J1e fiunkcije imajo s Celjem kaj 
malo opravka. T1ud:i gozdarska in 1.uristiČllla Zgor-
tija Savmjska ooli~w z ZacJr,ečko dolino vr,ed krepi 
svojo posebno produkcijsko furnkcijo, ki pDcsega 
ok'vir,e 1t1aV1ezanosti ~ia Celje in jih bo presegla še 
krepkeje, ko se bo izboljšala prometna povezava 
na lj1ubljatnsko slran. Prav tako je očitno, da je 
vsa Spodnja Savinjsk.!l dolina zahodno od Celja. 
oziroma od žalca, razvila svojo gospodarsko pro-
speriteto, oprto 111a hmeljarstvo :iin OUl drobno po-
derelsko industrijo, dokaj ali povsem neodvisno 
od Celja. l\ttarsikat1lera lnckdatnja vas je tam do-
bila svojo lastno moČlllo lneagr.ar,no fonkcijo ter je 
'dialeč od tega, da bi se preobrazila v „epalno 
naselj,e" za Gel je. FrLmkcijska sarnon iklost tega 
po"dročja se kažie tem bolj, čim bolj ,ugaša v pro-
metu iabsolut1na pr,~vlada rele2Jn:ioe :im s tem slabi 
privlač.nost celjskega ielczniškega vozlišč,a. 'e-
kakš,no ekonomsko geografsko :indi, idualnost brez 
prepriocvalne 111avezanosti 111a Celje, pomeni tudi. 
Koz_jansko s spod~1jim Sotelskim. čeprav je ta 
individualnost bolj 111egati\'11ega značaja , saj j,e 
posledica pro'.111eh1e odročnosti 1eh krajev. ležečih 
doslej 1na gospodarsko najbolj odmakllljeni peri-
feriji ~1.e samo Savi111jsk,e, temveč tudi. skoraj vse 
Slo,·,imije. 
Teh tnekaj besed 1naj slttži za uvod k referatom, 
ki . 50 jih pripravili dr:ugi, v podrobnem mnogo 
boljši pom.avalci krajev, sredi katerih zbo11ujemo. 
Služijo inaj tudi za pobudo, da ti pomav.alci. ti 
naši regiolnalni spccialisti-gioografi, okrepljeni še 
z tnovimi, ~mdaljrujejo čim s mollillc_j,e in čim bolj 
skladno svoje do:,edatnjie raziskm·a lno delo ter s 
tem prispevajo k osnovron lnadaljnj,cga 1usmcrjanja 
družbeno-gospodarskiega raz,·oja v svetu ob Sa-
vinji i!fl 111jc:nih pritokih. 
Problemi modernega urejevanja mest 
(na primeru Velenja) 
Obdobje po osvoboditvi pomeni za jugoslovM1-
ska mesta periodo izredinega razvoja in intenzivne 
preobrazbe. Se nikoli 'doslej 111iso mesta 111a terito-
riju Jugoslavije doživljala tako temeljite in vse-
stranske spremembe. Nagel razvoj pro:izvajalnih 
sredstev in itlvajanje socialistifuega družbenega 
sistema sta omogočila, da je prioela naša domo-
vina rudi na področju urbanizacije dohitevati raz-
vitejk države. 
Pospe~ 11.lroon:izacija se je pokazala na dva 
načina: v rasti novih mest in v temeljiti ter vse-
stranski preobrazbi starih, Žie ob"stoječih 1urban-
skih naseljih. Povsem novih mest je rnastalo raz-
m~rom.a malo; to so l'{ova Gorica, Titograd, Pk>-
če, Novi Tr,aVi(l:ik, Litva, Kidrioevo in še nekatera 
27 
druga. Veliko več je ptimerov, da so v bliž-i:ni že 
obstoječih naselij 111astala nova 111aselja, četrti ali 
predmestja, ki so povsem preobrazila mesto. 
Takšnih primerov je vse pol1110; OUlj navedemo le 
nekate11e bolj 2'llla'lle: Novi Sisak, Sevojno pri Ti-
tovem Užfou, Jugoturbina pri Karlovcu, Lab:in in 
Podlabin, Zenica, Kraljevo, Loznica, Kakanj, Go-
ražde, Lukavac, Dolnja Lmidava, Ceoovje llla 
Ra.V!rulh, Semedela pri Kopru itd. V ta tip urban-
skih naselij sodi wdi Velenje. Pri nekaterih me-
stih se j,e odvijala pr,oobrazba na podlagi rekon-
strukcije. Stara mestna _področja, zazidana s sla-
bimi in malovr,edmmi zgradbami, so porušili in 
na mesto njih zgradili modema poslopj~ in so-
dobno prometno omrežje. Kiot pri.mer a.1aj nave-