Na množičnem sestanku OF v Dornavi je bil sprejet plan za 1950. leto
Na letošnjem 1. rednem množičnem sestsnku v državni osaovni šoli v Dor-navi 4, januarja t. l. ie bil sprejet letni plan OF za 1950. leto, izpopolnjen vaški odbor OF ter dan pregled dela v letu 1949.
Od 575 voliviifh Tjpravičencev se jih Je 284 vkljnčilo v OF. Ostanek ni takoj doumel vredcosti frontalne in organi-zirane borbe proti zaostalosti, zato 6e počasi pridružuje združeni množici svo-bodnih delovniii Ijudi, ki se nikoli niso bali deliti dobrot in težav 6 skromnim in  borbenim 6vetom.
Frontna organizacija v Dornavi je no-sila v letu 1949 odgovornost za uspešno izvedbo volitev v KLO. Večina Ijudi je razumela nujnost volitev in vsega osta-lega dela Fronte, zato so tudj nudili odbora primerno oporo pri delu. Štiri-inštirideeet ka-at &o se sestali fnnkcio-narji in čla-ni. Prepričevanje in orgaui-Zu.crske priprave za delovne akcije so imele primeren odziv. Gradnja zadiuž-Bega doma ni bila končana. Opravlje-no pa je bilo na njem ogromno delo. Tudi na potek odkirpa je imela OF zna-ten vpliv.
V   planu za   1950.  leto  posveča vaški odbor OF Dornava veliko pozorno«t do-graditvi zadružnega   doma,   :!etom čla-bot OF v druge kraje zaradi ogleda in-dnstrijskib  in zadTužniti  obratov,  dvign šterila OF člamov, rednim sejam in 6e-•tankom,   izobraževalnemu  tečaju,  izvr-žitri 3.900 prostoToljnib delovnib ur na ' zadružnem dotnu, borbi proti špekulan-tom ter  skrbi  za otroke in starce.
Zanimivo je, da so se zbrani člarti ognila obravnavi ustanovitve Kmečke obdelovalne zadruge, ker 6o nasedli večjim kmetom, ki niinajo interesa za ustanovitev KOZ.
V  Dornavi je dovolj družin, ki so ho-dV.s za zemljo na delo. Leta in leta so oelali  fcot   najemniki.  Večkrat    jim    ni trgajalo razpravljati o najemnikih in te-žakfti, vendar so razpravlj ali, ko so jah potreboralL Sedaj   je prišel  čas,  ko iz-ginjajo  iz navadfe  tezaki   in  najemniki. Zemlje je v Dornavi dovolj, dovolj Iju-di,  ki  jo bodo obdelovali    ob    svojem znoju,  ob pomoči  živine in strojev.   Le nečesa v Domavi pogrešajo. Takih ljudi, ki   bi   rekli:   »Dokler  smo bili samo  mi poseetniki,   so n-am drugi  hodili  poma-gat Sedaj je čas, da vrnemo pomoč tem Ijudem, da bodo tudi oni spoznali, kako lepo  je  svobodnemu   človeku na    svo-bodni zemlji, na kateri živijo Ijudje ene vasi  kot  ena  druiina,  kjer    je    pomoč ˇseh  vsem   zakon.« Ko so svojčas od-hajali  teiaki z dela,  so jim  gospodlnje
in.  gospodarjj  rekli:    »Bomo že  vrnili«.
Sedaj pa nočejo govoriti o tem, da. bi se tudi zavestno združili. Skozi deset-letja 6o se že zduževali v eni vasi, po stavljali hišo ab hiš-i in jib povezovali s cestami in potmi. Danes se jim še zdi odveč, da bi na velikem dornavskem polju rastla pšenica za vse, ki so se po-svetili obdelavi zemlje, da bi bilo to polje za vse Ijndi iz Dornave skupna njiva, polje skupnega dela, skrbi in ve-selja, na katero ne bi odliajali kmetje in težaki, temveč 6vobodni zadružniki enakopravni državljani nove Jugoslavi-je, neustrašni patrioti, ki jim je enako sveto, kar so skupno pridelal, ustvarili in uporabljali.
Da bodo vsa mesta v odbora OF za-6edena, so izvolili novega predsednika. Prajšnji predsednik OF Peteršič Jakob «e je sam izločil z nedelavnostjo. Ne-kateri funkcionarji VOOF so bili pre-meščeni na nova službena mesta. Za predsednika VOOF je bil izvoljen tov Retelj Alojz. Pred njim 6ta kandidirala Belšak Milko, delavec v Ptuju, doma iz Dornave in Verlak Franc. Ljudstvo bi ju izvolilo, vendar sta pravočasno po-kc alč evojo nepripravljenost za pre-vzem tega vadiLnega in borben<»ga po-ložaja.
V okviru di«kusl>6 je bilo govora o načrtu gospodarskega odbora, ki je pla-niral za leto 1950. graditev brvi, popra-vilo tehtnice, graditev lope za stroje in orodje, izpeljavo kanalizacije, vaške razsvetljave itd. Tudi pri teh delib so člani OF obijubili fizično in gmotno pomoč.
Tov. Lovrec, šolski upravitelj v Dor-navi, je podčrtal važnost izobraževalnega tečaja za mladino. Ta je nujno potrebna dopolnilne izobrazbe, ker jim osnovno-iolska izobrazba ne zad-ošča z ozirom na velik napredek goepodarstva po osvo-boditvL Škada, da bi mladi fantje in dekl.eta iz Dornave ostajali nekvalifi-cirani in neizobraženi poljski delavci, ko pa imajo nešteto možnosti e tehnič-no izobrazbo in izpopolnit. še bolj ko-ristiti kmetijstvu in svojemu življenja Znemo je, da ljudje iz Dornave niso za-ostajali. Tem manj pa je to mogoče do pustlti danes, ko 6O dane številne mož nosti marljivi  mladinl
Sestanek j€ potekel v dobrem razpo-loženju. Prisostvoval mu je tudi tova-riš Fridauer Franc  iz  Ptuja.
Obstojajo vsf izgledi, da ©e ta izpo-polnjeni odbor OF in novi KLO z vs€ resnostjo lotita dela začenši pri življenj-skem odnosu z mn.ožico, z njenim sode-lovanJem in pomočjo in z zaključitvijo ob postavljenib ciljiii za leto  1950.
—Rc