Največji »lovenski dnevnik v Združenih državah'
$6.00 19
$3.00 $7.00
Za inozemstvo celo leto $7.00
Velja za vse leto - • Za pol leta • • • • Za New York celo leto

Ustislovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON: C0RTLANDT 2876
NO. 100. — ŠTEV. 100.
Entered aa Second CIaaa Matter, September 2\. 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congrew ol March 3, 1879.
NEW YORK, THURSDAY, APfclL 29, 1926. — ČETRTEK, 29. APRILA 1926.
__TELEFON: COBTULNPT 2878
VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV,
UMOR OKRAJNEGA PRAVDNIKA Proces proti
Whittemoreju
y Chicagu je bil umorjen pomožni okrajni pravd-nik in dva njegova spremljevalca. — Pomožni okrajni pravdnik McSwigin je postal žrtev zločincev, l<i so mu prisegli osveto. — Morilci so se poslužili strojne puške. — Policija neumorno na delu. — Umorjeni je bil vesten uradnik.
CHICAGO, 111., 28. aprila. —Wm. H. McSwiggin, mladosti pomožni okrajni pravdnik, katerega so imenov al i radi njegove neumornosti v vodstvu kriminalnih procesov "obešajočega obtožitelja" in dva nadaljna moška, James Doherty, baje načelnik tihotapcev piva v predmestju Cicero in salo-ner Iliomas Duffy, ki sta se nahajala takrat v njegovi družbi, so bili umorjeni pozno včeraj zvečer. Glede usode četrtega moža, ki se je vozil žnjimi, se ni izvedelo dosedaj še ničesar določenega. Ogenj iz strojne puške je prišel iz avtomobila, ki se je približal avtomobilu, v katerem so se vračali McSwiggin in njegovi tovariši iz Cicero v Chicago.
Joh n Stege, kapitan detektivskega oddelka, je izjavil danes, da je bil pomožni okrajni pravdnik zapisan smrti vsled svojega delovanja pri kazenskem zasledovanju John Scalistija in Alberta Asel-mija, ki sta bila oba člana Genna roparske tolpe. Oba člana tolpe se nahajata sedaj v kaznilnici, ker sta umorila dva policista.
—	V nižinah življenja je postalo znano, — je nadaljeval kapitan Stege, da je McSwiggin na poti V Cicero, in takoj so zasnovali načrte za umor.
V zvezi s to teorijo je izjavila Chicago Tribune da je rekel McSwiggin šele pred dvema dnevoma nekemu poročevalcu, da so mu ponudili $30,000, če bi zanemaril svojo dolžnost ter pomagal dvema banditoma, da bi bila oproščena.
Takoj so pričeli zasledovati morilce. Državni, okrajni in občinski uradniki so se pričeli posvetovati pod vodstvom državnega pravdnika Roberta Crowe, ki vodi preiskavo, da napravijo načrte za aretacijo članov tolpe, od katerih bi bilo mogoče dobit i informacije glede morilcev, ki so se poslužili strojne puške.
Tri moške, ki so našli Duffy-ja smrtno ranjenega v bi lžini pozorišča napada, so pridržali v svrho nadaljnih zaslišanj.
McSwiggin in njegovi tovariši so se nahajali na poti v Chicago, ko se jim je približal avtomobil, ki jim je sledil v strelni razdalji. Pri prvi salvi so skočili McSwiggin in njegovi tovariši iz avtomobila ter zbežali, nakar so poslali merilci za njimi pravcato ploho krogelj. Poldrugo miljo od pozorišča streljanja so našli eno uro pozneje trupla McSwig-gina in Doherty-ja. Policija domneva, da je avtomobil zasledoval bežeče ter ni znano, če so dobili umorjeni svoje smrtnonosne poškodbe pri prvem ali drugem streljanju.
Največja tema obdaja usodo četrtega moža v družbi McSwiggina. Tudi avtomobila niso še našli.
McSwiggin je šel včeraj zvečer z doma z Duf-fy-jem ter rekel svojcem, da gre v Berwyn, igrat karte. Oba moža sta se odpeljala z avtomobilom. L službenci urada državnega pravdnika domnevajo, da se je napotil McSwiggin v Cicero v interesu dveh slučajev, s katerima se je ravno pečal.
—	McSwiggin je bil mož, ki je delal, če je bilo treba, nepretrgano po 24 ur, kadar je šlo za važen slučaj, — je rekel državni pravdnik Crowe.
začasno odgoden.
Porotniki, ki naj bi sodili Whittemora, s e niso mogli zediniti ter so bili odpuščeni. — Razmerje je bilo sedem glasov proti petim. — Bandit-skega glavarja bodo najbrž izročili oblastim v Marylandu.
RAZREDNA BORBA V PASSAICU
Stavkarji protestirajo proti McBride-u kot posredovalcu. — Kot delavcem sovražni "delavski" državni komisar zasluži v polni meri njih nezaupanje. — Serif Morgan je zapustil Passaic.
Izbruh plemenskih sovraštev v N. J,
'Smrt parlamentarizma.9.01' kritizirati, kajti sodba glede
--I tejpn, kaj potrebuje dežela, je
ALOAL.A DE HBNAKBS,; Pf^dpravica vlade. Spaurita, 27. aprila. — V govoru
na -banketu Lipre domoljubov, je izjavil npannki mimsrtrski predsednik, wneral Primo de Rivera, da je napovedal odločen boj par-lanmudtarnenni sistemu in da lio-
Zasledili so podmorski čoln.
BUFFALO, X. Y., 28. apriJa. — Dvanajst prebivalcev Erin okraja, ki uaj bi podali pravorek prlede Raehanla. AVliittemore, obtožene- j era umom dveh banmih naložben-] eev, je sporočilo včeraj zvečer ob [ enajstih sodniku Noonann, da no morejo priti do pravo reka t Sodnik je nato poroto odpustil, po-j tem ko s»» j«1 posve&ovail s pomožnim okrajnim pravdnikom.
Kakih pot sto ljudi j»» polnilo koridorje Modni jsk^era po«lopja tekem celega večera, in ko je dospela novica., da l>o tresba nadatl'j-e obravnave, je nastal tak vriše kot ga nwo še nikdar slišali v <od-nijskem poslopju.
Vse kaže, da je postal "Whitte-j more skrajno po pni aren tekom • treh tednov svojega tukajšn/jeiga1 bivanja.
"Whittemore je sprejel popolno-' ma miimo ta sklep, ki je ponienjaij zanj veliko zrnato. Ko so ga privedli pomožni šerifi v dvora.no, je bil rdeč v obraz in ta barva ni izginila, ko je slišal odločitev.
Odvedli so ga iz dvorane, ka-korlutro je objavil načelnik porote nesoglasje med porotniki. Ko je prišel mimo svoje žene, se je -klonil ter jo -poljubil.
BUFFALO. N. Y., 28. aprila. — Dane« je postalo več kot dvomljivo. če bo "Wlvit'temore tukaj drugir« procesiran radi istega zločina. Če se ni porotnikom po posvetovanju, ki je trajalo celih 2S .ur, posrečilo zodrniti se glede pra-voreka, nočejo naprtiti davkoplačevalcem madaljnega procesa, ko-joga izid bi "bil prav tako dvomljiv.
Državni pravdnik O'Connor iz Balthnoorja. Maryland, je že o>b-javil, <la bo takoj na.prosil državne oblasti v New Yorku, naj izpuste "Whittomore-a, da -ga l>o mo-goče prevesti v Baltimore, kjer bo i-.totako procesiran radi umora po prvem redu. Kot znano, je umoril AVhittemare ob priliki -voj<iga be.ga iz jetnišniee nekega starega paznika.
Čeprav bo Whitteroore izročen oblast i m v Baltimore. 1)odo ostali nadaljni člani njegove rojpar-ske toilpe, ki je naplenila več kot $800.000, varno v New Yorkn, kjer jih bodo procesirali vsaj radi ropa. Tolpo so po dolgi in nc-olteni zločinski karijeri •zasačili na ta način, da so detektivi slučajno zasLod&i neki nočni lokal v New Yorku, ki je bil glavni stan ropar-,ske tolpe, kar je dovedlo do aretacije.
Ker niso mogli Whittemoru z gotovost jo dokaizati v New Yorkn nobenega umora, je bil izročen obla-stim v Buffalo, kijer so mu naprtili umor dveh bančnih ibiuž-bencev.
če staviti na nje«ra mesto splošno A	.LONP°N' Ccmn" ^ aPr
liiwWL-n. ______AuKST&ki podmorski čoln S—51.
ljubko glasovanje.
Posvaril je vse, ki pismeno, ust-vneno ali potom anonimnih letakov kritizirajo vlado, ter napa-
ki se je potopil septembra meseca preteklega leta, pri čemur je u,to-nilo 38 mož posadke, so zasledili
del one, ki kgavljajo, da' ni seda. jVC**D <IolSem »kanju »a morskem dn
chigoifeL
ieda_rcc"
nja vlada dorti prida. Po&tiki, — j dn». Seday ga bodo «kn«ali
__' ■
Zahteve Cilencev.
ARICA, Chile, 27. aprila. — Cilenci so vprizorili včeraj obhod po mestu, da dajo izraiza svoji želji glede splošnega ljudskega glasovanja« ki naj bi napravilo konec dolgotrajnemu sporu radi Tacne in Ariee.
Tudi preddelavci Botany tekstilnih naprav so se sedaj pridružili stavki ostalih tkalcev in predil-cev. Čeprav traja stavka že več kot četrt leta, so postali s to akcijo bolj ugodni izgledi glede uspešnega zaključenja stavke. Novi stavkarji so se združili v Loomfixer s Protective Association ter se obrnili na United Front Committe. Proglasili so se popolnoma solidarnim s stavkarskim komitejem, tudi glede sedaj pričetih pogajanj z gover-nerjem Moore-om. Pismo nosi podpis Paula Mill-erja, tajnika Loomfixer's Protective Association.
Ce bodo sklenili še vedno zaposleni predilci, da se pridružijo akciji, potem ne bo več dvomiti o' popolni zmagi tekstilnih delavcev nad ošabnimi I tvorniškimi baroni.
Tekstilni stavkarji Passaica nočejo imeti nobenega opravka z delavcem sovražnim "delavskim*' komisarjem kot posredovalcem, kot so že poprej zavrnili vojake, katere jim je hotel vsiliti gover-ner Moore. Potem ko je bil governer Moore prisiljen preklicati imenovanje generalov Gilkysona 1 m Spencerja, je imenoval članom posredovalne komisije državnega delavskega komisarja, dr. McBride-a. Delavci pa so naročili svojemu stav-karskemu komiteju, naj protestira proti McBride-u ker se je slednji tekom vse karijere dosledno izkazal kot varuh interesov izkoriščevalcev.
Kot znano, je vztrajal governer pri tem, da ne sme biti organizator in voditelj stavke, Albert Weisbord, član pogajalnega komiteja. Weisbord je to sprejel, a stavkarski komitej še vedno dvomi glede poštenih namenov governerja. — Razkrinkati hočemo resnične namene teh gospodov, "posredovalcev", — je izjavil komitej, ko je odobril prošnjo organizatorja, da se ne udeleži dejanskih pogajanj ter se zadovolji z ulogo svetovalca.
Stavkarski komitej je tudi ugovarjal proti Henry Hilfersu, tajniku državne delavske federacije, kot članu od governerja imenovanega posredovalnega komiteja. McBride. in Hilfers sta nato izjavila, da sta pripravljena odstopiti, če bo mogel governer najti koga, ki bi bil delavcem všeč.
Popolnoma mirni potek prejšnjega tedna je napotil šerifa Morgana iz Passaic okraja, da je poklical iz Passaica vse svoje sile. Dokazal je policijskim pretepačem in njih čednemu načelniku Zo-bru, da so stavku joči delavci zelo miroljubni držav-iiani in da se zavedajo svojih odgovornosti kot stavkarji.
šerif je izjavil pred svojim odhodom, da ne more biti niti najmanjšega dvoma glede miroljubnosti stavkarjev. Stavkarji mu niso delali niti najmanjše težkoče.
V New Jersey »e boje novega izbruha plemenskih sovražnosti. — Vsi črnci so zapustili mesto Carteret.
■Se pred no je legla tema na Carteret. X. ,T„ jP zapustil slednji emec mesto, v katerem ni bi! več varen <svojeg& življenja. Izza pretekle nedelje je vladalo v mestecu linvarsko razpoloženje, potem ko je bila zažgana cerkev črncev ter so bili črnci s krepeljei izgnani iz njih stanovanj.
Govorili so celo o linčanjrh. Policija je sicer vpriizorila slab poskus. <la brani črnce pred srdom belih, a to ni slednjih oviralo, da izvedejo svojo pretinjo ter poženejo i7. kraja slelirnejra črnca.
Danes je vršil pogreb Johna OaiTolisa, ki je bil ubit v nedeljo tfkosn pretepa med belimi in črnimi. Včeraj je krožila govorica, da se bo po pogrebu ljudska množica. oborožena. y. revolverji in bomibami, napotila v Woodbridg-e in Perth Aanboy ter proti naipra-vam za umetna gnojila Armour & Co., kamor je pribežalo dosti črncev. Policijski načelnik Harrington pa je izjavil, da sto te govorice izmišljene. V splošnem pa ni bil dosedaj aretiran še noben belih, ki so požgali cerkev, kaine-nali črnce ter jih metali iz hiš.
Plemensko sovraštvo, ki je sedaj izbruhnilo, je tlelo baje več let, odkar so bile plače delavcev vsled prihoda številnih črncev znižane od šestdesetih na trideset centov na. uro. Smrt CarrolLsa je bila vsled tega le iskra, ki je pognala v zrak sod smodnika.
Včeraj zjutraj je pogorela šola na Fi^.k deželni cesti, osemnajst milj od Carteret a ter se domneva da so zanetili požar belokožci.
Mlad Amerikanec aretiran v Rimu,
Amerikanec, član ugledne družine, je bil aretiran, ker je baje razžalil Mussolinija. — J. Abbott, potomec dveh predsednikov, je moral romati v ječo.
Ženska obsojena
na gilotino.
V Franciji je bila obsojena na smrt ženska, ki je zastrupila pet ljudi. —• Obravnava se je vršila v Nimes.
PARIZ, Francija, 28. aprila. — Madama Aretionijeta Scierra, kateri se je dokazalo pert umorov, ja bila včeraj obsojena "na smrt na giljotini, po senzacijoualni obravnavi, ki se je zavrsila v starodavnem mesta Nimes. Porota, ki je izrokla krivdo ženske, prve ženske, ki je bila obsojena v Franciji na an rt izza svetovne vojne, se je posvetovala, le -pet minut.
Nobenega drugetgu motiva za umore ni bilo mogoče zaslediti kot opazovanje smrtnega iboja žrtev. Soglasno s predloženimi dokazi. je najprej zastrupila svojega ljubčka, na kar je z na^ljmim
■Covarišem plesala celo noč krog trupla umorjenegal Nato se je (prostovoljru) oglasila, da bo negovala bolno žensko, a le v namenu, da jo zastrupi in te svoje praktike je ponovila najmanj v treh nadajjnih slučajih.
Njen zadnji zločin je (bil umor ostarele zakonske dvojice, pri kateri je živela. Po pofekusu, da pobegne z njih bornimi prihranki, je bila arertirana.
Obravnava je povtzročrla največje razburjemje v Nimes, kjer so zahtevali smrtno kazen. Sklep porote je bil sprejet z največjim navdušenjem. Ko jo je sodnik napadel kot narjbolj propali značaj, kar jih je kedaj videl, je otstala prav tako mima kot je bila tekom cele dbraVnave. Za tri. zločine je bilo mogoče dobiti delno priznanje. a je trdila, da ji jte pomagal neki prijatelj.
Ni pa vrjetoo, da bo smrtna kazen izvršena, kajti v takih slučajih, če je prizadete ženska, izpre-meni .predsednik republike smrtno lažen v dosmrtno jeSo.
Nova pogajanja v angle-ski premogovni industriji
LONDON, Anglija. 28. aprila. Vsled inicijative angleškega ministrskega predsednika Baldwina se bodo pričela danes popoldne direktna pogajanja med zastopniki angleških rpremogarjev lastnikov preomobnikov. Potem ko je imel Baldivin včeraj separatne konference z obema srtranikama, se je vršila zvečer skupna predkonfe-renca, na kateri se je določilo datum za formalno obnovljenje pogajanj. Če ne bo mogoče najti v treh dnek itika.ke zadovoljive re-
JIUr. Italija, 28. aprila. — John Adams Abbott, iz Bostona, Mass.. je potomec dveh predsednikov Združenih d žav, namreč John Adanusa in John Quinev Adamsa, mora ostati do pet.ka v preiskovalnem za,poru. dokler ne bodo rešene gotove predpisane formalnosti.
Bil je aretiran, ker je pretepel vodnika Salvatora Astrologa in ker se je baje nes{)0fttljivo izrabil glede fašistovskega glavarja Mussolinija.
Abbortt je za£et v prepir z Astr.-> fagom potem ko se je sWlr>ji vmešal v vrsto turistov, ki je čakala pred vrtovi Vatikana. Spor je bil obnovljen v dvoranah Vatikana in pozneje v bdtelu Abbotta. kamor je Abbott poklical Astrologa. da se pravda ž njim na ameriški način. Pri pretepu, ki se je razvil pred hotelom, je Amerikanec tako krepko obdeloval svojega nasprotnika s pestmi, da so ga morali odvesti v bolnico.
Tam je dvigntf Astrologo ob-dolžitev, da se je Abbott žaljivo izrazil o Mussolini ju in fašizmu v splošnem.
Abbott ni zanikal, da je pretepel vsiljivca, a rekel, da je obdol-žitev, da je žalil MusSolimja, popolnoma neresnična m izmišljena: Kdor žali italijanskega diktatorja, mora romati v ječo, kot določa postava, ki je bila sprejeta pred kratkim.
Ameriško poslaništvo in tukajšnji ameriški konzulat nista mogla izpostovati oproačanja Abbot a, ki je zaprt v Regina Coeli jetnifi-niei.
Kravali v Kalkuti.
KALKUTA. Indija, 27. aprila. Pet mohamedanicev je bilo ubitih tekom kravalov med mohaanedan-o: in Indijci. Zaprte so skoro vse indijske prodajalne v trgovskem mestnem delu.
šitve, bo dne 1. maja iiftruhnila stavka presmogarjev, vendar upa vlada, da bo še v zadnjem trenutku uveljavljen dogovor med pre-mogarji in las<tniki premogovnikov.
DENARNA IZPLAČILA
v jugoslaviji, italiji in zasedenem
ozemlju
Dtaaa to sate sent iladdk: JUGOSLAVIJA !
1000 Din. — $18.70 2000 Din. —$37.20 5000 Din. — $924»
M nak»Titfli, ki snaftaj« II centov n poštnino In drug«
200 lir 800 lir
• . • • >r<9f>i
ITALIJA Ur ZAi $ 9.10 . . $13.86
Prt mr*£H&, kd n poitniM io drage BazpofiUja mi nfcji w Trata.
Za poBlJatre. ki presegajo PHTTIBO0 DINABJ1Y aH pa DTAXIBOC MB dovoljujemo po mogoCnoetl Se
SDSNO
600 lir	$21.75
1000 lir	$I2JH)
»	IS MU
i>«X
--9* Md Milega te k* warn pride piJnal te
POŠ1LJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO T NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE
New ¥«
Draft.
SAKSER STATE BANK
BH	V. T

- ' '_____
J
Trgovska zbornica,
s katero se Tr<t tako raci pona-
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president._
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, _ New York City, N. Y.
"GLAS NARODA "
Barberton, Ohio.	katere tovarno odpuščati delarece •
Prvi maj bomo banbertonski	pa tmdi o-ni. ki so ostali pri delu,
Sdovenei praznovali na letni 've-	imajo bolj slabe zasJitžke. V mno- «a. je v prvi vrsrti delo podjetat
seliei tukajšnjega slov sam. dr.	gih krajih se dela samvo po tri <1o kov jug osl'ov art-ke^a rodu. Ivo-
vitve h id ro-električne družbo, k: ima nalogo napravit^ eeaitralo in dat>i Trstu dobre vodo. Leta 1912) ali kasneje 1930 bi bil vodovod
j" Dmnovinakatero priredi ve- št>i dni v tedrwi. — Omenim naj zulič, Martino lic, Katarini«. Pre- dovršen m m«9to bi imej o vedno
___"Voire of the People"_ ____
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Louis Benedik, treasurer, selieo \menovane?ga dme v laični tudi nesrečo, ki je zadela rojaka	muda. Jeirolimič so imena, s ka.tc-	za-dosti vode po nizki ceni.
dvorani. K dnwtvu pripada člaTi- Nikolaja Novteuka, statnujočega na	rimi je zvdzano proevitanje trgov.'	ugoden potek pogajam j ima
st.vo 22 rntzlioniih društev. Igrala 1411;"» D ar ley Ave., v Callinwoodu.	mornarice. Avstrijska politika oh	največ zaf&ktg municipalni asesor
bo nemška go<lba na pihala iz Omenjeni roja:k je šel dne 24. ap-	Adriji je videla rada in je tudi	inženir Šuliigoj-Sihvani. Taiko ve
Akron, Ohio.	i ila zjutraj po Darwin Ave., in na	kreipko pomagala. da se je jutro-	obeta tržaškemu mestu dobra vo_
Čiani In elan ice društva mora- vogalu 1T>2. četrte je pridrvel težak	slovanska pomorska nadarjenost	da iz Timavovega pritoka, ki no-
jo plačati vstopnino a'ko se ves«*- trnek, .ki ga je zf.de 1 in smrtno	obeljcievala italijansko in se je	si lei>o slovensko ime Padec.
Za celo leto velja list ta Ameriko
in Kanado ........................$€.00
Za pol leta_________________________$3.00
Za četrt Uta .........................$1.50
Za New York za celo leto $7.00 lice udeleže ali ne. Fpati je veli- poškodoval. Ponesrečenega rojaka Pri tem marsikdo končno do do_
Za pol leta .............................$3.50
Za inozemstvo za celo leto ....$7.00 Za pol leta..............................$3.50
ke udeležbe.	•	,<-,•> odpeljali v bolnico, kjer je v hrt poitalijančil. Te d«ni je unir)
Za odbor fdov. sam. dr. "Domo- ne<leljo. to je dne 25. aprila prr- kom. Omdido Gerolimieh, eden
Za ifalijanski ieziko^ni atlant
/ibira. gradivo mani profesor l'go
Subscription Yearly $5.00. Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda** izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli j>o£i]jati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, pršimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje ________najdemo naslovnika.	_
"G LAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876•
vuia :
Johan VjčiS. o skrb. dvorane. Fr. Poje, tajnik.
Cleveland, O.

RUSKO - NEMŠKA POGODBA
niin.nl. Rajmki je bil star 69 let ^oned voditeljev stare plovne peIlis, ki je svoj čas pisal članke ter je bil v naselbini splošno čis- družbe "Gerolimieh", ki je znat-!0 obmejni politiki, ki so zveneli lan. BL1 je vedno .za napredek tkkI- no (prispevala preti vojno in po ko4ikor toliko v prilog našega j potnih dr.nštev ter je bil član vojni k razvoju tržaškega pro- ljudstva, društva Sv. Vida. «t. 2». KSKJ ka meta. Dražba ima 21 milijonov i Cenjeni g. urtslnik: — Irpam. Hrvatske Ztojednice. Ti*kaj za_ kapitala in 10 brodov. Gerolimieh j-t Istri plešejo v korist "Lege", da ma odLnčite malo »prostora v psušča žalujočo soprogo in eno se je rodil na LosLnju.	j y f)rn<niHx„ ^ hil p|os v ]-or;
l»>tu O. N.. ker vem. da čitajo ta bror. Pogreb se je vršil v -sredo j
list po rami h naselbinah in tako zjn-traj po cerkvenih -obredih iz	Eksplozivnih snovi
tudi elevelandske novice. Z delom eerkve Marije Vnebovzete v Ool- i'* še vedno polno na vsoh koncili <e v Cleveta-iidai no .moremo po- linwondu. Xesrevni ■*trn«fcni iMkre- i" krajih. V Karvtridi v kvarner-
Poročevalee. j ski provinci so nnišli pri Fr. Ra-" čiča mnogo rajnih eksplozivnih ynovi. smodnika, kositra itd. Bači-' ča so izročili sodišču.
("Leore" na velikonočni pondeljek Sviradi sta dve grodbi. Na ples jo
hvaliti i.n «adnji cas so začelo no. no sožrlje!
Novice iz Slovenije.
Španska bolezen
, , , .. i -	, .-- ...	•• . i ali inflnenea. ki je v zadnjih me-
i otriM ko ir bila ol>ja!Vi jena I)orj.sevLsko-ne.m^ka prijaten-vka ..
,	, . . , .. . ,	«eeih po Sloveniji moeno r.TZsa-
i "'.f.-li' i. ji* postalo p.-imio. da iilso na.si aj^gl^.ski, [»osebno pa fran-' . .	, ,
J'
• ■•»-ki pri j.-: t«-J ji tako >.tra-Hjio vzra<i<itM*cni imel njo kot se jo to izpr-vii domnevatn. I>očim pa se obxvaSa »ng-lesika vlatla ski-ajno re^er-vira>no t«T ni dos<xlaj objavila št» liikake oficrjelae izjave glede te p«.•_£**!}.<». z-'ih4«>va francosko oficijoctno časopisje "skora'.isnja poja<«_; iiiii. *»lede dvojne igre Nemčije". Anglija je v^aj toliko pametna, da ne pokaže obstoječega razočaranja, a Francija vprašuje povsem r'ikriio. k..ko >e skladu rusko-neniški dogwor s čleiioin 16. dogovora glede Ltge narodov, ki uveljavlja medsebojno podj>oro v&eh •"•lanov l>ige pioti kakemu (Jcopnemu sovražniku.
S t< in pa -o ^topili frarrtcoski ofieijozni listi v grdo lužo. Povsem odkrito priznavajo. da so bile zavezniške sile mnenja, da bo vkJju-' «Mkje V^ničije v ijoearno dogovore ter siprejem Nemčije v Ligo na r«vt >v obvezalo nemško, republiko, da se pridruži vsakemu bojnemu jMfchodu pi-oti KorjeJski republiki. I)a je bilo, «z e<no besedo rečeno i nično, kar so vedno povdarjali vodilni div.a"viiiki so\*jeliske Ru^a-je, <la bi bil -prejem Nemčije v "srečno družino narodov v Locarno' i slovet en z ojačenjem pro t i-sovjetske farlanpe od strani ne.m->ke republike. l>ofie<laj ^o številni državniki vedno nas"prOtot\-ali tej ke»n; i i n i'-1 i 1'n i niizlagi ]>oporl.b, sklenjenih v Ijoeamo. V uri izjalov-b-nja pa priznava Francija svoje izle naanene, katere je gojila.
Sk '••iiii.r-x riisko-neiuK-ke pogodbo poniMija Mspričo t«*h okoliščin progla.-Lt«-v polnoltstnosti tra nemško državni/stvo. ^e ni resnično, kar
■M., .." >' \ n ,lo,„iw.va li. da sta nakopala Luther in Stres^maii tu<1; ^e in posvetne glasbe ne v eni ji vin \ lptu »ii ijn kot komija Baldw na in Chambetlaina. sta napravila \ t« m islnčajiu prvi korak k osamosvojitvi Nemčije, k opro&'enju iz v«: ig an 1 Mite. IV ne drugega, pomenja to vsaj priče tek.
1 > < — t ■ bolj v a/.no pa je, da je zadel ta dogovor na odobravanje v « h n.'in>.kih si rank, vseh možnih slojev i>rebivals^.va, Nemuški ma-rijonalei in komun s.ti. demokratje in soeijalni demokrat je, ceaitri-sii in < lani nemške ljiulske stranke. — vsi čutijo, da bo ta pogodba v»-č s4orda za v/drž-inje miru X< mčije, znmaj in znotraj kot pa cel d m uit dogovorov Ligv narmlov, tega da»ševnega otroka Wilssona, < t>«meiice:tfi-ja in Lloyd Oeorfte-a.
(". ... !..» mo-la rn-ka sovjetska republika Vsaj količkaj zanesti	v I^juWjasio U bil imeno-
..........• . 11, ______j________,____,van za zborovodjo tedanje (,'ital-
jala in zahtevala tudi mnopro človeški žrtev, se je seda«j pojavila tudi v Dalmaciji, kjer je bila zad-•njič raawirjena leta 1918.
Mlad vlomilec.
Pred "krartkim je bilo v stanovanje eerko^Tuka Jožefa Zavrla na Jančem, občina Trebeljevo, skozd okno vlomljeno in iz zaklenjene omare ukradenih 600 I>in. in okoli 200 Sava cigaret. Kot storilec je bil izsleden pekovski vajenec James Luzar iz Dola v ljubljanski okolica in oddan sodišču.
Skladatelj Anton Foerster umrl.
V visoki .starosi 88 let je v Novem mestu preminul skladatelj A nt an Foerster. mož. ki si je pridobil z a raervoj slovenske eerkve-
1 zaslug.
Po rodu je bil srn bratskega ee-K-kega naroda (roj. 20. deoemHra 1837). Glasbi .se je posvetil .šele pod vplivom Smetanove glasbe po dovršenih pravniških študijah na praški univerzi. Svojo domovino je zapustil leta 1865 in prevzel službo organist« v Renjn na Hrvatskem Dve leti nato se je
jevimi skladbami je treba omeniti "Venec Vodmikovih pesmi"* za 'Zbor. soli in orkester, nadalje i.^te vrste delo "Turki na Slivici"
V Komnu
ima '"Ijepra" d«*ški rvzil. Da bi bol j {uspeval. j«» vodstvo .razglasilo, da bodo dobivali otroe!. r«ko obob-.
in na njegOA* lju/bki xl>or "Ljinbi-" eaki ga je izvajala Glasbena Matica na I>unajn b»ta 189fi z velikanskim nspeliooii.
j zdravniško preskrbo in zdravil;
brezplačno.
Na Opčinah
j pri Trst n ima "Lega" rikrea torij
Otroško truplo v gfreznici. j
T)ne 8. aprila je bilo najdeno
pri praizmenju grezniee kolo<lvor-. . ,. x
, . .. r> . ..	.jo. veljata za -vzorec
.ske restavracije Zrtzelj v Rajhen-}^
burgn mrtvo dete v s.taix>.-ti okoli 10 mesecev, že tako razkroje- .T, . .
. , , . I Poiorgioreale da se ni dalo —~ - —J-----'
no.
ver zanesljivo ugotoviti spola. T")ete je moralo biti vrženo v greznico po 10. sep-tom-bm 102").
lin a/^il. Vodstvu "Lege" sta ta ' dva zavoda posebno pri srcu. .Zato oskrbovana z vsa pazno.st-
in tržaški j gospodje ju radi pokažejo visokim gostom. Sedaj so peljali na t nd i ekscelenco
na to. da je ne bo mogla ogrožali Koldate.ska tf.apadno-evroprškega iim>*Tij.«!i>«ma z. t rani Nemčije, j; ne bo tresba zastraižiti sr\-ojih 7JH p.nhnh meja i močnimi vojjt^k mi o»ldelki. Nato ibo lahko tudi pri-, I'm.!j-ko do hitrejšega oporazuana in s tem bo tiwli pri malih baltiških lakar.ko-angbtikih državah otlpravila strah, da jih bo ve lika Rusija naknadno kaznova'a za njah tališče v prvih letih po re volup.iji.
X»-m" k : <b 'av>ki	ima seveda dvojem povod za zado\-olj-
;-it v o in veselje.
V Vidno Večji meri -poznava, da pripada sovjefaiki Rued j i ho-
zborovodjo tedanje niee in za kapelnika Dramatičnega društva. Od leta 1868 do 190f) jp »bil regons ehori in organist v Ijublja.nski stolniei. Nato se je preselil v Novo mesto, kjer je u-žival (zasluženi pokoj med zelenjem ob sohtenih obaJih tihe Krke. —
?'oerster je postal pravi refor-
Umrli^v Ljubljani.
M. Sterle. zasebnica. 75 let.
Marija Nr<godc. delavčeva žena, G3 let.
Martin Skrajmar, vozaiik. 19 let.
Ana Žitnik, hišariea. 37 let.
Ivan OWak, čuvaj tobačne tovarne. f,7 lot.
Mihael Rosak, ključr^mičar, SO let.
I^ovrenc Zorman, užitkar, 57 let.	N
Janez Ozvadič, zaseJinik. 37 let.
Terezija Klein, ease4inica, 4l> let.
Tomaiž Kosec, let.
Marijo Čepon. i let.
Jožef Resnik, 23 let.	'
Angela Babka, trgovka, 34 let.
Matija Dolar, delavec, fi.r> le^.
Josip Naprej, trgovski potnik, 40 let.
Magdalena Eppich. zasebnica, 53 let.
Elizabeta Vrhovšek, žena hiša rja, 40 let.
Josip Retiko, po^e.stnik, GO let.
Oentile.ja. ki je bil zelo zadovoljen 7. oledom in je močno pohvalil delovanje "Lege".
Nova cesta Kantrida-Preluka.
Gradi se nova ce.sta Kant rid a-, Prelnka v kvarnerski provinci. jDoljra bo okoli 5 km in široka 14 m. Za t<rotonr bo prostora v širin? , 2.r»0 m, nasadi se dre vod cd. Sedaj je izvršenega dela nad 2 km.
Orrd'bo izvršujejo inženirji Fb'rtotti. Farina, Košir in Slipa-novie.
bi\-«i zidar, 83 zasebnica, 47 mizar, vajener,
' gla^sbe.
Kot pedagog je Foerster po-
Konj ubil petletnega otroka.
Petletni sinček posestnika Ga-berška v Kresnicah je te dni s šibo po zadnjih nogah udaril konja, ki se je pasei na travniku.
d.,-iu*1 l)a m" ustvarja tam produktivno delo zavetišče, v katerem imaior	corkvene	Na
►e U, polil H no in gospodarsko opustilo in ki bo nudilo njih otro-•,UJOf?OVO miC,jtiv0 ^ b,la ,tsta" k -m, n ImkIoč,:,,, u,nerr.,Mjam z.-mljo vesele bodočnosti in "človeka novlJeria or^i-jarska šola in osno-Mvdne eksistence. Nemško delavstvo, ki se je znašlo v tcrem.pljih! Va<n0	<lrn»štvo. Foer-
sve,r,vr>..gi. finančnega kapital«, je navdalo sedaj novo i^nje in	^ da ^ hl1
1 ' hi i In v.sledtega pozdravlja 1o pogodbo kot jutranjo zoro ,jdT1 v cerkvah ^»venskega ozem-novrga m IkjI^m^« časa.	<lllil Prave » »^e cerkvene
Ta pogodba pa bo učinkovala ne le na odnošaje ibe-d Rusi .jo in N'< tnčijo, tem več iva vse države Evrope. Evropski narodi prihajajo v.-<lno bolj in bolj k spoTjwnju, da jih hočejo velike zajpadne Kile,,
! • !>: > pa Ansrlija. Franeija in Italije, za<uižnji3i, politično in eko-i"2aV(M^' S	Je
' -"iski tir jih držati na vajetih s pomočjo . ameriškega kapitala.110 Rtare«^ ^Vske ^Merecje. Po-VJed f'lga s,> pru-. li 1cmeti za tem. da se iznebe toge upUva in ko daril Je &^venskemu narodu pev-
.*talo to di jsivo. se bo lahko uveljavilo ®U«anj* z Rusijo, ka-'sko	^	V Škeduin uri Trstu
n s, obeta, ktvt pov^-n pravilno povdarja^o, lepa •badoeno.t Po-° ^rmoniji, o generalnem hn r ^^ ^
s' •'•< ^^'.nske države bo to velikega pomena, ker bo tvorilo ^ J?	er kla^o ^nske ^- ^
• -r; ,h./ proti iialij«n>ko-francPfNkemu iraperijaližimu na eni «tra- K<>l0 U^ari1 je s t<emi deil i.i ter aivgii^kerou .svetovnem hnperijalizmu na drugi strand. Novo .^ &]ovtmsko gta^beno iziazoslov-irrnpiranje evrof»skii držav ter njih medsel>ojniti odnošajev ime- Pos€ibno P^odovit je bil tudi 1 , 1 rez dvonia hlapodejne poledice, po^bno za manjše držaje, ki Voer^r k<>t »kladatelj cerkvenih
iiičcval petje na vseh ljubljansikh	^ ^roka tako nesrečno u-
vzgojfl veči-!flaril s kopitom, da je še istega ' dne podlegel težki poškodbi.
^ šele natfiajajo v študiju razvoja in ntrjenja.
Vodnikova Družba.
V Ljubljani se je ustanovila ' Vodnikova Družba", koje namen je izdali vsako leto štiri knjige; obširno pratiko, v kateri bodo tmli imena člauov, dve leposlovni knjigi in eno jx>u^no langi-po. Tjetos bo poučna knjiga vsebovala važne zdravniške nasvete. Vodnikorva Pnržba ima prtbliž-ga je imela
pa tudi iposve-tnih del, število njegovih iikiadb je izredno veliko. Leta 1872 je dovršil opereto 'Go-renski s3«ivček", ki «o ji prisodili v žiriji izbrani češki skladatelji Xa prošnjo upravnega odbora-in kritiki Smetana, Bendl in dr. je uredništvo "Glasa Naroda" Proiha«zka prvo nagrado kranjske-
Tjrer»clo zastopstvo za Ameriko. Članarine, znaša iza eno l?to $1.
ga dežeinega zbora. Drugič so peli
Strel je Smyrna težko ranil. Zdravil se je najprvo v ibolnici. nato doma. kon,eno zopet v bolniei, kjer je -te dni preminul. Kdo jc streljal nanj? Sumi se. da je to storila njegova žena. ki je bila prepirljivka im je^nekoč f>ar>cinu vrgla v obraz vrelo vodo. San-cin je takrat izgi»bil levo oko Sa*ncinova žena se nahaja v preiskovalnem eaporu.
Za en dolar i>oste dobili jeseni no-komieno opero leta 1896. Ob
Gorenjskega sla veka" kot lirič-Rad bi izvedel za naslov svojega
štiri knjige, k o jih ene sama — zdravniška knjiga — je vredna več kot en dolaj\
Pošijite svoje ime, naslov in en
skladatelji vi 85-letnici pa je bila opera ^prizorjeaia v nax-odni operi v Ljubljani v novi predelavi Delo je zaslovelo kot slovenska
dolar do 25. junija na upravništvoJ4' Prodana n vesta" in doseglo n-
, le da n* tako Olaa* Naroda, $2 Cortlandt St,|reden uspeh.
Hew Tork City.
r
_______
Med dragimi večjimi Foerxter-

bratranca ANTONA CULJA, doma iz vasi Veliko Brdo, štev. 45. Pred enim letom je bival v Barberton, O. Prosim cenjene rojake, o§ fodo kaj ve, naj ani naznani, aH naj se sami oglasa tm neslorvr ^ John Ujči8, 149 Center Street, Barberton, O,
_____•.....-J
V Ilirski Bistrici
tudi snujejo sindikate za industrijalce in za delavce. Fašistov^ki od poslanci z Reke hodijo v Bi-streo. Najprvo so sklier.li delodajalce. potem pa delavce ter jim ratzlasrali, da se morajo združiti v fašist.voske sindikate, ker to zeli tudi -poglavar fašizma.
Tržaški vodovod.
Zveza električnih podjetij je napravila načrt '-za izkoriščanj«! gorenjega Titnava. Ilidroelektrič-ne naprave so proraičunjene na visoke svote, zlasti radi potrebe sko 15 km dolgega, predora skozi kraško pogorje.
Družba bi zgradila dva velika vodnjaka z Obrambnim zidevjem. en za gorenji Timav, drugi pa za se večkrat spomnijo v Ornem vr. njegov pritok Padec. Voda iz i »-ti nad Idrijo. Komunikacije so Padca, ki je čUta in sveža, bi se'slabe in o Železniški .zvezi na me-napeljaJa po predoru do TrSta. I rodajnih mestih ni -čuti nobene Ta tržaškem mmnicipiju pravijo, | besede vtv". Od Logatca do Godo-da bi imeli z uresničenjem načrta viča je bilo delo pred vojno že v bližini veliko električno centra-J ^koro dovršeno, sedaj vso stoji in lo in hkrat« bi se rešilo vodovod-1 razpada. Pred kratkim se je o tej no vprašanje za Trst. Po dolgih j stvari govorilo na nekem izborc-pogajanjih je prišlo do ustano- I vanju v Gorici.
prišel iz Trsta generalni tajnik "Lege" dr. Petronto.
Taki pte^i	silno dr.n<ri in
kvnrni. Beda raesaja po istrskih «elih in mladina mora na ples
Izdatki so ogromni in uT^ga" ima velik dobiček. Tako sr z našim denarjem potujčnje naša jugoslovanska deea ! Za "Lego" se trudita posebno predsednik poči rnxniee B!nose<vie in ohr-in-^ki tajnik firosir-. ^kmln. da ni v Istri dnn-tveneta pihanja kakor je na Goriškem!
V Krnici v Istri imajo timli azil "Lege". JŠpočet-ka. je bil ukoro prazen, toi^la kasneje je .šitevalo otrok narastlo. Nekateri so se norčevali z onimi, ki so pošiljali svoje otroke v iw.it. =edaj jih pošiljajo tja -t-mli oni! C as-i se izpremingajo tin 1 jiulje v njih. Vodstvo "Lege" vztraja in privabi p«go>toma k sebi največje prvotne odipornike!
Rade Pašič v Opatiji.
Za velikonočno przanike jo bilo v Opatiji mnogo tujcev z rr«nih strani, tudi iz Jugoslavije. V listi. k.i je izisla te dni. čita se med tujci tnwli: "ft ijjnor Radomir Pašič, diplornLatieo, e signora da Rel-prado".
Izseljevanje.
Tudi iz Ornega vrha nad Idrijo se izseljujejo posestniki. Te dni jih odide zo|>et deset v Jugoslavijo. Gospodarsko staaije se je v deželi sploh poslabšalo. Vojni čas pa je tudi mnogo ljiuli aavedel v nekako težnjo po brezdelju n*l£ lahkem jzaslužku. So ljudje, ki se se jim zdi kmetsko delo zelo poniževalno. To so žalostne povojni' razmere. Oblast bi se morala zavzeti za veliko pomoč kmetijstvu. ali take pomoči /ni, davščine pa se naznanjajo vedfe nov«. Gozdovi se sekajo, da se krijejo dnevne potrebščine Ln se plačujejo davki.
Na železniški načrt Ljubljana-Gorica
KOŽNE BOLEZNI POMAGA OZDRAVITI
C
ZA O D _ STRAN IT EV
KOŽNIH IZPUŠČAJEV RABITE
Severa's Esko
XI potreba, da prestajat« neprijetne kožne izpuščaje. Se»erovo Kako je lxvr*tno mazilo, ki je bilo rabljeno x velikim uspehom za koine infekcije. Pri kra.st&h, ki arl>e se je izkazalo uspešno. Ustavi srbet-nost, koža postane Cista in zdrava. Tisti ki ga rab jo, pravijo, da pomaga že ob prvi uporabi. To je potrjeno z množino hvaležnih pisem, zadovoljn i! odjemalcev.	*
Severa's Etko SOc.
Vsepovsod W. F. Severa Co..
Severa's Skin Soap 25c. lekarnah.
Cedar Rapids, Iowa

Enn najibolj tzanikei*nili naprav v .Tujroslaviji so jtvgoslovanske železnice.
Vlaki ne o^liliajajo in ne prihajajo točno; po vagonih strašna nesnui^a in strašen nered; železaii-*U<I uslužbenci surovine, da jim ni para; pristojbine za vožnjo bre^zprimerno visoke.
Vlada naj l)i raje poskrbela za red na žele^mieah, pa bi ji ne bilo treba dajati v liste takiih naznanil kr»t j p nasledirje :
Ze.srrebško ravnate«l(jstvo drv.av-n'h želernie je s poselmo okrožni-eo iprrpoveilalo »lasno prepiranje. klevete in psovke, ki xkodu-jojo n fried n na.šiih železn ic in naše države, zlasti pred tujim svetom.' Odrejene so tudi karjii proti onim. ki hi projjr«^šili prnl i t<*j odredbi.
O .Titosla.vlji <lof?ti pišejo in jfo-vorp.
Jii^josla^nja je povsod priznana in od vseh držav akreditirana. Edinole Ii«liji nič k.Tj posebno ne imponira, zato pa morajo jujro-slovans.Ui zunanji ministri večkrat v Rim prosit MuKsolVnija za spravo in mir.
Jiisraslovanfcka kraljevska rodbina je z italijansko kraljevsko -odbino v ozki žlediti.
Kraljevski tVaniliji <šc žlatata oh vsaki priliki. doč:m vlada med na-lodoma tepko sovraštvo. To sovraštvo ima v sedanjem času Mussolini. na vesti.
*
Toliko torej o Jugoslaviji. «
Sedaj pa še o jiigoslovanščin? prr bfssed. kajti o juiro«lovanšči-ni je zadnja leta precej jrovora.
K"j j<* jugosJovan^ščina ? To naj bi bil jezik, v katerem bi se v«3e-navskriž vrstile -slovenske in sr.bo-hm-atsko besede.	—
Tam pri nas doma so učene gla-ve že marsiksij ustvarile, to<la zdi ise. da z jnproslovainščino niso imele poseJuvo sreče.
V dokaz naj navedem majhen primer.
P»vo<rra<(ska mostna občina je imela te dni naprodaj več raznolikih stvari. Kdor pa hoče kaj jprmiati. mora oglaševati. In vsled |te<ja v lUtih raz«lasila. da hna tole naprodaj:
2 para veša ; 11 rafa ;1 čiviluk; 34 raz. Imliea ; polovico Spe nad 1 a ; '^770 metara pantlika; 13439Vo tueeta konca raznojf; 5 tuceta kvarne za kra<rne; 680 furura za
Ikrajrue; 3SS kom. krairni ukrojenih: 186 kob. šnala ; 1 kntija mu-jstre; 360 metara bortne za veš; HO merfara kvestovanoc nmetkn :
■
.19"»0 metara aižura ; 7 čeibadi stari; 7 flanela za. pejrlanje: 1 šrafštok; .10 metara pastola: 2 'koan. men-jreliea; 2 ]>ara makajra za pleb; 1 šubler; 23 koimada niiZ. mašina; 12 komada ra«znih kajševa; 1 mašina za. umnoKavanje. 1 pijača ira-aina i 4 fotelje; 1 velika fotelja, 1 kasa pancer. 2 histera; t kožni put. kofer-. 1 ntaimparija za 5tem-bl i ran je; 1 k revet i šporet; 1 te-pih za pod: 1 a<mrel; 1 šifonjer; 1 pleharn umi vaonik.-l natkasn; 3 šiBstikle; 1 «mir šajba.
Tz kancelarije Izvršno« Odele-nja 1'p rave Grada Beljjrada, b. 14.364 od 9. marta 1026 jrod. i KPBR. 67, Beograd.
1 *
•Jaz bi morda kaj kupil. toda vseira ne razume-m.
Moj prijatelj Ivo, ki je precej dobro podkovan v ji»j*ot>lovanKei-ni (sicer pa fa»jn.siki clowk) mi je pojasnil, da pomeni <<špore+" ognjišče fSparrberd), da je "amrcJ" naša kranjska marela in da je "nartkasn" (Nacbtkasten) obramba za posodo, na katero sede sleherni jugoslovanski minister. kadar resign i ra.
*
Na beograjskih vodilnih mestih najbrž ni nobenega jasnega zrcala v katerem tri ugledali gospodje svojo neumnost.
Nikjer nobenega izrcala'. Vse- f povsod .so .same v5mir gajbe".
nnfiBHBRHnKflg: '
___.
• r
5
mm
v-- -	\
GLAS NAHODA, APR. 1926.
• • t
LA BOHEME
Slike is življenja ciganov.
(Konec.)
—	Oh! — je rekla Mirni, — tu iom umrla.
V nedeljo zjutrajj, na (lasi. ko bi moral oliwkaii Mirni, se je Ru-«lnlf spomnil. da ji je obljubil vijolic. Radi neke poetične in za-ljubljene vro/.<» je del v rasno vn-mr<nu pc* iskwt evMVie v rmi F<rn1f»nnySki »»zJ. kjer sta s/» 'tolikokrat skupit j sprehajala. l>ve uri je brodil .po grmovju, pokritim k snegom, s palčico pri-valigoval grmičje in praprot in končno ni žel nekaj poganjkov.
Ko je se* Rudolf drfmiov skozi vas < 'ha/tUk>n. je eutoftl pred cerkvijo na trgu krst, pri 'katerem je s;>o7iial onega svojih prijateljev, ki jo bil z fnrtko mpcrno pevko boter.
—	Kaj vraga delate tat — je vprašal prijatelj zelo presenečen, da vidi Rudolfa v tej vasi.
Pesnik mu je povedaJ, kaj se mu je dogodilo.
Mladega moža, ki je poznal Mirni, je to pri|K»vedova.nje zelo raz-žalo^trlo. Segel je v žep. potegnil h njega zavitek -bonlionov m ga dal RiuVolfiu.
—	Dajte to ubogi gospodični Mirni in recite ji. da jo bom ob-Mul.
—	Pa pridite hitro, če hočete ve pravočasno dospeti. — mu je t«k»«l Rudolf in «e ločil od njejra
Ko je prišel RudoJf v bolnieo. mu je Mimi. ki -se ni mogla več niti »raniti, s pogledom JwWHla okoli vratu.
—	Oh. trn so moje cv«tl>ee! -.ie vzklikni il a z nasmehom izpolnjene želje.
Rudolf ji je prijovedoval. kako je romal po onih krajih, ki so bili raj njune ljubezni.
—	Ljube cvetice, — je rekla uboga deklica, poljuhujoč vijolice. Tudi lK>trboni so jo z«*lo osrečili. — Torej me niv> popolnoma pocaabLli! Kako dobri, vi mla <ii ljudje! O.'kako ljubim we svoje prijatelje. — je rekla Rudolfu.
To svidenje je bilo skoraj ve-m*1o. z Riutatfom sta prišla tudi Schnunard mCoitine. Priti so mo rali strežniki, da «o jih spravili ven, kajti btfi ko že prekoračili jiosebno uro.
—	Zbogom, — je rekla Mimi
—	nasvidenje v četHek, pa zago tovo pridite zgodaj!
Ko je pri&el Rudolf drngege dne .zvečer domov, je dobil pisni« o<| nekega medioinca. asistenta v bokiici, ki tati je bil priporočil bolnega drfiklrta. Pičeno je vsebovalo samo te besede-
—	Dragi prijatelj, zelo žalostno novico itnaan za vas: Kter. 8 je u-mrla. Ko .sem »el davi po sobi. *em našel posteljo prazno.
Rixlolf se je aprrudil na stol in n>i jKutočil «rti soke. Ko je prišel Marcel domov, je jiomcI prija*el»ja v isti topi pozi; s kretnjo mu je pesnik pokazal pismo.
—	Ubogo dertde! — je rekel Marcel.
—	Čudno. — je rokel Rudolf.
—	nič tie teotim. Mani je moja ljubezen umrla, ko <sem izvedel, da mora M itn i umreti?
—	Kdo ve? — je rekeJ sljfcar rt gospodične Mimi je .povzročil« veliko /aJoM v ciganskem krožku.
fez osem dali je Rudolf si^čuil na asistenta, ki mu je bil na-Knanil <anrt njegove Ijtfbic*.
—	Dragi Rudolf. — je rta in tekel pesoiteu nasproti. — o-pro*ti*e bol mino. ki sem vam jo prizadel e svojo nepremialjraost.
—	Kaj hoWe s tem reči? — je ra čud eno vprašal Rudolf.
—	Kjg. — je odvrnil zdravnik — ne verfe, afti je niste ie videli ?
—	Koga? — Je rrfdikril R dolf. .	* v
—	Njo, Mimi.
—	Kaj? — je rekel pesnik, ki je *i»to prvMedel.
—— ZifWr»t.»I aem ee; ko seta vam <mu> atnašoo novico, sem bil
Ko sem se vrnil in delal vlzite, sem našel (pouted jo naše žejvske prazno. Vprašal sem sestro, kje je bolnica, in ona mi je odgovo rila. da je umrla rponoei. Poslušajte, kaj se je izgodilo! Za časa moje od-sotnosti je bila Mimi pre-menila sobo m posteljo. Xa štev.
ki jo je bila ostavila, so biti deli <3rug>o rensko, ki je še tisti <)an tunria. To vain -pojasni zmoto, v ka-te.ro sera pal. Drugi dan po. tem. ko sem vam bil pisal, sem r.ašel Mimi v so-edni sobi. Radi vaše odsotnosti je bila prišla v ►'t rasno stanje; dala mi je za vas pi-mo. Še isti irenotek sem ga nesel v vašo hišo.
—	Ah. moj Brtj, — je rekel Rudolf. — odkar sem mislil, da je Mirni mrtva, se nisem več vrnil v svoje stanovanje. Mimi živi! O moj Rog. kaj si mora misliti o moji odsotnosti? T"l>ogo dekle? K;fko ji gre? Kdaj ste jo videli?
—	Predvčerajšnjim zjutraj; — bilo ji ni niti na slnjlwe. niti na boljše; je zelo nemima in misli, da ste bolni.
—	Peljite me takoj v bolnišnico. — je rekel Rudolf. — da jo vidim.
Počakajte Irenotek. — je rekel zdravnik? ko s*ta prišla do bolnišnice, — grem prosit ravnatelja ( dovoljenja, da vrnete vstopiti.
Rudolf je Baikal četrt ure v veži. Ko je prišel asistent k njemu, ga je prijeti tza roko in mu rekel saono te besede •
—	Dragi prijatelj, mislite si. da je to ,pismo, ki sem vam ga pisal pred osmimi dnefvi, resmlčno!
—	Kaj! — je rekel Rudolf in se naslonil na steber. . . Mimi —
—	DaA'i ob štirih.
—	Peljite me v mrtvašnico. — je rekel Rudolf, da jo viddm.
—	Ni je več tam. — je rekel zdravnik in pokazaJ pesniku voiz ki je stal na dvorišču pred poslopjem. na katerem je bilo napisano.- Mrtvašnica, ter pristavil:
—	Tam je.
Res je bil to votz. na katerem vozijo v flkupni grob mnličc, kS jih ni nihče •zahteval.
—	Zbogoan! — je rekel Rudolf zdravniku.
—	Ali hočete, da vSs spremim ?
—	je vprašal ta.
—	Ne. — je dejal Rudolf odha-jaje. — e litim (potrebo, biti sam.
XXIII. Mladost je samo enkrat.
Leto <lni po smrti gospodične Mimi sta Rudolf in Marcel, kr se nista bila ločila, praznovala v*top v ofieijeino družbo. Marcel, ki je b J končalo dosegel, da je prišel v Sabin, je ti«m nastavil dve sliki, od katerih je ejio kupil bogat An glež. ki je bil nelkoe ljubimec go-spo<1iene Mitsette. S tem izkupičkom in z denarjem. <ki jja je dobi' za naročilo vlade, je Marcel deloma poravnal dolgove svoje preteklosti. Opremil je z lepim pohištvom dostojno *rtamovanje in uredil počten atelje. Skoro ob is tem času sta prišla fschannard in Rudolf v javnost, od katere sta odvisni slava in sreča prvi z a<l bmuom melodij, ki so se pele p« 'vseli koncertih in -začele njegovo kilavo, drugi s knjigo, s katero sr se bavili kritiki mesec dni. Bar-bemuche se je bil že zdavnaj odrekel cLganrstvu. OolJine je dobil dedščino in se bogato oženil, prirejaj je večerje z gJawbo in kolači. 1
Rudolf je sedel nekega dne v svojem naslonjaču in je imel »noge na preprogi, ko je vatop&l t s<*bo Marcel, ves raa/burjem.
—	Ne ve«, kaj se mi je pripe tilo? — je rekel.
—	Ne, — je odgovoril pesnik — vem. da sem bil pri tebi. da si bij tudi ti tam. in da mi niso h«» teli odpreti
—	Res sem te slišal. Fgani, s kom sem bil?
—	Kaj jaz vem?
—	Z gospodično Musette. Pin
napwr ■v
—	M asette! Zopet si aiasel Musette? — je a obzalovalaxian glasom vprašal Rudolf.
—	Ne vznemirjaj se; sovražnosti se niso več začele; Mirsette j»* prišla k meui, da preživi zadnjo cigansko noč.
—	Ka'ko ?
—	M oži se!
—	O, o! — je vz?klikniJ Rudolf
—	S kom. gospod?
—	Z nekim poštarjem, ki je bi1 vai-uh njenega zadnjega ljubčica. čudakomi, kot. je videti. Museti" mu je r»-kila: — Drajgi gospod, predno vam definit^-no dam roko in stopian pred gosposko, hočem imeti osem dni prostosti. Urediti moram svoje stvari, popiti hočem zadnjo Čašo šampainjca, plesati za^lnjo kadrilo in potjuhiti mojega ljubimca Marcela. — In osem dni me je to drajfo bitje iskalo. Tako je snoči planila k meni ba" v trenotku. ko sem nanjo mislil. Dragi iprijateVj; preživela sva s'kupaj žaJostmo noč: in prav nič več ni. kot je bilo. prav nič. Izgledala sva kot slaba kopija mo j-strskega dela.
Oba sta se zamislite. . .
—	f> hočeš. — je rekel Rndolf
—	<rreva večerjat 'kakor v starih lepih časih, za dvanajst grošev v najino staro 'krčmto na rue de Four, kjer iniatjo krožnike iz ikmoitske fajan.se in fkjer sva bila vedno tako lačna, ko sva poveeer-jala.
—	Pri moji veri. ne, — je odvrnil Marcel. — Pač privolim, da se ozreva natzaj na preteklost, toda skoizi steklenico pravega vina in v mebkem naslonjaču. Kaj ho-<'eš. pokvarjen sem. Ljubim samo še to. kar je dobro.
KONEC.
C1CERIN PROTI CHAMBER-LAINU.
Cičerin je zastopnikom inozemskega časopisja dal pojasnila o .stališ«"u sovjetske unije v zunanje političnih vprašanjih. Ponovno je trdil, da sovjetska unija ne more •sodelovati pri razorožit veni konferenci, ker se ta vrši na švicarskih tleh. Po njegovem mnenju so velesile ravno s tem, da so sklicale konferenco v takih okoliščinah, ki onemogočujejo sodelovanje Rusije, dokazale, da ne mislijo resno na razorožitev in da je konferenca samo slab manever. Društvo na roti o v je v zadnji seji dokazalo, da ni zmožno reševati resnih vož-nejših nalog- Zadnja konferenca je Društvo narodov popolnoma dis-kreditirala in obstoji še vedno veliko vprašanje ali bo jeseni položaj kaj boljši. Chamberlain hoče igrati evropskega diktatorja in razsodnika. Xjegov končni namen je enotna fronta proti sovjetski uniji. Za Francijo pomeni Locarno samo to, da bo odslej Anglija sodila v francosko-nemških sporih. Po porazu v Ženevi je zopet odprta pot za direketen sporazum med Nemčijo in sovjetsko unijo.
Istočasno napada moskovsko časopisje angleško politiko na daljnem vzhodu. "Xasa Gazeta" poroča. da so Angleži naročili Cang-tso-linu, da mora prekiniti vsako zvezo s sovjetsko unijo. So v jet i o-pozarjajo, da bi tak korak povzročil vznemirjenje javnega mnenja vse Kitajske in da morajo proti angleški politiki rla Kitajskem nastopiti vse države, ki hočejo mir na Vzhodu.
"T , t • " ■ ^—
KDO ZNA BOLJ GLADO-VATI?
Kje je moja sestra F ANY CAPUDER, podomace Blafcelnova iz Kertine pri Domžalah. Nje zadnji naslov je bil 83 Sip Ave., Jersey City, N. J. Kdor kaj ve, naj poroča na : Anton Capuder, c o Glas Naroda, 82 Cortlandt St., Hew York, H. Y.
(2x 28,29)
Kurijozne ideje se lotevajo današnjih ljudi. Zadnje čase je prišlo v modo gladovanje in tekmovanje v tem. kdo je v stanif vzdržati del j časa brez hrane. Jolly, ki je nedavno dosegel svetovni rekord, je prebil brez hrane 44 dni. Zdaj pa se je že našel konkurent, ki ga hoče potolči s tem. da se bo vzdržal hrane en dan več, torej 45 dni.
Možu je ime Nickv in se nahaja na Dunaju, kamor je te dni prišel iz Berlina. Kmalu po prihodu je nastopil svojo gladovno preizkušnjo. Dal .se je zapreti v stekleno omaro, ki jo je zapečatil notar.
Nicky ima v jrladovanju že precej solidne izkušnje. Po poklicu je cirkuški artist. Slučaj je nanesel, da je prišel kot tak tik pred izbruhom svetovne vojne v Anglijo, kjer so ga oblasti kot Nemca zaprle. Iiotel je z gladovanjem izsiliti svojo izpustitev in je imel pri tem prilične uspehe. Po vojni se je vrnil nazaj v Nemčijo. Obnovil je svoj stari poklic in je tudi parkrat stavil, da se upa prestra-dati po par tednov. Poskusi so se mu vselej imenitno obnesli. Ko pa je pred kratkim doznal za Jollv-jev rekord, je takoj sklenil, da ga potolče. Jolly je dobil za svoje junaštvo velikansko denarno nagrado — 125 tisoč zlatih mark! Poleg tega so ga ženske naravnost oblegale. Prejel je par sto ženit-benih ponudb, zakaj vsaka bi rada postala žena takega umetnika, ki je pokazal nenavadno energijo s 44-danskim po«tom.
Nicky, ki je začel gladovati tik pred velikonočnimi prazniki se je na ta of>asni eksperiment 45 dnevnega stradanja pripravil zelo previdno. Zadnjo dni je jedel zelo zmerno, da se organizem polagoma odvadi hrane in želodec prebavljanja. Dal se je tudi te-meljoti izkllstirati, nato pa je. postav^ v svojo stekleno omaro 300 steklenic mineralne vode, vzel 3000 cigaret, električno luč, vodo za umivanje, nekaj parfuma in toaletne vode, par knjig, in je sedel na posteljo iz medi ter se pokril z zelenkasto odejo, pod katero kani prebiti svoje križe. Seveda so ga zdravniki pred odhodom na gladovni poskus temeljito preiskali. Našli so, da je njegovo srce krepko in zdravo, da so njegova pljuča popolnoma v redu. Žila je bila 84krat na mjnuto, tehtal pa je 54 kilogramov. Temperatura je bila normalna, 36.6 stopinj. Zadnje tri dni je Nicky mnogo kadil. Uničil je dnevno približno po i20 cigaret.
Stradanje, ki se ga je lotil Nicky z'velikim pogumom, ni enostavna stvar. Takih stvari ne kaže delati nikdar na lastno odgovornost. Še celo postne kare mora voditi samo zdravniški izvedenec. Če srce preveč oslabi, lahko nasrtopi katastrofa. Nicky se je preskrbel z vsemi potrebnimi pripravami. Kontroliral bo svojo težo dnevno na posebni tehtnici in stalno bo tudi meril temperaturo. Do 41. stopinj nima namena klicati zdravnikov na pomoč; če pa bi se vročina povspela nad 41. stopinjo, bodo zdravniki odpeča-tili .stekleno omaro in stradalec bo moral svoj eksperiment prekiniti.
Nicky je že vse zadnje tri tedne užival zmerno hrano. Zadnje, kar je povžil, sta bili dve jajci na juhi. Zdaj bo pil po potrebi samo vodo, in sicer grenčico. Deveti ali deseti dan pričakujejo zdravniki,
' l 1 llf- ' .1. ! IJ .
da nastppi kriza. Takrat bo zapadel stradalec najbrže v apatično stanje, ležal celih štirideset dni. V tem času mora nastopiti odločilna kriza, kajti telo bo v tem času porabilo vse maščobe- Temperatura se bo zvišala, želodec se bo začel zvijati v krčih in mogo
.'A-n i .
Italijanski žurnalisti.
Zdi .se, da je fašiatovska vlada zelo previdna, kar sicer ni njena navada. Temeljna določba tesa
materijo. Tudi Buddha je stradal, preden ga je obšlo razsvetljenje in istotako se je Jezus trdo postil v puščavi, preden je nastopil svoje poslanstvo.
Lfralijamesiki časnikarji so organizirani v posameznih organizacijah. ki so potem včlanjene v os-
• •	j	~	o
jredaji orgmizaciji, v' Zvezi itali- zakona naj bi biia, da ustvari pra-^ I jamrtkoga (ti-ika v Rimu (Federazi- vi časnik^i-t^ki poklic, tako nekako
kaikor obsrtoji ikaprimer odvetniški. Časnikarski 'poklic bi .^meli potem izvrševati ljimlje z gotovo "stopnjo izobrazbeLe taki bi sse smeli vpisati v seznani časnikarjev, ki bi dajal pravice do izvrševanja. časnikarskega poklica.
V kolek*Lvni poijodbi med časnikarji, in '»lajatelji listov vprašanje zavarovanja časnikarjev ni rešeno. Rečeno je le. naj bi si časnikar zflerotovil zavarovalno poli-
če se bodo pojavile celo lialucina-!
ione naziona^e <tella -stani.pa ltali-
. I ana\ VMka. dedeki) ima ilajstUo časnikarsko zdnuženje. ki se naziva, po njej sami. Ta'ko obstoji v Tiwtiu Associaizionc della starnpa
cije.
Radovedni Dunajčan in še bolj Dunajčanke obiskujejo sedaj Nicky -ja in ga ogledujejo kakor pravcati čudo. V ostalem pa je tako. . .. stradanje veliko junaštvo, ker po.Ta f ^e-nja ščitijo pred i	, ,	, i vsem stanovske interese ča?«nik»r-
meni popolno zmago duha nad'.	_ ,
jev. — Osredinja zveza v Rimu je
HINDENBURGOV JUBILEJ
DOMAČA ZDRAVILA
V	salocl Imam j«dlln« dlftava, K naj po v o Ječmenovo kavo tn Import I rana domaČa zdravila, katera priporoča mgr. Knajp t knjigi _
DOMAČI ZDRAVNIK
Plilt« po brespla?m cenik. ▼ katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj ee rabi.
V	ceniku bodete naill le mnogo drugih koristnih stvari.
Math. P e z d t r
Bo* 77t. City Meti
Dne 7. aprila so slavili sirom Nemčije 60 letnico, odkar je Hin-denburg prvič oblekel vojaško uniformo. Hindenburg je stopil v nemške vojaške vrste kot poročnik tretjega gardijskega regimenta- Tedaj je Prusija šele začela rasti in ustvarjati nemško cesarstvo. Ilinclenburg je preživel tri velike epolie. Lz čistega Prusa se je Ilindenburg najprej razvil v nemškega nacijonalLsta ter imp-perijalkrta, iz monarhista je postal republikanec. Iz vojaške države je stopil na čelo republike. L. 1870. je bil še navaden poročnik, v svetovni vojni je postal feldmaršal, pri zadnjih predsedniških volitvah pa mu je nejnški narod zaupal vodstvo nemške države.
Kmalu potem, ko je na lastne oči videl, kako so Frusi I. 1870. opasali Pariz z jeklenim obročem, je past al/profesor na vojaški akademiji v Berlinu. V generalnemu štabu so ga tedaj smatrali za mo-nomana. Kadar je govoril, je poznal samo en predmet — močvirje Mazurskih jezer. Ko je odslužil običajni vojaški rok in je stopil v pokoj, je še vedno naprej govoril o tem močvirju. Obiskal je Mazurska jezera na konju in v avtomobilu. In ko se je zgodilo, da je neki sindikat predlagal osu-šitev teh jezer, je pohitel Ilindenburg naravnost v Berlin ter preprečil to namero. Tako je tudi v penziji ostal Ilindenburg čuvar Mazurskih jezer.
Slednjič je prišel njego^" dan. Pod vodstvom generalov Rennen-kampfa in Samsonova se je začel valiti ruski valjar v nemško deželo. Bati se je bilo resne invazije, zakaj ruska vojska je bila zelo številna. Ze je bil odrezan Koe-nigsberg, kjer je bil prvi Holien-zollerne kronan za nemškega kralja. Gdansk je bil ogrožen. Tedaj so se v Berlinu spomnili na Hin-denbifrga. Poverili so mu obrambo Prusije. Hindenburg je nalogo tudi prevzel. Saj je tudi bilo posvečeno celo njegovo življenje torau terenu. In res je ustavil ruski valjar.^-Postal je Siegfried oborožene Nemčije.
Ko je padla hohenzollernska dinastija, se ni mogel nemški narod obrniti drugam kakor k republikanski državni obliki. Za Ebertom je prevzel njeno krmil«
Hindenburg. Nemški republikanci se danes več ne bojijo nemškega cesarskega feldmaršala, temveč vidijo v njem le čisto naravnega naslednika prvega predsednika nemške republike, ki je republikanske vrste samo pomnožil, njih pristaše pa okrepil v prepričanju, da — dinastija ne bo restavrira-na.
zumela z zastopniki izdajateljev listov za kolektivno ipogodlbo, ki velja za vse dnevnike v Italiji in v kateri j^ vsaj deloma urejeno gospod a rsko vprašani j e časnik a r-jev. Napredovanje časnikarjev se vrši vsakih pet let. Odpuščenemu časnikarju je zagotovljena 'primerna odpra'unina. do katere ima pravico, kadar zapusti službo, ker je lis^t zavzel smer, ki ni v »kladu njegovim političnim naziran-jem.
Tržaška ' Edinost' te kolektivne pogodbe ni sprejela, ker stoje njeni predstavniki na stališču, da ji tega ne dovoljuje njen '' posebni'' položaj. Talko so njeni uredniki brez v^ake opore, iker niso včlanjeni v itali jamskih časnikarskih združenjih, ki sfT^popolnoana stiviovbika orgamizaoija. V zadnjem času je tiskarna 'Edinost', ki izdaja list, menjala s.voje na-sckraixie in iprrišla do prepričanja, da tako izoliran je škoduje, čeravno se prihrani kak belič na raikun ubogega časnikarja. Glavni vzrok te izpremeimibe pa je dejstvo, da se pripravlja v Italiji nov tiskovni zakon, po katerem ne bo vlada prianala za odgovorne urednike listov časnikarjev, ki niso organizirani i v stanovNkih udruženjih.
Že doligo se pripravlja raikon, ki naj bi uredil oaNnkkai*ski poki ic, a priprave so zelo počasne.
VABILO
* n a
VESELICO
katero priredi
SLOVENSKO DELAVSKO PODPORNO DRUŠTVO
v soboto, 1. maja, 1926
v prostorih Johna Medic, 19« Wilson Ave, Brocfclyn, N. Y.
Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 50c
Ta prireditev bo nekaj posebnega, ker preskrbljeno bo vsemogoče, da bo vsakdo nadel dovolj neprisiljenega razvedrila.
Zato vabimo vse rojake in rojakinje iz Greater New Torka, da se te nade veselice polnoStevilno udeleie.
>ša veselo svidenje na delavski dan, dne 1. maja 192« v Medic«vi dvorani.
O D B O K
vodila vedno posrajaivja z izdajatelji lUtov. ki imajo tudi lastno
organizacijo. Zveza itatlijanakejra tHka ise je decembra 1919 sporai-
eo, za katero naj bi na polovico prispeval tudi izdajatelj. To bi bi-zavarovanje za slučaj -mirti. —
lo
Fa.šistovska -vlada namerava to vprašanje reŠitji z ustanovitvijo posebnega zavoda. Z ukazom o l marca !fh?6 se je ustanovil In-Mituto N acnonale di Providonza dei giora&listi i ta lian i (Zavrni za preskrbo italijanskih časnikarjev). Zavod ibi imel v prvi vrsti to na logo, da olajša časnikarjem zavarovanje za življenje in jim zagotovi preskrbo nuni boleznijo.
V Ajdovščini
je uanrl Mirko Kavs. mag. pharm., star komaj 25 let.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu *'Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Narode".
Le malo je tako srečnih ljudi, da lahko žive od samih obresti. Mnogo je pa takih, ki so si pomagali k udobnejšemu življenju z dohodki svojih prihrankov.
Tudi Vam se nudi taka prilika. Naložite prihranke varno pri nas na —
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
P°
4%
Obresti vam prično teči že od prvega maja naprej.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, ' New York, N. ,Y.
ŽRTEV UMRE
Ne zanemarjajte malih bolečin in bolezni. Nekega dne boste lahko spoznali, da se je mala bolečina razvila v hudo bolezen. Pafizi-te pravočasno.
V več slučaj ih so te bolezni in bolečine preteča znamenja, da so eačele ledice po-
tezeu. .razi- suies ^ori^i V HAARLEM OIL ^
Poglejte za ime Gold Meda! na vinjevi in zlati ikatiji. Zavrnite nadomestila. V prvovrstnih lekarnah 35c, 75c. $f.50.
jemati. Ne izločajo telesnega strupa. Pijte dosti vode ter poskušajte Gold Medal haarlem oil capsules (originalne in pristne). Iz-boren odvajalen mirilec ter trajno zdravljenje vet kot dvesto let. V zapečatenih škat-Ijah.
Gluhonemnica v Gorici
je zopet otvorjena. Poslopje je lepo preoovijeno in je takoj spre jek> večje število gojencev. Otvoritev je bila zelo slovesna. Seve da je sedaj v gtuhonemnici vse italijansko.
Gluhonemnico v Gorici je ustanovil leita 1838,s pomočjo javnih in privatnih pod$por Valentin Stanič, kateri je z vso vnemo in po-žrfcvov aikbostj o deloval za zavod do svoje smrti. Uspešno je deloval na zavodu dolgo časa ravnatelj Rudež, ki je spisal tudi učeno knjigo za gluhoneme. Teh dveh naši mož se ne sme poteatoti 'ptt i obnovitvi zavoda.

DRUGO SKUPNO POTOVANJE 8 parnikom "PARIS" 22. maja 1926.
Potnike bo spremljal naš uradnik prav do Ljubljane. Pazil bo na prtljage Id gledal posebno na to, da bodo vsi potniki udobno ln brezskrbno potovali.
Na razpolago imamo posebni oddelek za naSe potnike, najboljše kabine t sredini parnlka z 4. in 6. posteljami.
Vozni list stane do LJnbljane $116.77 z vojnim davkom In ielesnl-co vred, za tja in nazaj pa samo $206.00 in $5.00 TOjni davek.
Vsi potniki, ki so se kedaj vozili s tem parnikom, so bili zadovoljni s vožnjo, kabinami, hrano, postrežbo, sploh z vsem tako, da so ta par-nik tudi dragim, priporočali.
Kdor Zeli potovati, naj se obrne za pojasnila StmpreJ na: j
FRANK SAKSER STATE BANK
tt Cstitan* Starati	New Ttcfc. N. X.
=r


GLAS NABOD4, 29. APR. 1926.
Po široki cesti življenja
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za "Glas Naroda" priredil O. P.
.' fl	CNaHal jevanje.)
—	m» tako. kajti v trenutku, ko sprejmemo nase potrpežljivo nekaj nt»o<lohjivepa. izjrine želo ter pričnemo iskati kako limkmic*« lo. Ni^eiu ]m>til zaman cvp*ti rože <*b robu prašne ceste in v-«« tr rve!tke imajo svoja* imena.
On« pa je zmajala 7. glavo.
—	Kdor >.-• * klanja W cvetkam, ne vidi fpiweobe in praznine ee>te.
—	Rawio nasprotno. — j«' odvrnil ter se -klonil nižje navzdol
k njej.
K do i ne /na napraviti }>oti j>o prašni eesfti bolj znosne s pftr evrikaini. ta ne zasluzi. <la >e rwzevifci )>rwl njim. Bedak je eno-Kiavno.
Vera je zamišljeno zrla na svojo pwhljavo.
Vedno htara pc-ejn. — je rekla, kot utrujena. — Iskati od-► Uo inino /-1 v--, kar moramo po**reši|ti brez naše volje. V tem tiri največja laž življenja. Neizogibna reakcija bi nas zdrobila.
Ter V' Sps je t*i 1 popolnoma presenečen.
—	K..mi.- mračne misli za takinn lepim čelom, — je rekel očita-.,••. — in nki iprav nimate -s tem svojim pesimizmom. Ali je cvetka manj lepa taditetra. ker mora oveiH*ti in ali je sreča manj oaželjiva 1 ubitega. ker jo moramo zopet o<ldati?
Vi Me mož in umetnik 111 za vas ima življenje vse polno
bai v.
V/dihnila j«' nekoliko, ko je rekla to ter se naslonila naza-j, nn da bi mu (razgledala v obraz.
Ze je hot«-l re:-i. kako lepa. se mu z<li. a pri tem se je spomnil kar je rekla jro^pa Iierskot o sivoji sestrifni. — Vera se ne «»irrejt t.iko lahko. I.e<|»a je mogoče kot stare crrške boginje iz mra-morja, a ju a v t«(ko mrzla.
H'. i Velp- je veselil obljubljenega znansitva in ko je sedaj sedel poleg nje. ni liuvgtd nič <lrugega kot zreti nanjo.
V istem trenutku je stopila preko praga žena državnega svo< nika.
—	No, kaj praviš. Vera ? — ie veselo vzkliknila. — Ali se jc posrečilo moje presenečenje . In vi. «rospo<l Ter Velp>. ali vam i»n vee obljubila.' Videla s« m tvoj presenečeni obrez, moja draga.
- je nadaljevala, obrnjena proti svoji sestrični, — ko te je pojava! na ples papoliu.ma t iiq gos|»od in eel o -t var bi ^i najrajše ogledala <mI blizu. če bi ue bila tako zaposlena.
Ter Velp.% je vstal, da .ponudi hišni gospodinji svoj sedež, e <!eoi-«»iiia ^e je le naklonila na hrbet stola, za katerim jc ^tala. Njene oči >0 švigale «><1 enega «lo drugega.
—	Najbrž nis.ti. bili posebno zaibaven. j>os-po*l Ter Velps. Vera ne >zglr<la po>»« lino zadovoljna.
—	< iovoi ila sva re>no. — jo je prekinila go-spa Koti rid. — To Je več ko.: more človek p« navadi pričakovati.
—	Sveti Bog, govoriti re-.no. če igrajo i>oleg tega valček ier .<■ človek >e mlad! <jo*.po«l T«r Velps. ra/čunaila sem na v;w. «la bo-sie dobro ujUivali na Vem. Stara je šele šest in dvaj^l let, a ima že manire MMleimlesetJetne >tarke. To je iprotti naravi in jaz sovražim v%e. kar je protinaravno..
Ter Velps je zarrl sint-Jiljaj.
(bv>f>a Iierskot. - katero je seznanil s posiwlovanjenn nekega prijatelja. >e mu ni zdela pristna slika narave.
fcpMrh ]ki je Lorenu* pred kratkim odpeljal domov. Se pač ni d ob in počutil, kot mi je rekla Hilda.
Vela se je takoj dvignila.
—	lvorene? Zakaj me ni obvestil o tem?
—	Hilda meni, da t«* je iskal, a ni bilo menda tako hudo.
—	Na vsak nae»n 11111 moram slediti. Z Bogom, Gcorgina. zdrav-«1 vujte. go*pod Ter Velps!
N« uinno-n. j,- vzkliknila "O-ipa Iierskot. — Saj veš. da im.i Lorene vsakuli ]>ar trenutkov svoje muhe. Pusti ga. da se prespi. a ti ostani tukaj. Da ni l»ilo nič resnega*, je razvidno že iz tega, tlačni govoril v. doktorjem šratoni.	«
—	Naj je kot hoče. — je rekla Vera odločno. — to je moja dolžnost.
—	Princ Filip je razkačen, ker si mu preje odklonila ples.
—	Ker som bila trudna.
—	Z Vcl|w>m pa tsi vendar plesala. Princ se jc straSno pritožil in da ga polola/.im. sem mu obljubila na. slovenscn način, da te posadim pri mizi poleg njega.
—	To mi .je vrlo žaJ. a I?o že našel (nadomestilo, —i je odvrnila Vera na čudno nestrpen*način.
Henrik je stal molče poleg. Čeprav se je veselil vnaprej nadaljevanja pričetega pogovora, si vendar ni *ip»l spregovoriti nobe-I m »rt I ice. Ko je prišla mimo njega,-je rekel polglafmo; — Dolž
SAMO SEST: D.N I P RI K O
Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OUI
FRANCE 15. maja
>
- * PARIS 22. maja.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za S, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača.
19 STATE STREET
f^^H^MMHMMMM ALI LOKALNI AGENTJE
NEW YORK
—	Moj Bog. jaz sem tako dobra duša. — je rekla, — in žal mi je, če vidim, kako razsipa kdo brez zmisla največji, nenadomestljivi zaklad, — svojo lnJadost. Rada bi privoščila svoji sestrieni kak interes, nekaj, kar bi jo odtegnilo od dolgočasne službe bolniške strežni ee, katero zahteva od nje njen mož. Potrebovala bi nefcaj . . . več veselja do živjjenja.
—	Cvetk, -- je rekel Ter Velps polglasno. — Cvetk ob prašni, široki cesti.
(Jeorjrina se je zasmejaia.
(Dalje prihodnjič.)
LEOS ID LEONOV:
Zgodba*
(J- nislre revoulcijr.)
"Umreti je lahko" je rekel Prolior. "Lahko in ne grenko. Ne grenka ne sladka ni smrt."
Kmetje uporniki, ki so ležali o-koli ognja, so obračali glave proti staremu in ga gledali nerazumno-Prolior pa si je z dlanjo pogladii žoltobelo brado, ni m* dal motiti n je nadaljeval:
'Človek je prav fkakor roža: komaj prkle na svet. že začenja umirati. Vse* svoje življenje umira človek iz dneva v dan se mu osipa cvet. Saj se tudi* rodi samo zato, da se uči umiranja." Tu se je Prolior nasmehnil fantu, ki e z odprtimi usti .strmel vanj. — 'Človek je kakor roža, lahko u-mre. . . 'ne grenka 11 e sladka ni smrt.''
'Počasi, -.fari.*' j«* rekel Juda, na žarečeni oglju prižgal cigareto, njegove ustne >0 se raztegnile in postale še tanjše. ".Jaz vem primer. kjer je bilo baš narobe.*' Uporniki >0 imeii dolgo noč v ozdu pred seboj in tudi kaša še dolgo ni bila gotova. Juda se ni dal" prositi. Ob svojem kavkaškem pasu igraje je začel pripovedovati :
O roki r oknu.
Sibirski mraz je bil tedaj- V dolgih vlakih so nas gonili od morja do morja. Nekega due pride k nam komisar: 44 Kdor inui z žen-
ile
noti! Tudi breme na širold cesti življenja, milostmi va gonpa .
Resno je prikimala.
Poznam jih. — je relda ter vrgla nanj pomemben pogled.
—	Ne morem raeronet« ženKk. ki vedno letajo za svojimi možmi. — je rekla Oeorgina jezno ter sedla pri tem na stol. katerega je ravnokar zapustila Vera. — Niti v sanjah hi mi kaj 'takega nc padlo v glavo! To w^no godrnanje in stokanje Lorenca bi me umo rilo, če bi bila njegova žena. Vera pa je vedno potrpežljiva, vodne H/hi. vna kot jagnje. Ah. Ter Velps. »pravzaprav ni aiamenjeno za vaša ušesa, a lir pomislite, zbežati od tukaj ravno pred večerjo! In kje iw.j sedaj dobim drnno za prinoa? Res sem jezna.
—	Co^Ki Konrid ne more za to. vsaj ko.t se zdi meni. _ je odvrnil.
—	S< veda, le posredno. Zakaj pa je tako breiz temperamenta? Naj le napravi moj mod kaj takega! Prepričana sem, da vas je Lorene videl govoriti z Vero in to je jedro ccle «tvari
—	a božjo voljo, miloKtljiva g<wpa, — je vzkliknil Ter Veij^.
—	Da, ljubosumen jc. ta dobri mož. To je javna sjkri>*nost in če mwi tega ne fxnem	v«mi bo povedal «e danes kdo drugi. Kljub \sej »voji lepoti pa nima ta ženska niti kaq>!jicc gorke ki^i. Naravnat zgrnlovin^ki dogodek jc bil, da se je zauimala za sliko in >lim tiuLi, za vas, čeprav le skrivaj. Vendar pa ste ga grozno polomili, kot vidim. J
—	Kako oknurto ...	B : ??
v— Da. srara v^ bodi. v.v sem vam zaupala, — je rekla, napo frivolno in nai|)oI hudomušno. — Jasno je. da nWe napravili pot»ab nega AUis<a na mojo sesiirietio.
Ter V«
Voijtek je |*vs»inljivo ozrl vanjo.
- Ali ««nem biti tako drzen ter vas vprašati, radi česa si takfljaam. Odgovorijo: ^Baltuhaj
nujno želite
Kl^Efi-^JMT- *» I "VI i
j* P°*le<L f
maknili vlak bližje na postajo in mnogo ljudi je navalilo, na naš voz. Star mož, še korenjak, je s palico mahal okoli sebe. ni mnogo manjkalo, — pa bi bil udaril pn nas.
"Dajte, da se peljem z vami," je kričal, "jaz hočem umreti v topli domovini. Jaz imam pravico do tega. tudi jaz sem rešil domovino!"
"Kako boš glušcii dopovedoval, da niti svetniki nimajo prostih voznih listkov na železnici!''
'•Jaz sem služabnik domovine, tri medalje imam in križec, vzemite me seboj!"
Mi Nino mu odgovorili: "Katero domovino rešil, ne vemo. in medalje lahko pretolčeš. če so iz srebra!"
Tudi starih žensk je bilo dovolj. Kaj bi z njimi! Cez nekaj ča.sa prideta dve do voza. — Sodil sem, tla sta Židinji. Mati ima že brčiee 11a ustnici, pa še vedno ni slal*a. Hčerkica pa, črnooka gospodična, zelo prijetna, poskočna ko pero. In nosek! Med tem je vzšel mesec in sem jo lahko ogledal ::.!.» 'tančno- ln nič prtljage. samo mati drži v roki majhen zavoj, hči pa — črno škatljo.
"Prosim, vzemite naju seboj, samo do naslednje postaje bi radi!" — Imenovali sta neko mesto. Jaz stojim prav. kakor zdajle stojim, praskam si hrbet in ju gle_ skami opravka, ta na j danes neha. J dam Vanjki pa je menda mlada
ugajala.
Jutri pojdemo proč od tod. Tam gori ob morju se je spet etabliral neki general, zoper njega gremo. . ."
V naslednjem jutru je naša baterija že rožljaia skozi jutranji mraz na železniško postajo. Dobili smo še čisto eel voz: v eni polovici konji, v drugi mi, artilje-risti. Sami izbrani ljudje, tako kar se žensk tiče, in sploh — fantje, ki kaj prenesejo. Na tej postaji smo čakali samo dva dni, potem pa je šlo skoii *>neg.
18. decembra je bilo; meni je, kakor da se je zgodilo šele včeraj. Vesela vožnja. Imeli so peč udobno, toplo je bilo, zunaj pa — sam sneg. Veter. Ponoči je še hujše ropotalo čez polja. Seveda, tudi zabave ni manjkalo, marsi-kako ženšče nas je spremljalo skozi noč. Sploh se jih nismo mogli iznebiti: "Prosim, prosim, vzemite me seboj," tako so govorile venomer, — "peljem se k možu," ali pa "za kruhom"—' Mi vsi štirje stojimo ob vratih. "Kaj nimaš nič itrahu, da vstopiš v naš salonski voz, mi smo vendar štirje ! V Odgovor pa je bil vedno Lsti: "Ce ne gre drugače — ženske smo in ženske o^tar^nio!" — "No, če je tako, potem pa le noter. " Seveda, vojak je kakor maček, lahko rečem — človek s svobodnimi živijraskimi nazori. ...
Mrzlega večera se ustavi naš vlak pred postajo. Snežilo je močno. Lokomotiva je vzela vodo, dva izmed nas sta šla krast drva. Jaz se prebudim: "J£je smo?" vpra-šam_ Odirovoriio: "Raltiihai" —-
se je pač na postaji obesil m se z nami vred odpeljal. No, nam je prav! Le naj visi, oni od znotraj bi ga itak ne mogli prepoditi—
Pripravil sem se, da s sabljo nacepim trsk. Vanjka je materi prepustil svoje mesto na pogradu in se vsedel na polena, tesno k deklici. Napravi si cigareto in začne kramljati; odkod je ona, iz katerega mesta, kako ji je ime, kaj da ima v dolgi črni škatljiei— skratka, Vanjka se je znal prikupiti. Gospodična se je spočetka s plašnimi pogledi ozirala. Odprla je škatljo in vzela gosli iz nje. Te gosli so bile prav kakor ona sama — drobne, fine, z noskom.
"Gospodična torej jnuzicira!" pravi Vanjka in pogleda z očmi kakor kak zaljubljen maček. "Čudovito, — majhen ples na primer. Naš Retrov zna na bal.alaj-ko. pa ni kaj prida, je pač neizobražen kmet!"
"Kako neizobražen?" se smeje gospodična. "Zdaj bo vse dobro, vsi bodo hodili v šolo in sploh. . ."
Toda Vanjka vztraja in pravi: "Nas eden živi od krompirja in kaše, takšnale gosopdična pa je vajena finih knjig."
Deklica se smehlja in smehlja in se z robcem briše pod noskom.
Potem ko se je tako razgovori 1 z njo, gre Vanjka h konjem v temni kot. kjer smo stali tudi mi.
Nenadoma smo pa Puli od nekod ječeče glasove. Stopim iz kota in vidim: gospodična igra na gosli in strmi v žareče oglje v pečici. I11 glas je nežen in tožen, da gre človeku do srca.
Sedem na polena in mislim pri sebi: "Dobro, počaka j mo, tla konča."
Saj so nas čakanje navajali od mladega...
To bi bili morali slišati! Samo predočite si: Zdaj je kakor spomladi in zdi se ti. da vidiš rože evesti. zdaj malo drugače, a vendar tako, da človeka grabi v duši. .. Ona z brki smrči že zdavnaj, mala pa igra in igra. Jaz sem sedel. kakor da sem iz lesa, bal sem se ganiti, sram bi me bilo. da bi se najraje pogreznil, če bi ne bil tako sedel. Te proklete gosli — pa — tako nežne in fine, da bi jih bil s prstom lahko stri. Toda imele so glas!
Tedaj ine je zgrabilo nenadoma, da sem mislil, da bom zatulil. Planem. pogledam Vanjko; tam stoji z obličjem, belim ko kreda, kaplje mu kar tako polže po licih. Prav v tem trenutku smo se peljali preko mosta, ropotalo je in pokalo. "O meni igra..mi šepeče Vanjka, toda jaz ga ne čujem, v meni samem se je od pet do temena vse prevrnilo. Tu me nenadoma povleče k oknu. Pristopim in vidim: om. ežje je še tam, toda roke ni več.. •
Tako vam je igrala ves čas do naslednje postaje. Jaz seveda sem bil bolj na škodi ko drugi. . . In vihar tam zunaj je bil zares strašen. Ce si stopil k steni, je pihalo skozi špranje, da je človeku koža ledenela."
"To je storila iz prekanjeno-sti," je rekel Andrujška.
"V našo vest je igrala," je pristavil Juda.
"Jaz bi se Židinji ne dal imeti za norca," je jeze rekel Supro-nja, ko je razbeljeno mast vlival v kašo.
"In fantič — ta je med potjo kje odskočil ?" je obotavljaje vprašal Prolior.
"Da— odskočil je!" je ironično odgovoril Juda in njegove mi-

*retanje parnikov Shipping
_____
1. maja:
Paris, Havre.
5.	maja:
Aquitania, Cherbourg: Pres. Harding, Cherbourg-, Bremen; Orca, Hamburg.
6.	maja:
Westphalia, Hamburg; Muenchen, Bremen.
8. maja:
Olympic. Cherbourg.
12.	maja:
BerengarJa, Cherbourg: De Orasse, Havre; George Washington, Cherbourg, Bremen.
13.	maja:
Albert Ballln, Cherbourg, Hamburg.
15. maja:
Majestic. Cherbourg: France. Havre; S!erra Ventana. Bremen.
18. ma]«:
Columbus. Cherbourg, Bremen: Reliance, Cherbourg. Hamburg.
19.	maja:
Mauritania, Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg, Bremen.
20.-	maja:
Thuringia, Hamburg.
22. maja:
PARIS, HAVRE; SKUPXI IZLET. 25 maja:
Leviathan. Cherbourg.
26. maja:
Leviathan, Cherbourg.
26.	maja:
Aquitania. Cherbourg; America. Cherbourg, Bremen.
27.	maja:
Stuttgart, Cherbourg. Bremen; Deutschlana, Cherbours;. Hamburg.
29. maja:
Olympic, Cherbourg.
22. Junija:
MARTHA WASHINGTON. TRST: SKUPNI IZLET.
6. julija:
I'RESIDEN'TE W1I.KON, TRST-
DKUGi SKUPNI IZLET.
Rada bi izvedela naslov rojakinje BARBARE SHE BAL. ki je svnjeeasno bivala na 4539 Logar St. Rada bi ji poročala o smrti mojega moža. Prosim rojake in rojakinje, če kdo ve za nje naslov, da mi ga poročn ali naj se pa sama oglasi, — Mary Kern, 302 North St., Kansas City, Kans.
(2x 28.29)
Rada hi izvelela kje se nahaja moj brat ANTON NOVAK, doma iz vasi M a lik oren, št. 31. fara Krka pri Zatičiui. V Ameriki je čez 20 !et in svoječasino je bii v Joliet. III. Prosom, če kdo ve kje je, da. 111 i naanatni. ali naj 1 se p;; sam oglasr na narslov: Mrs. Anna Novak, 5118 Miller Avenue, Maple Heights, Bed j ford, Ohio.	(Gx 2:5-29)
NAJCENEJŠA
VOŽNJA v JUGOSLAVIJO
COSULICH^A
DIREKTNA SMER
POTOVANJA Kratka železniška vožnja" do doma po zmerni ceni.
bdphitje proti Trstu »n Dubrovniku:
MARTHA WASHINGTON
7. MAJA — 22. JUNIJA
PRESIDENTE WILSON
25. MAJA — 6. JULIJA
VpraSajte za cene in proslor. v bližnji agonturi. PHELPS BROS.. 2 West St, N. Y.
ISCEM GOSPODINJO
pri mali drtižani troh oseb. oče in dva precej odrasla sina. Poštena ženska nad 30 l«'t stara, ki želi stalno slaižlio. naj piše, da pogovorimo za plaičo. — Anton Ostreš, Box 52, Van Voorhis, Pa. ('Jx 28.29)
PRVA
CT NAJSTAREJŠA TOVARNA
TAMBURIC V AMERIKI—
ki Izdeluje najboljše tam-burice In glede dt-la prekosi vse tvrdke te vrste.
Tamburlrc Iz moje tovarne so priznano najboljše g:v<le oblike točnosti In flasu, kar frl-fujo priznanja zlxtrov lt» poedincev. Naročeno blago poSIljntn v vse kraje , sveta. 1'lSite po cenik, katerega pošljem zastonj.
IVAN BENČIČ
4054 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
"Le noter le noter!" je dejal Vanjka. 4 * Samo če vajif konjski parfum ne moti. zato pa je spalni voz takorekoč — in toplo je tudi."
Porinil je vrata na stran, da je vsa gorkota šla k vragu. Ni mi bilo po godu; stopim do njega in mu rečem:
*'Kako moreš sklepati o tem, ne da bi nas vprašal ? Takšne stvari se morajo sklepati .sporazumno."
Vanjka pa mi pomežikne: "Le pusti me, ne bo vaša škoda."
In jima pomaga v voz, hčerkico nežno prime, ono z brki pa sune, da poskoči in pade po dolgem. To je bil muhast ta Vanjka!
Komaj sta bili notri, pa pride fantek s srebrnimi gumbi na plašču, skrafka — gimnazist. Kakih 16 let je moral imeti. Z malim na.' siee-žvečalke so jezno vibrirale.
SEMENA
V zalogi imam najboljša Jugoslovanska in ameriška, poljska, vrtna in cvetlična i semena.
Pišite takoj po brezplačni semenski j cenik.
Blago pošiljam poštnine prosto.
MATH PEZDIR, Box 772,	City Hall Sta.
New York, N Y.
Morda se je reklo drugače, jajz sem bil pač zaspan."Nato so po-
hrbtnikom. Vtaknil jc roko v odprttino vrat, da jih ne bi mogli zapreti. Nejgova mati je umirala od gladu, ali je bila njegova sestra — ne vem več. Po vsem životu je siromak drgetal. "Prosim, prosim, naj se peljem še jaz!" Bilo je za smeh.
Zakurili smo peč, ko se je vlak začeil pomikati. Zunaj—po polju vihar, sneg, piš in žvižganje in še mesec po vrhu, in pri nas — kakor v salonu. Svoj živi dan se nisem počutil tako dobro kakor v tistem živiaskem vozu. I11 tudi v srcu je bilo prijetno, sladko in o-motično.- Stopim k oknu in pravim: "Oglejte si mesec tam, kako se pači!" Pa vidim: v oknu — roka za šipo. .. brez rokaviee, videl se je šivi gimnazrytovski ro-fjav. Tu sem se domislil fantiča:
V grmih ob robu gozda je vpila nočna ptica. V tem ptičjem kriku je bilo nekaj radi česar je človek obrvi primaknil druge k drugim in pogled prikoval na točko, na kateri mu je baš počival.
"Kaša je gotova!" je izjavil Snpronja in obliznil kadečo se žli-
Ivana Beg umrla.
Pred kratkim je preminula v Ljubljani Ivana Beg, rojena Pra-protik, po večletni mučni bolezni. Pokoj niča je »bila h/oi 'zasiužnega pedagoga in pisatelja pok. Andreja Praprodnika ter je očrteIjevala v Vel. Laščah, in Postojni, zadnjih 16 let do vpokojitve pa na dekliški Soli pri Sv. Jakobu v Ljubljani.
SLOVENSKO -AMERIKANSKI KOLEDAR
za leto 1926
Cena 50c s poštnino vred.
2i naročilom pošljite znamke ali money order na:
"Glas Naroda"
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Prav vsakdo -
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
'G 1
a s
N
aro
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
K<lor je namenjen potovali v stari kr:ij, je potrebo, <la je na-tančno poir-en o potnih listih, prt-lj:ifii 111 drugih stvareh.
Pojasnila, ki Vam jih zamoromo flat i vsled naše dolgoletne izknšuji* Vam bo(2o gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne imrnike, ki imajo kaldne tudi t III. razredu.
Glasom nove naselniške posta veki je stopila v veljavo s i. julijem. 1924. za m«) rej o tudi nedrZavljani dohiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in nko potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja cene-ralni na>«>liuški komisar v Washington.'i >. C. Prošnjo za tako dovoljenje Ne lahko napravi tudi v New Yorku pred odpot ova njem, ter se pošlje prosilcu v stari kraj glasom najnovejšo odredbe.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
K<Ior želi dobiti sorodnike, ali svojce iz starejra kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuSčenili v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1024 naprej vsako leto po 071 priseljeneev.
Ameriški državljani pa zamore-jo dohiti sem žene in otroke do IS. leta brez, tla hi bili šteti v kvoto. Stariši in otroel od 1K. do lil. leta ameriških državljanov pa Imajo prednost v kvoti. Pišite i»o pojasnila.	,
Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj iK)tovati.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT RT., NEW YORK
ADVKRT1SE in GLAS NARODA

Pozor rojaki!
' ' i r' » T
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company
83 Cortlandt Str««*	New Tori, M. Y