Poštnlna plačana v gotovini. Izhaja v pondeljek in pecek. Stane me.sečno Din 7 —, ?d inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno-čekovnem /avodu St. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Din. Redaucija in up/ava: Celje, Strossinayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glcde prostora in dneva obj^ve o.elasov se uvažujejo !e po možnosti. — V tekstiiem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 38. Celje, pondeljek 12. maja 1930. Leto XII. Tujski promet Na našem jugu se je že pričela tujska sezona in iz primorskih kra- jev prihajajo poročila, da imajo za- znamovati že doslej precej tujih go- stov. Naša tujsko-prometna politika je doživela v zadnjih letih znatne spremembe, dobila je novih impul- zov in zdi se, da bo letošnje leto po- svečeno iiksiranju definitivnih smernic siužbene turistične politike. Na neštetih konferencah, občnih zborih turističnih organizacij in v časopisju so se vsa zadnja leta ob- ravnavala vprašanja hotel ov, ure- ditve cest, organizacije avtobusnega prometa, elektrifikacije itd. Izgleda, da se je vlada na podlagi rezultatov vseh teh konferenc in njihovih pred- logov odločila, da bo pričela vsa vprašanja povzdige tujskega prome- ta. in turistike reševati zakonitim potom, kar bo nedvomno dalo zopet novo pobudo za privatno inicijativo. Med najvažnejšo problemc turisti- ke spada ureditev avtobusnega pro- lneta v državi. Danes stoji glede dol- žine avtobusnih prog na prvem nie- stu savska banovina z 2779 km in 58 avtobusnimi progami, na drugem mestu dunavska z 2(555 km in 80 pro- gami, na tretjem dravska z 2268 km in 112 progami itd. Kakor vidimo, je dravska banovina glede Stevüa prog, torej glede popolnosti omrežja na prvem mestu v celi državi. V državi je danes 370 avtobusnih prog s 13.040 km clolžine, poleg tega pa äe 45 poštnih avtobusnih prog. Ce upo- stevamo, da je avtobusni promet v naši državi šele v prvih početkih raz- voja, je to gotovo prav lepo stevilo. Nekoliko slabše je še vedno z vpra- šanjem naših cest. Tudi to vpraša- nje se je razpravljalo že na neštetih konferencah. 1. maja se je vršila v ministrstvu trgovine konferenca, na kateri se je obravnavalo med dru- gim vprasanje ureditve avtobusnega prometa. Sklenjeno je bilo tudi, iz- delati načrt glede sistematskega po- pravljanja starih in gradnjc novih cest, zlasti onih, ki so važnc za tu- risični promet. Posamezne banske uprave kažejo veliko smisla za pospeševanje tuj- skega prometa. Tako je n. pr. savska banovina ustanovila poseben turi- stični svet, ki je takoj prve dni svo- jega obstoja pozvaj vse zainteresi- rane organizacije k sodelovanju pri reševanju vseh važnih turistienih DOMACE VEITI d Deutscher Schulverein Südmark. V nedeljo 11. t. m. dopoldne se je vr- šilo na Dunaju svečano jubilejno zborovanje ob 50-letnici obstoja tega društva. Zborovanje je pokazalo enotno voljo vsega nemškega naro- da, ki ga preveva ena misel in eno hotenje, da se ta narod tudi formal- no združi brez ozira na obstoječe državne meje. Slavnostni govor je imel predsednik društva dr. GrolJ, ki je poda! zgodovino društvenega de- la v preteklem polstol-etju in povdar- jal ogromne uspehe, ki jih je to dru- štvo doseglo za nemštvo. Govornik pa se ni mogel otresti zgodovinske laži, da bi priznal, da ni bilo delo- vanje tega društva zlasti na našein ozemlju nikdar obrambno, pač pa vedno bojno napadalno. Oni niso re- šili desettisočev nomške dece nem- škemu narodu, nego so jo ukradli Slovanom ter jo odtujevali in raz- narodovali po bivšem Stajerskem in Koroškeni, pa tudi po Kranjskcm in Primorskem. iz pozdravnih govorov najosicijelnejših avstrijskih in nem- ških reprezentantov (govoril je in. dr. tudi nomški poslanik na Dunaju Lerchenfeld) je razvidno, kako raz- ume nemStvo svojo nacijonalno mi- sel in kako pažnjo posveča nacijo- nalnemu delu in življenju. Značilna je tudi ugotovitev govornikov, da živi 50-letno društveno delo vidno dalje tudi v onih pokrajinah, ki nc spadajo danes več pod Avstrijo ali Nemčijo. d Dr. Fran Vodopivec f. V soboto i0. t. m. je umi-1 v Ljubljani bivši niariborski in ljubljanski veliki žu- pan univ. prof. g. dr. Fran Vodopi- vec v 51. letu starosti. Pokojnik je bi! izvrsten upuavni uradnik in uva- problemov. Enaki pokreti se pojav- ljajo tudi po drugih banovinah, do- čim imamo v dravski banovini itak dve agilni zvezi za pospeševanje tuj- skega prometa, ki imata v banski upravi močno oporo. Razveseljivo je, da so državne ob- lasti začele uvidevati potrebo, da tu- di država sama investira v turizem, v propagando in pospeševanje tuj- skega prometa, v zavesti, da bodo takšne investicije že v najbližji bo- doenosti nosile lepe dobičke. ževan publicist. Bodi mu ohranjen blag- spomin! d Pogajanja med železnico in TPD. Med upravo državnih železnic in Tr- boveljsko premogokopno družbo so sc te dni pričela v Beogradu ponov- na pogajanja zaradi doloCitve količi- ne in cen premoga, ki ga bo uprava (iržavhih železnic naročevala od TPD. Pogajanja bodo trajala najbrž precej dolgo, ker je v petek zvečer nenadoma obolel prometni minister Radivojevic. d Ekspiozija v falski elektrarni, ki jo je povzročila prejšnji pondeljek strela, je napravila približno četrt miiijona dinarjev škode. d Nova iiskarna bankovcev v Beo> graäu bo najbrž l.'julija dogotovlje- na. *Dela se bližajo zaključku, treba je montirati samo še zadnje stroje. Cim bodo dela končana, se bo pri- celo s tiskanjem bankovcev. d Novi železniški vozni red. O pol- noči od 14. na 15. t. m. stopi na vseh progah državnih železnic v kraljevi- ni Jugoslaviji, kakor tudi v vseh drugih državah, novi vozni red v ve- Ijavo. V7 mednai'odnem prometu gah. Po novem voznem redu bo vo- zil na progi Pragersko—Budimpešta in obratno dnevni brzovlak skozi vse leto dnevno redno in bo imel v Pra- gerskem zvezo na dnevni brzovlak proti Trstu — odnosno iz Trsta. V poletni seziji, t. j. v času od 15. ju- nija do 15. septembra, bo vozil nov brzovlak iz Splita, preko Zagreba— Ljubljane—Jesenic v Monakovo in Berlin ter istotako iz Trsta preko Potlbi-da v Monakovo in Berlin ter obratno. Na Jesenicah se združita oba vlaka iz Splita in Trsta, v obrat- ni smeri pa se delita. PotniS'ki vlaki, v kolikor so spremenjeni, so se pri- lagodili mednarodnemu prometu ter splošnim željam in potrebam posa- meznih krajev. Med Ljubljano in Mariborom bo po novem voznein re- du zopet, vozil nočni potniški vlak. I'opolni vozni redi so razvidni iz no- vih stenskih voznih reclov, ki so raz- obešeni na vseh postajah. Glede po- sebnih izletniškili vlakov s 50% po- pustom voznih cen ob nedeljah in praznikih bodo določbe pravočasno objavljene pri potniških blagajnah. d Cenejše pivo v Zagrebu. Po ak- ciji proti previsoki ceni piva v Za- grebu, ki se je ponesrečila, so začeli posamezni gostilničarji razglašati, da bodo toCili pivo po znatno znižani cstanejo tudi po novem voznem re- | reni in sicer kozarec po 2.50 Din. du vsi dosedanji brzovlaki v prome- '> d Nov album slik. »Putnik« v tu v več ali manj izpremenjenih le- ' Ljubljani je ravnokar izdal album HUMANS K ¦ ¦ WSJ m MM %¦ ^i ¦ ¦ ^ RUIAVA- ČRNA 2/jr . . PLATNENA /« NAJBOLj 51 INVENDAR CENENI Tast Kondelik in zet Vejvara Ceški spisal Ignat Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 68 »Dobro poglejte, Vejvara, da ne bi biio to Davidov »toj« ali melisa. Ali nageljnove žebice — Jezus, Marija!« Toda to je bil eaj, o tern se ni mo- glo dvomiti. »Še kak lončok, oče, toda precej velik, da bi bilo za vse.« Mojster je bil že pri kredenci in je prinesel v kuhinjo porcelanast lonec. »Kakor da nimamo, poglejte! Po- soda, velika kakor hiša. in spomin- ska. Iz materine bale. Da ne boste kaj razbili!« Vejvara se je trudil v kuhinji, pri mizi, tast je hodil okoli njega. Vsa tesnoba je zbežala, oba sta bila ne- kako vesela te moškc kuhe. Samo špirita je Vejvara nalil pro mal o, vo- da se je samo segrela. Nalil ga je torej drugič, toda sedaj zopet toliko, da je gorel še s polnim plamenom, ko je voda že vrela in se razlivala čez rob v spirit, da je plamen visoko švigal. Oba sta se precej časa trudi- !as predno sta kositerno posodo spra- vila doli. Tudi malo opekla sta se PH tern. »Ako si mora še kdo prste opeCi, Vejvara, bi ,mi bilo vendar ljubše, da bi bili samo vaši. Odvadili ste se že nekako«, se je jezil mojster. »Kam pa s čajem?« je vprašal moj- ster in je prijel skledico, kamor je dal Vejvara gotovo mero čaja. »V lonec. Jaz ga bom sparil.« Komaj je izgovoril, je bil čaj že v loncu in Vejvara je zlil za njim vo- do. »Da bi Je bila Pepica sedaj že tu«, je rekel zadovoljno. »Ravno o pra- vem času bi prišla. Medtem prista- vim svežo vodo za drugič. To bo bolj- ši čaj nego j)rvi.« »Kuhajte, Vejvara, kuhajte«, ga je spodbujal mojster. »Danes se bomo obliznili. Sedaj vain nekaj povem: doma imam škatljico sardin — to bo lino k temu, kaj?« j Na hodniku so se zaslišali koraki, ! vrata so se odprla in tu je bila Pepi- ca, vsa zasopla in rdeča od hitre ho- jc. Za njo Katinka z zavitkom šun- ke. »Počakaj, punca!« jo je pozdravil oče. »Kuhava ti čaj. Tega nisi pri- čakovala, kaj? — Hitro, Katinka, ko- zarce. In kruha in surovega masla za gospo Pepico, tako, in sedaj pri- nesi oni kositrni krožnik. — To gle- daš, Pepica, kako se obračava, kaj? Škoda, da naju mati ne vidi!« Cez par minut so sedeli vsi trije v obednici, na mizi se je kadilo iz lon- ca. Pepica je dala v kozarce sladkor in žlicico, da ne bi počili. Pri tern pa je vedno prigrizovala šunko in kruh s surovim maslom in sardine in se je smehljala kakor otrok. »Hvala Bogu, jaz sem imcla toliko skrbi, kaj bo Vejvara tu brez mene počel — toda vidva se vživita, gospo- da, vidva sta lahko tudi brez nas.« »Ne govori, punca, in zalivaj«, je rekel oče Kondelik. »Zakaj pa si ne bi pomagala. Dobro, da to vidiš. Pcj- dite, kamor vas vleče in ostanite ma- kar tarn. Midva z Vejvaro si bova že pomagala! Midva. bova skuhala še diugačne stvari, ljuba moja!« Pepica je prijela lonec in je začela nalivati. V kozarce je pritekla malo temnejša tekočina nego navadni «5aj. »No, barve nista pogodila«, je pri- pomnila Pepica. Vejvara jo gledal pijačo — res, bi- la je zelo temna, Drugi kozarec je bil j še temnejši, toda v tretjem — — — ' v tern ni bil čaj niti rdeč niti rjav, tu je prevladovala modra, vijoličasta bai'va. Oče Kondelik je gledal zelo neza- upljivo tcmno, gosto tekočino, ki ni bila čaju prav nič podobna. Mešal je, dvignil proti luči in majal z glavo. »Za Boga živega, Vejvara, kaj pa ste skuhali? To ni čaj, to je fernam- buk. S tern bi lahko slikal . . . !« »Cudna reč«, je rekel Vejvara ves csupel. — »Sesedlo se je nekako — in vendar nisem dal preveč čaja.« »Le pijte, oče«, je silila Pepica. »Da boste vedeli, kaj me kuharice izku- simo, ko moramo jesti in piti, kar smo skuhale.« »V imenu božjem!« se je mojster slednjič odločil in je pristavil k ust- nicam. Na jeziku mu je zagrenilo in mojster je odstavil kozarec. »Ako ne bi bil v tern sladkor in rum, Vejva- ra, bi rajši vse izlil in bi počakal na drugi čaj, o katerem pravite, da je bolj okusen. To-le ni prav nič okus- no«. »Čudna reč«, je ponovil Vejvara, ki je tudi pokusil. Mojster Kondelik je napravil še par požirkov, potem pa je kozarec z zaničevanjem odrinil. »Ne, Vejvara, tega mi pa le nikar Slraii 2. »Nova Doba« 12. V. 1930. Štev. 38. 31 clobro uspelih fotografij raznih krajev in tujsko-prometnih posto- jank v clravski banovini. Bakrotisk jo oskrbela Delniška tiskarna v Ljubljani. Album toplo priporočamo. Dobi sc v vseh večjih knjigarnah in trafikah po oeni 10 Din za komad, naroča so pa lahko tudi pri Zvezi za tujski promot v Ljubljani. Odvetiiik dr. losip Godnič je z 8. majem t. 1. ot vor il odvetniško pisarno na Vrasiskem d Največji hotel v Beogradu. Te dni je bil otvoi'jen v Kosovski ulici v Beogradu novi hotel »Union«, ki ima 200 moderno opromljenih sob ter parno kopališče s (50 kabinami in ba- zenom. Jeseni dobi hotel tudi svoj kino. Stroški za gradnjo in opremo so znašali 25 milijonov dinarjev. To je sedaj največji hotel v Beogradu. d Opozorilo šolskim vodstvom. Le- tošnji ljubljanski jubilejni velese- jem se vrši od 29. maja do 9. junija in pada torej še v šolsko leto. Šolska vodstva, posebno ona na dežcli, na- proša uprava ljubljanskega velesej- ma, da naj svojo majske izletc ure- de tako, da si bo mladina v zvezi z izletom mogla ogledati tudi vele- sejem. Na velesejmu bo zbrano vse, kar more zanimita tudi mladino in dvigati njen narodni ponos. Kajti večino razstavljenih predmetov je ustvarila slovenska roka in sloven- ski um. Razlaga pod vodstvom stro- kovnega učiteljstva bo mladini v največjo korist. Za učence vseh šol velja znižana vstopnina po 3 Din. Spremljajoče učiteljstvo je oprošče- no vstopnino. d Dunajska vremenska napoved za torek 13. maja: Scverne Alpe: Zaen- krat še nobene nevarnosti mraza, iz- premenljivo, hladno in v prostih le- gah vetrovno. Južne Alpe: Precej jasno vreme, naraščanje temperatu- re. d Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšanju, bledici, obolelosti žlez, iz- puščajih na koži, tvorih uravnava naravna »Franc Jožefova grenčica izborno toli važno delovanje čreve- sa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnožnejši otro- ci dobi'o preneso »Franc Jožeiovo« vodo. »Franc Jožefova« voda se do- bi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinali. izCeljainokolžce c Materinski dan v Gelju, ki sc je vršil včeraj, je izredno lepo uspel i v moralneni i v gmotnem oziru. Pridne prodajalke cvetlic so nabrale 2.532 Din. Krasni dopoldan je priva- bil v park na stotine ljudi, saj je bilo na obeli blagajnah vplačanih proko 1.700 Din vstopnine. Popoldanska akademija je bila razprodana. Mar- sikdo ni dobil več prostora in ga je blagajničarka potolažila z obljubo, do, se bo igra ponovila. Po ljubkih deklamacijah Anice Cernejeve, ki so posveeene materi, je pod vodstvom g. Šegule nastopil zbor deške me- šeanske šole. Pescm rornarjev je učinkovala mogočno, dočim je pe- sem A. Mava »Mamica moja, povej mi« ganila do solz. Gosp. Šegula je izvrsten pevovodja, ki ob vsaki pri- liki nastopi s tako sigurno izvežba- nim deškim zborom, da se človek čudi, kako more iz teh mladih grl tako krepko zveneti pesem, ki je na- menjona izrazito možkim zborom. Sancinov godalni kvartet nam je mojstrsko podal Cajkovskega »An- dante cantabile« in Debussyjev III. stavek iz I. kvarteta. Ravnatelj gosp. Karlo Sancin je podal solo tako lepo, da je mehkoba vodilne melodije, sloncče na' motivu ruske narodne pesmi »Ej uhnem« segla vsakemu do srca. Mladino je najbolj zanima- la »Sirota Jerica«. Z veliko marlji- vostjo je ga. Thalerjeva naštudirala pevske točke, žrtvovala je neštevilno ur, predno je mogla deca tako lepo nastopiti,, istotako pianistka ga. Bla- žonova, ki je sprernljala pctje. So- listi in zboi'i so bili jako dobri, igra živahna in sigurna. Gosp. Pfeifer ni- ma samo spretne roke, ampak tudi toliko pedagoškega čuta za pravi ton z deco, da ga mora človek obču- dovati. Igrali so vsi dobro, mala Je- rica je bila ljubka sirotica, mačeha pristna pravljična mačeha. Plesi so bili original ni in zasluži tudi gospo- dična Kovačeva priznanje za svoj trud. Vsem, ki so pripomogli, da se je proslava Materinskega dne v gle- dališču tako lopo izvedla, gre pri- znanje in zahvala. c Veliko gostiluičarsko zborovanje. Danes ob 10. dopoldne se je price!a v hotelu »Evropi« v Celju skupna konfere'nea mariborske in Ijubljan- ske Zveze gostilničarskih zadrug, na kateri je zastopanih po delegatih 54 gostilničarskih zadrug iz dravske banovine. Na konferenco sta prispe- la tudi tajnik zagrebške Zveze gostil- ! niearskih zadrug in tajnik ljubljan- ske zbornice za TOI g. dr. Pretnar. Konferenco vodi predsednik mari- borske zveze g. Zemljič. Ob zakljuC- ku lista konferenca še traja in je iz- črpana šele polovica dnevnega reda O konferenci bomo poročali v pri- hodnji številki. c Celjsko učiieljsko društvo je zbo- rovalo v soboto 10. t. m. ob udeležbi 124 učiteljic in učiteljev, kar znači nadvse lep obisk. Društvo, ustanov- ljeno 1. 1870., praznuje letos (50-letni- (o svojega obstoja in del a v korist stanu in šolstvu tor v nacijonalnem in kulturneni interesu naroda. Ured- nik g. Davorin Kavljen je na dru- štveno povabilo ponovil že na celj- sem Ljudskem vseučilišču podano predavanje o vtisih s svojega biva- nja med vestfalskirni Slovenci. Ven- dar je dokaj širše obravnaval pro- blem vzgoje naše mladine v Nemči- ji in tamošnje šolstvo. Žel je obilo priznanja za nadvse zanimivo, pe- stro in živahno podano predavanje. Šolska upraviteljica gdč. Schreiner- jeva je poročala o občnem zboru de- lavne Pedagoškc centralc v Maribo- ru. Po obširni debati o vzrokih že le- to dni nezadovoljivega razmerja med Ijubljanskim poverjeništvom UJU in dru.štvom jo bil proti 5 glasovom sprejet sklep, da društvo preneha bi- ti član tega poverjeništva. Obravna- j vala so je razprava prof. dr. Žgeča »Prvi korak k delovni šoli«. Učitelj g. Gobec je priporočal knjigo »Sa- vinjska dolina«, obširno ilustrovano delo šolskega upravitelja v Žalcu g. R. Vrečerja, ki izide v kratkem. De- lo bo nudilo obilo snovi iz splošnc, krajevne in upravne zgodovine naše lei>e doline ter bo s tern dobro slu- žilo pouku v domoznanstvu. Vabil jo tudi k pristopu k Šolski matici. Predsednik društva šolski upravitelj Gosak je omenil važnejše zadeve kmetijskoga in gospodinjskega na- daljevalnoga šolstva, ki se v okraju stalno krepko razvija. Interesirano I učiteljstvo je povabil na poseben se- stanek, kjer se bo še podrobneje raz- pravljalo o bodočem tlelu v tej sme- ri. Sledila je debata o nekaterih do- ločbah novoga šolskega zakona, tako o vpisu novincev v osnovno šolo z dovršonim 7. letom, o trajanju šol- ske obveznosti, kar vse bo točneje odrejal pravilnik k zakonu. Po zbo- rovanju je vee nevClanjenih uči- teljev javilo svoj povratek v društvo, cigar članstvo je s tern v štcvilu na- l'aslo na 105. Modni čevlji dobre kvalitete, v bogati izbiri po n i z k i h c e h a h pri ST. STRäSEK, Kova.ška ul. 1. ( Dve poskusni vožnji z mestnim avtobusom. Celjsko avtobusno pod- jet je je priredilo v soboto 10. t. m. dve poskusni vožnji in sicer z Mer- cedes-Benzom, ker še nista prispela nova vozova znamke »Tatra«. Zju- traj se je vršila poskusna vožnja od Celja do Zidanega mosta in kolav- dacija te nove avtobusne proge. Vož- nja je potekla prav zadovoljivo. Po- poldne se je vr-šila poskusna vožnja Mm mk zahteva ele- gantne čevlje! Take si lahko nabavite v najboljšikva- litetiinpoze- lo nizki ceni s a in o pri veletrgovini R. Stermecki, Celje j Spvrct Din 115, Din 128, ševro Din 175, boks Din 164, v modnih barvah Din. 141, 157, 181, 196, 250, 260, 270, lak kombinirani Din 230, 245, 283, sandnli Din 80, Dlatneni Din 87. Vedno velika izbiia in ogromna zaloga. Nakup neprisiljen. iz Celja skozi 6t. Peter, Letuš, Mo- zii'je, Kokarje, Šmartno ob Dreti in Bočno v Gornji grad in nazaj čoz Radmirje in Rečico ob Savinji v Mo- zirje in od tarn po prejšnji progi do Celja. Vožnje so se udeležili zastop- niki mestne občine celjske z župa- noiri g. dr. Goričanom, podžupanom g. dr. Ogrizkom in nadsvetnikom g. Šubicem, zastopnik banske uprave g. dr. C. Pfeifer, predsednik upravnega sodišča v Celju g. dr. Vrtačnik, sres- ki načelnik iz Laškega g. Pinkava, zastopnik sreskoga načelstva v Ce- lju g. inž. Komel ter zastopniki laš- kega okrajnega cestnega odbora in tiska. Kljub slabim cestam je potekla vožnja brez defekta. Ker je Mercedes Benz za to cesto malo preširok, bo- sta vozila na tej progi najbrž naro- čena voza znamke »Tatra«. c Mestno avtobusno podjetje nam sporoca: Avtobus Celje—Mozirje bo vozil zvečer in zjutraj od vštetega 15. maja zvečer po Zadreski dolini do oz. iz Gornjega grada. dopoldne in popoldne pa do Ročice ob Savinji oz. nazaj v Celje od vštetega 15. ma- ja mimo Turnška v Nazarju name- sto skozi Prihovo. Zaradi izpreme- njenega železniškega voznega reda bo vozil avtobus Celje—Mozirje— Gornji grad od vštetega 15. maja iz Gornjega grada ob 0.10, skozi Mozir- je ob 7. in prihajal v Celje ob 8.25, iz Celja bo vozil ob 17.45, skozi Mo- zirje 19.15 in prihajal v Gornji grad ob 20. Avtobus Celje—Rečica ob Sa- vinji bo vozil iz Celja ob 11.10, skozi Mozirje ob 12.35 in prihajal na Re- čico ob 12.51 (v Celju zveza od do- poldanskih osebnih vlakov iz Mari- bora in Ljubljane oz. Zagreba), z Re- čice ob Savinji,bo vozil ob 13.54, sko- zi Mozirje ob 14.10 in prihajal v Ce- lje ob 15.35 (v Celju zveza z osebnim vlakom proti Mariboru in Ljubljani in brzovlakom proti Ljubljani in Za- ! grebu). Vožnja bo stala iz Gornjega j grada do Kokarja 12, do Mozirja 10, I do Polzele 24 in do Celja 36 Din, v Celje iz BoCne 33, iz Smai'tna ob Dre- ti 31, iz Kokarja 27 in iz Nazarja 25 dinarjev. Avtobus Celje—Vransko bo vozil od vštetega 15. maja iz Celja ob več ne nalivajte. Vi ste vzeli kadilo, pa ne čaj!« »Toda oCe!« je ugovarjal Vejvara ves nesrečen vsled nezgode, »saj ste sami tja nasuli.« »Jaz sem nasul, kar ste mi vi da- li!« so je branil mojster. »Kdo pa vidi pri tej brljavi lučici v kuhinji.« Slednjič je pokusila tudi Pepica. Z gnjusom je izpljunila ono, kar ji je vleklo usta skupaj. Vejvara jo je osuplo pogledal. »Saj pravim, da nas boste še za- strupili«, je zaklical mojster. »Saj sem si lahko mislil, da ni pustila mati tu nič vrednega. Kaj j>a prav- zaprav pijemo, za božjo voljo!« Pepica je že stala pri loncu in je bistro gledala na dno. Ker pa ni mo- gla ničesar spoznati, je prijela skle- do in je izlila v njo, kal' je v loncu ostalo. Najprvo jo pritekla vijoličasta brozga in sedaj so padali iz lonca čudni robati predmeti in koščki bla- ga. »Jezus, Marija!« je kriknila Pepi- ca. »Vidva sta skuhala mamieine dragocenosti! To jc njen porocni na- kit!« Vlovila je z dvema žličkama in po- tegnila ven skuhane mošnjičke in kose aksamita in pliša, ki je bil dru- gače moder in rdeč, toda sedaj brez barve in zgrbljen kakor vampi. Na dnu sklede so ropotali različni drob- ni okraski, ki so se v vreli vodi od- ločili od mošnjičkov. Pepica. je odpirala posamezne moš- njiC-ke, v katerih so se bliskali uha- ni, naprsne igle in drugo, nokateri pa so bili prazni. »Prebiti Vejvara!« je godrnjal mojster Kondelik smešno-jezno. »Za- kaj pa pravite, da znate kuhati Caj?« »Oče«, je odbijal Vejvara tastov naskok, »saj ste mi oni lonec sami prinesli.« »AH sem vohal, da je napravila mati iz njega kaseto za dragoce- nosti? Zakaj pa niste pogledal i vanj?« »Sai ste tja nasuli čaj, oče.« »Caj ne bi storil temu ničesar, Vej- vara, toda vi ste na to vlili vrelo vo- do!« »Vejvara, očc«, se je vrinila v pre- pir Pepica, »ničesar si ne očitajta - oba sta kuhala. Ampak mamica bo neizreCeno vesela, ko ji bom o tern pisala.« ;>Popica, ako zineš le besedico, ta- koj te izdedinim!« ji je zagrozil Kon- delik. »Izberi to, posuši in jutri nesi vse gospodu Hladiku v Šlikovo pa- lačo, da napravi nove mošnjičkc. Sedaj pa izplahni lonec in kuhajta iznova. Verjamem vam, Vejvara, da j bo drugi čaj bolj okusen . . .« i Pepica se je smejala še ob eni po- polnoči, ko se je poslovila od očeta. In v tej noči ni strašilo mojstra Kon- delika nobeno pošastno praskanje, tako trdno je spal po petih kozarcih Caj a. i XXIX. Veter je zavel v nasprotno stran. Ono nedeljo po usodni kuhi čaja. se ni pri mojst.ru Kondeliku kuhalo drugega kakor zajutrek. Povabil se je na obed in povabila sta ga tudi Vejvarova. To je bil obed v slovo, za- kaj že jutri bi se morala Pepica od- peljati. Vreme ni bilo prikupljivo. šo vedno je bilo hladno, pusto, in veno- mer je pršilo. »Toda večno nc bo tra- jalo«, je odgovorila Pepica Vejvari, ki ji je rekel, da naj premisli, ali bi ne bilo bolje, ako bi že par dni ali magari celi teden počakala, da bo vreme stalno. Mojster se je torej ob pol dvanaj- stih napotil od doma in je resno sto- pal proti Vinogradom. Ta njegova resnost je imela tudi svoje vzroke. Prvič je pošiljal k vragom ves letoš- nji junij, katerega »uradovanje« mu ni bilo prav nič všeč, kor je hladno in deževno vreme kuga za slikanje in glavno za slikanje v novih hišah. Hiše se ne suše, »puc« v stanovanjih je vedno vlažen kakor močvirjo in sveže apno požira barvo. Napraviš takintak »ton«, veseliš se, ker si do- bro pogodil, pa ga poglej potem Cez en teden: vse je kakor garjevo. Sa- me ki'tine. Najemniki zabavljajo sli- karjem, toda to je krivda ometa. Da, ko bi pustili hiše, da bi se dodobrega posušile. Toda, stavbeniki no morejo dočakati, da so bržinbrž natlacijo s strankami, posebno pa podjetniki, katerim gre za to, da bi barako kar najpreje prodali. Vrag vzemi vyo stranke, čeprav dobijo magari kako bolezen, samo če nese. In kako naj šteje podjetnik dohodke, ako je luša prazna! Drugie je izpil mojster Kondelik včeraj pet čajev, razume se, da z ru- i mom in danes je imel glavo zabito z i deskami. Ako bi solnce sijalo in gre- lo, bi potegnilo iz nje te pare, toda ob takem solznem dnevu se razle/.e maček po celem telesu. Saj mojster je to čutil takoj zjutraj, ko je sklonil glavo nad umivalnikom. Takoj se jc moral zravnati. tako se mu je vsled tega gibljaja stresel mozek. Štev. 381_ •¦•;.'a?R Doba« 12. V. 1930. Stran 3. _ ZVECER xa namakanjc ZJUTPA3 za — izkuha- vanje ZENSKA HVALA »Schicht^ — ______j iiiil iffilnss—"""""""*""""'""'""¦'"" TERPENTINOVO MILO, pa je pranje gotovof 10.30, torej ob is tern času, kakor je i doslej prihajal avtobus Celje—Mo- ' zirje, z Vranskega pa se bo vračal ob istem času kakor doslej, torej ob 12.25 in prihajal v Celje ob 13.35. c Avtobus Celje—Dobrna bo od vStetega 15. t. m. do vštetega 14. ju- nija t. 1. vsled počenjajoče kopališke sezije vozil 4-krat dnevno tja in na- zaj. Iz Celja bo vozil ob 7.45 kakor doslej, nadalje ob 10.10 od Ijubljan- skega oz. zagrebškega osebnega vla- ka, ob 13.50 od ljubljanskega in za- grebškega brzovlaka in ob 20.30 od i večernih osebnih vlakov iz Ljublja- ne, Zagreba. Maribora oz. Rogaške Slatine. Z Dobrne v Celje pa bo vo- j zil ob 0.05 na vse osebne vlake iz Ce- lja, ob 8.45 na osebni vlak iz Ljublja- na, Zagreba proti Mariboru, ob 11.55 na brzovlak proti Mariboru, iz Ljub- Ijanc, Zagreba in ob 18.25 na oba osebna vlaka zvečer proti Ljubljani oz. Zagrebu in proti Mariboru oziro- ma oziroma Rogaški Slatini. Popol- danski autobus, ki je doslej vozil iz Celja na Dobrno ob 14.40 in z Dobr- ne v Celje ob 10. od vštevšega 15. t. m., od pad e. c Nesklepčna seja občinskega sve- ta. Seja celjskega občinskega sveta, ki bi se bila morala vršiti v petek 9. t. m. zvečer, je bila vsled nesklepč- nosti preložena. Navzočih je bilo jedva 21 občinskih odbornikov, do sklepčnosti je manjkal samo 1 ob- činski odbornik. Seja se bo vršila v petek 1G. t. m. ob 18. z običajnim dnevnim redom. c Poroka. V nedeljo 11. t. m. popol- dne se je poročil v Petrovčah gosp. Avgust Gradišer z gdč. Miro Diehlo- vo, hčerko znanega celjskega indu- strijalca g. Roberta Diehla. Mlade- mu paru iskreno čestitamo! c Iz poštne službe. Za služiteljico v 2. skupini je imenovana gdč. Lin- da Marinkova v Celju, sluzitclj gosp. Ivan Fašun v Celju pa je napredoval za zvaničnika v 3. skupini. c Smrtna kosa. V Zavodni pri Ce- lju je umrla v petek 9. t. m. zaseb- nica ga. Mari j a Perissichova v viso- ki starosti 80 let. V celjski bolnici sta umrla v soboto 10. t. m. 38-1 etni , dninar Jože Remšak/ iz Bočne in 32- letni Peter ZlatopeV, delavec v goz- darstvu g. Teppeya na Gozdniku. N. p. v m.! c Cvetlični dan. Državna krajevna /.aščite dece in mladine v Celju pri- i-edi v soboto 7. junija cvetlični dan, da pridobi vsaj nekaj sredstev za ubogo deco. Vsakdo naj prispeva po svojih močeh. Vsa društva so na- prošena. da se ozirajo na ta dan in ne prirejajo konkurenCnih priredi- tev. 7 junij naj bo posvečen izključ- no naši ubogi deci. c Ribarsko društvo v Celju bo ime- lo v sredo 21. maja ob pol 8. zvečer v gostilniških prostorih hotela »Bal- kan« svoj redni letni občni zbor z dnevnim redom, ki je predviden v 8. točki društvenih pravil. c Nesreče, nezgode in poskus sa- momora. 33-letni dninar Jernej Mo- !oh iz Lopot se je ponesrečil pri stre- Uanju na velikonočno nedeljo. V ro- ki mu je eksplodirala kovinasta pa- trona in del patrone je ostal v levi dlani. Motoh ni poiskal zdravniške poloči, ker je upal, da se bo ra- na sama zacelila. Sedaj pa se je pri- čela rana gnojiti in 8. t. m. se je mo- ral podati v celjsko bolnico. — 8- letni posestnikov sin Ivan Prašnikar s Svcte planine pri Trbovljah je pa- del 0. t. m. pri nakladanju krme ta- ko nesrečno s kozolca, da si je zlomil levo roko v sklepu rame. — 25-letne- lu delavcu Antonu Cmajnetu z Do- brne je šel 5. t. m. na cesti blizu Do- brne težko naložen tovorni avto eez levo nogo in mu popolnoma zmee- kal stopalo. — V neki gostilni v oko- lici Velike PireSice so se pred dnevi stepli fantje. Pri tern je nekdo zabo- del 22-letnega delavca Jožeta Podles- nika z Železnega z nožem v levo ra- mo in mu prerezal roko od rame do levega komolca. — 8. t. m. ponoči so pustili delavci v cinkarni v Gaberju globok kanal odprt, ne da bi bili na- mestili tarn varnostno svetiljko. Po- noči so šli mi mo trije uslužbenci cin- karne in padli v kanal. Dva sta osta- la nepoäkodovana, 31-letni ključav- ničar Jernej Vončina pa si je pri padcu izvinil desno nogo v gležnju. — 40-letni knjigovodja B. s Pristave pri Šmarju si je v hipni duševni zmedenosti zabodel debel, oster kos stekla v levo stran prsi. Poškodba ni nevarna. — Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. c Nesreča na izletu. V nedeljo 11. t. m. so pripeljali v celjsko bolnico dijaka IV. razreda realne gimnazije v Celju Edvarda Valenčiča iz Žalca. V družbi tovarišev je napravil izlet s kolesom v Logarsko dolino. Med vcžnjo pa je padel tako nesrečno s kolesa, da si je zlomil nogo. c Iz polieijske kronike. B 1 a g o je izginilo. Trgovec. g. Anton Mislej je postal pred dnevi svojega učenca z zavojem galanterijskega blaga pred kolodvor, da ga odda na voz posest- nika Valenčaka iz Konjic. Ker Va- lenčaka ni bilo pri vozu, je učenec položil zavoj na voz in odšel. Ko se je Valenčak kmalu nato vrnil k vo- zu, je opazil, da je neznan uzmovič ukradel zavoj z voza. — Tatvina kolesa v Soli. Ivanu Intiharju, učencu 2. razreda meščanske sole, je bilo med poukom ukradeno v šol- skem poslopju shranjeno erno ples- kano dirkalno kolo. Poleg tega kole- sa je bilo shranjenih še dvoje boljših koles, ki se jih pa tat ni dotaknil. — S u r o v e ž. V nedeljo 11. t. m. okrog 9. zvečer sta pila v gostilni »Pri je- lenu« 30-letni voznik Fric O. in nje- gov oče Henrik O. iz Celja. Fric, ki je bil vinjen, je nenadoma vstal od mi- ze, stopil k sosednji mizi in brez po- voda udaril s pasjiin bičem Karla Kosa, monterja v Mestnem mlinu. Kos se je hotel braniti, Fric ga je pa podi-1 na tla in pretepel. Takoj nato je napadel Fric še kovaškega moj- stra Ivana Pristovnika iz Sp. Hudi- nje, ki je sedel pri tretji mizi, ga udaril s pasjim bičem in začel obde- lovati s pestmi. V tem je stopil v go- stilno Franjo Jurič, delovouja mi- zarske zadruge v Gaberju. Jurič je hotel Frica pomiriti, ta pa je napa- del tudi njega, ga začel pretepati in ga sunil v okno, pri čemer sta se razbili dve šipi v vrednosti 140 Din. Policija je končno napravila red ter odvedla sina in očeta, ki se je tudi udejstvoval pri pretepanju. c Seje davčnega odbora v Celju. Davčna uprava V Celju razglaša: Na temelju čl. 110 zakona o nepo- srednih davkih je na javen pogled razpoložen pri ,obcinskem uradu v Celju (soba št. 2.) seznam oseb obei- ne Cclje-mesto, zavezanih pridobnini za leto 1930. z nayedbo davene osno- ve, ki jo predlaga davčna uprava. Razprava pred davčnim odborom se vrši v prostorih davčne uprave v Ce- lju dne 21. maja od tek. St. I. do 235., dne 22. maja od tek. St. 230. do 400., dne 23. maja od tek. štev. 401. do 514. seznama. Seje odbora so tajne. Pri- sostvovati jim smo samo davčni za- vezanec ali njihov zastopnik, odnos- no pooblaščenec. Kot zastopnik davč- nega zavezanca sme priti pred davč- ni odbor mož za ženo, žena za moža, oče ali mati za otroke in otroci sta- J rejši od 18 let za starše, zadruga za zadrugarja kakor tudi vsakdo, ki se ne bavi obrtoma ali za plačo s takim poklicem, toda s pravilnim poobla- stilom. Kot pooblaščenci s pravilnim pooblastilom ali s pooblastilom pred davčnim odborom smejo prihajati za davenega zavezanca samo odvetniki, javni beležniki (notarji) ali poobla- ščeni finančnopravni zastopniki. Fi- nančnopravni zastopniki smejo biti samo oni, ki so dovršili (diplomirali) pravno fakulteto in službovali naj- manj 15 efektivnih let v davCni stro- ki. Dovolilo za opravljanje finančno- pravnega zastopstva daje minister za finance. Finančnopravni zastop- | niki smejo voditi spore po tem zako- nu tudi pred upravnimi sodišči. Za pravne osebe smejo pred davčni od- bor njih predstavniki, odnosno po- oblaščenci predstavnikov, za osebe pod skrbstvom in mase vobče pa njih obrtuik, zastopnik, branitelj (konkurzni upravnik). — Videnšek 1. r. c Snaženje uradnih prostorov na magistratu. Mestno načelništvo v Celju razglaša: Vsled snaženja urad- nih prostorov mestnega načelništva bo mestni urad v pondeljek 19. maja popoldne in v torek 20. maja eel dan j zaprt. Stranke, ki so povabljene za 19. maja popoldne in za 20. maja t. 1. k mestnemu načelništvu, se naj zglasijo v sredo 21. maja ob navad- nih uradnih urah. Sokolstvo Župni zlet v Celju 15. junija Celjska sokolska župa priredi svoj letošnji zlet v Celju. To je 14. zlet, od'kar obstoji župa in I. župni zlet, odkar je včlanjena v Sokolu kralje- vine Jugoslavije. J Vočina društev je svojo udeležbo že prijavila, manjkajo le še podatki dveh društcv. Prijavljenih je za pro- ste vaje: članov 220, članic 108, moš- kega naraščaja 190, ženskega 142, moške dece 244, ženske dece 210, sku- paj vseh telovadečih 1.120. S prijava- mi treh zamudnih društev se bo šte- vilo še pomnožilo. K izbirni tekmi za vsesokolski zlet v Beogradu*, ki se bo vršila 29. maja in na predvečer ter na dan župnega zleta v Celju, je priglašenih 02 članov, 25 članic, 44 moškega in 30 ženskcga naraščaja. Ako bodo vsa društva poslala na zlet število, ki so ga prijavila, bo letoš- nji žu})iii nastop brez dvoma najlep- | ši izmed vseh dosedanjih. Po raz- položenju, ki vlada v društvih za zlet, računamo, da bo število telo- vadeev v posameznih edinicah večje od prijavljenoga. Pri popoldans'kem javnem nasto- pu bo izvajalo proste vaje tudi vo- jaštvo. Celjski Sokol bo nastopil s posebno točko: Skupne vaje članov in članic z dolgo palico. Zvečer ob osmih bo na prostem akademija, pri kateri bodo razen Celja sodelovala tudi društva Šoštanj, Trbovlje in Zagorje. Števila članov v kroju še ni bilo mogočc točno ugotoviti. Nekatera HUMANIK /ML PLATNENE D7ke župe udeleži 15. junija župnega zleta na glaziji v Celju. Kino Mestni kino Celje. Pondeljek 12. maja: »Rdeča burja«. Ruski velefilm v 10 dejanjih. V glavnih ulogah John Barry more, znan iz velefilmov »Pes- nik vagabund«, »Don Juan« in »Ca- sanova« in Camilla Horn, znana iz Fausta. »Rdeča burja« je izredno lep in efekten ruski film z izvrstnimi igralci in mojstrsko režijo. Gospodarstvo g Mednaroclnost jubilejnega vele- sejma v Ljubljani, ki sc vrši od 29. maja do 9. junija, najlepše dokazuje pregled razstavljalcev. Najraznovrst- nejše blago po tovarniških cenah razstavi na prostoru v izmeri 40.000 kvadratnih kilometrov skoraj 800 to- varn, od teh ena tretjina iz inozem- stva in sicer iz Anglije, Avstrije, Bel- gije, Danske, Francije, Finske, Grči- je, Holandskc, Italije, Litve, NemCi- je, Ogrke, l'oljske, švedske, švice in Severne Amerike. Legitimacije, ki upravičujejo do polovične vožnje na železnici, veljajo 30 Din in se dobe pri denarnih zavodih, zastopnikih, trgovskih organizacijah, Putniku itd. in direktno od velesejmskega urada. g Nemške reparacije. Naša država je prejela na reparacijskih dajatvah iz Nemčije od 1. septembra 1929 do 31. marca t. 1. «3,250.000 mark, veči- noma v blagu. g Bodoči pridelek sliv v Jugosla- viji renijo na približno 2.000 vago- nov, kar je polovica normalnega pri- delka. Lani je znašal pridelek sliv vsled pustošenja uši samo 1.100 va- gonov. g Razstava avtoinobilov na Ljub- ljanskein jubilejnem velesejmu od 29. maja do 9. junija. Kako se je razvil zadnja leta tudi pri nas avto- mobilizem in v kakšni meri so se avtomobilske razstave Ljubljanske- ga velesejma stekle tradicijo in za- upanje, se vidi iz tega, da bo letoS- nja avtomobilska razstava zavzela tak obseg kakor še nobeno ¦ leto doslej. Zastopane bodo vse znamenite tovarne avtomobilov, motociklov in potrebščin. Razstavljeni bodo osebni odprti vozovi, osebni zaprti vozovi, tovorni avtomobili, avtobusi, bicikli, motocikli iz Avstrije, Belgije, Cesko- slovask'e, Anglije, Francije, Italije, Nemčije in Amerike. Po svetu s Kriza v dunajskih kinih. Zve/a malili in srednjih kinolastnikov na Dunaju je iniela pred dnevi zboro- vanje, na katerem je bilo sklenjeno, (ia bo pribiižno GO, to je polovica vseh dunajskih kinematografov od 1. junija dalje po turnusu dva dni v tednu zaprlo obrat, ker omogočajo sanio predstave od petka do nedelje kritje režij in davkov. Razen tega jc bilo sklenjeno, da kinopodjetja zaen- ki-at no bodo naročevala zvočnih aparatui1, ker se zvočni filmi doslej še niso popolnoma obnesli. s Zagonctna usoda je zasledovala stockholmskega sportnika inž. Kar- la Ply ma in njegovega brata Gusta- va. Že meseca aprila, ko sta neko nedeljo napravila z motornim čol- iiom izlet po morju, bi bila skoro oba prišla ob življenje. Motor je eks- plodiral in le s težavo sta se brata rešila. Drugo nedeljo sta napravila 7. nekaterimi prijatelji izlet k neki vili ob niorju. Tarn je Gustav prišel preblizu na rob skale in padel pre- cej globoko skoro ravno v morje. I.e s težavo so ga rešili, imel je pa tež- ke notranje poškodbe. Brat Karl je takoj naročil letalo, da ga zapelje v bolnico. P.a kakor da se je smrt za- grizla v oba brata: na povratku v Stockholm se je letalo zrušilo v vo- do. Karla Plyma so potegnili iz vo- de lnrtvega, Gustavovo stanje pa se je tako poslabšalo, da je tudi kmalu uni.rl. Odda se prazna, eventuelno meblirana v sredini mesta. Naslov v upravi lista. Čebelni roji se prodajo. Priporoča se že sedaj na- bava lastnih panjev Oskrbništvo gra- §čine Novi klošter, Sv. Peter v Sav. d. Malinovec pripravljen iz arornatičnih gorskih ma- lin in vkuhan z Čistim sladkorjem S kg Dia J8 - HHEHHD9HH flHSSMBH Stara lekarna »Pri orlu« Mr. Ph. Ivo Tončič CELJE, Glavni trg — Aleksandrova ulica. Kupujemo stalno in plačamo dobro: Lapuh. preselco, brezovo perje, koprivne korenine, tisoč rože, valdmajster, brinjev les olupljen in cepljen. Vse mora biti posuseno v senici in zbrano. D*ogerijn Sanitao, Celje, Aleksandrova 2 ulica 5. 6 söfer" za poltovorni avto s e i 5 č e. Nastop službt» takoj. Plača po dogovoru. Naslov v ut.ravi. USYANOYUENA B.ETA 1881. TiPlkbri nncniilnirn 3* n splin Uüljünü piltfUjIIlIIuu o. V LlIJU v lastni hišS liarodni dorn Sprejema hranilne vlog« od vsakogar, jih obre- stuie mijugodmvje, iiudi popolno varnost in iz- plačuje točno. — Izvršuje vse denarue posle, kupuje io prodaja tuj donar ter čeke na ino- zemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. Za varnost hranilnihvlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000 — še lastna giavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000'—. PODRUiNICIi MARIBOR iOŠfANJ Aleksandrova cesta st. 11. (u lastni hiši) Samo na veliko! B^ ^^^F &% SaBno na weliko! pražcno in Mirovo, od najccnßjsc do najfmejše vrste i^udj po krsajnižjšh fc