URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 26	Ljubljana, sobota 9. decembra 1978	Cena 30 dinarjev	Leto XXXV
1571.
Na podlagi 10. in 13. člena odloka o revalorizaciji osnovnih sredstev delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov (Uradni list SRS, št. 22-1042/76) in 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/74) izdaja republiški sekretar za finance
ODREDBO
o	revalorizaciji osnovnih sredstev delovnih ljudi, ki
samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov
1.	člen
Delovni ljudje, ki z osebnim delom in s svojimi sredstvi samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti oziroma intelektualne ali negospodarske storitve, in so dolžni voditi poslovne knjige, opravijo po stanju na dan 31. 12. 1977 revalorizacijo osnovnih sredstev in ugotovijo novo tržno vrednost po naslednjih skupinah osnovnih sredstev in koeficientih revalorizacije:
Skup. os. sr.	Vrsta osnovnega sredstva — opis skupine	Leto do 31. 12. 1875	pridobitve 1976	1977
1	2	3	4	s
1.07 1.07 1.07	Lesene stavbe Kovinsid hangarji Ostali gradbeni proizvodi	1,28	1,16	1,00
2.01	Vodno gospodarski stroji in naprave: turbine, vodni kotli, hidrogeneratorji, transformatorji, električni čr- -palni in drugi agregati za vodo	1,18	1.13	1,00
2.04	Stroji za obdelovanje nekovin (za mleUe in gnetenje, drobilniki in sita, centrifuge, filtri in drugi)	1,32	1,13	1,00
2.05	Stroji za obdelovanje kovin: stružnice, brusilniki, skobeljniki, dolbnlki, rezkalniki, stroji za rezanje kovin, Za prebijanje, stiskalnice za kovanje, upogibanje, oblikovanje, valjanje in vlačenje, agregati za varjenje	1,20	1,10	1,00
2.06	a)	stroji in naprave za proizvodnjo elektrod, akumulatorjev in baterij, b)	stroji in naprave za proizvodnjo gumijevih Izdelkov in izdelkov iz plastičnih mas, c)	stroji in naprave za proizvodnjo obutve, usnjene in gumijaste galanterije	1,10	1,07	1,00
2.07	Stroji in naprave za proizvodnjo gradbenega materiala: stroji za izdelovanje betonskih elementov in cementnih izdelkov, stroji za mešanje betona in malte	1,11	1,08	1,00
2.08	Stroji za obdelovanje lesa: jermeniki in žage, stružnice, vrtalniki, brusilniki,..skobeljniki, stroji in naprave za izdelovanje pohištva, stavbnih, mizarskih in drugih lesenih izdelkov ter drugi stroji in naprave za obdelovanje lesa	1,12	1,08	1,00
2.09	Stroji in naprave za predelavo tekstila: stroji za barvanje preje in drugih surovin, tekstilne industrije, stroji in naprave za izdelavo konfekcije	1,03	1,01	1,00
2.10	Stroji in naprave za predelavo živil: stroji iri naprave v mlinih in pekarnah, stroji in naprave za proizvodnjo sladu in brezalkoholnih ter alkoholnih pijač, stroji in naprave za predelavo mesa	1,17	1,15	1,00
2.11	Stroji in naprave za sitotisk, za izdelovanje nalepk in etiket	i	1,19	1,09	1,00
Stran 2048	URADNI LIST SRS		St. 26 —	9. XII. 1978
-				
1	2	3	4	5
2.12	Stroji in naprave na področju gradbeništva: a)	traktorji, buldožerji, rovokopači in ravnalni stroji, vibratorji b)	mešalniki za beton in malto, drobilniki in drugi stroji in naprave v gradbeništvu	i,n	1,08	1,00
2.14	Vozila, ki se uporabljajo za cestni promet: a)	tovornjaki, priklopniki tovornjakov, osebni avtomobili b)	motoma kolesa, mopedi in kolesa	1,19	1,08	1,00
2.15	Sredstva in naprave plovbe	1,11	1,06	1,00
2.20	Pisarniški stroji, aparati in potrebščine: pisalni in računski stroji, elektronski računalniki, aparati in naprave za kopiranje in razmnoževanje, registrirne blagajne, knjigovodski stroji	1,16	r 1,07	1,00
2.21	Pohištvo ter stroji, naprave in aparati za splošne in posebne namene: leseno, kovinsko in drugo pohištvo na področju obrti, gostinstva in turizma; stroji, naprave in aparati za priprgvljanje hrane in posoda za serviranje hrane, štedilniki in peči za ogrevanje prostorov ter štedilniki in peči za kuhanje hrane,hladilne naprave in hladilni aparati; stroji, naprave in aparati za pranje in sušenje perila, pisarniško pohištvo, leseno, kovinsko in drugo (mize, stoli, omare, vitrine in podobno) ter druga neomenjena sredstva obratne-nega, poslovnega in neposlovnega inventarja	\ 1,H	1,08	1,00
2.	člen
Revalorizacijo sredstev opravijo občani najkasneje do 31. 12. 1978, poročilo o opravljeni revalorizaciji osnovnih sredstev predlože občinskemu davčnemu organu najkasneje do 31. 1. 1979. Pravice in obveznosti iz rezultata revalorizacije tečejo od 1. januarja 1978.
3.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 428-30/72
Ljubljana, dne 20. novembra 1978.
Republiška sekretarka za finance
Milica Ozbič 1. r.
1572.
Na podlagi 105 člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77) izdaja republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave iri proračun
NAVODILO
o	predaji oziroma prevzemu zadev, arhiva, sobnega registra ter drugega gradiva in o predaji oziroma prevzemu neporabljenih sredstev, inventarja, terjatev in obveznosti v zvezi s prenehanjem dela občinskih in okrožnih sodišč ter okrožnih gospodarskih sodišč in z začetkom dela novih rednih sodišč
I
1.	Sodišča, ki prenehajo z delom, sklenejo vpisnike, pomožne knjige in druge evidence z 31. decembrom 1978. Vpisniki se sklenejo po določbi 196. člena sodnega poslovnika (prečiščeno besedilo) s tem, da se sklepni klavzuli doda ugotovitev, da z 31. 12. 1978 sodišče preneha z delom. To klavzulo podpiše tudi predsednik sodišča. Podobno se sklenejo tudi pomožne knjige ter druge evidence.
Vrhovno sodišče SR Slovenije glede zadev, za katere bodo pristojna višja sodišča, napravi običajno sklepno klavzulo.
2.	Sodišča morajo vse zadeve, ki jih končajo z odločbo do 31. decembra 1978, v vpisniku izkazati kot rešene, odpravke odločbe v teh zadevah pa morajo do
tega datuma poslati strankam. Poskrbeti je tudi treba, da bodo v vseh rešenih in nerešenih zadevah plačane vse takse oziroma uvedeni postopki za izterjavo neplačanih taks in da bodo vse odločbe in odredbe v nerešenih zadevah podpisane po sodniku oziroma pristojnem delavcu sodišča.
II
1.	Okrožna sodišča predajo vse nerešene zadeve, za katere bodo s 1. januarjem 1979 pristojna temeljna oziroma višja sodišča tem sodiščem glede na njihovo stvarno in krajevno pristojnost, in sicer:
a)	zadeve II. stopnje — Okrožno sodišče v Celju Višjemu sodišču v Celju, Okrožno sodišče v Kopru in Novi Gorici Višjemu sodišču v Kopru, Okrožno sodišče v Kranju, Ljubljani in Novem mestu Višjemu sodišču v Ljubljani, Okrožno sodišče v Mariboru in Murski Soboti pa Višjemu sodišču v Mariboru;
b)	zadeve I. stopnje predajo okrožna sodišča krajevno pristojnim temeljnim sodiščem, in sicer:
— kazenske zadeve zoper mladoletnike, preiskave in zadeve preiskovalnih dejanj ter zadeve zunaj obravnavnega senata enoti na sedežu temeljnega sodišča, druge kazenske ter pravdne zadeve pa krajevno pristojni enoti temeljnega sodišča.
2.	Občinska sodišča predajo vse nerešene kazenske zadeve zoper mladoletnike, preiskave, zadeve preiskovalnih dejanj ter zadeve zunajobravnavnega senata enoti na sedežu temeljnega sodišča.
Vse druge nerešene zadeve iz dosedanje pristojnosti občinskih sodišč prevzamejo enote temeljnih sodišč, ki s 1. januarjem 1979 začno delati na dosedanjih sedežih občinskih sodišč.
Občinsko sodišče v Mariboru preda nerešene zadeve z območja občine Lenart, razen zadev iz prvega odstavka te točke, enoti temeljnega sodišča v Lenartu.
3.	Okrožna gospodarska sodišča predajo vse nerešene zadeve krajevno pristojnim temeljnim sodiščem, in sicer enoti na sedežu temeljnega sodišča.
4.	Sodišča predajo vse nerešene zadeve stvarno in krajevno pristojnim novim rednim sodiščem hkrati s seznamom predanih nerešenih zadev.
Seznam je treba sestaviti ločeno po vrstah zadev (po vpisnikih) in vanje vnesti pod zaporednimi številkami od 1 dalje kronološko vse nerešene zadeve z opravilnimi številkami in označbami strank. Seznam je treba napraviti v štirih izvodih. En izvod vloži sodišče, ki prevzame zadeve, v ustrezni vpisnik, druge pa priloži zapisniku ob prevzemu zadev. Seznam podpišeta delavec sodišča, ki je vodil ustrezni vpisnik in predsednik sodišča. V stolpcu za opombe ustreznega vpisnika, se vpiše, da je spis odstopljen in ime sodišča, ki mu je bil spis predan.
5.	Sodišča oziroma enote temeljnih sodišč, ki prevzamejo nerešene zadeve okrožnih in okrožnih gospo- i darskih sodišč, vpišejo te zadeve v ustrezne vpisnike po novem sodnem poslovniku, kronološko z zaporednimi številkami od 1 dalje z novimi označbami in opravilnimi številkami in z datumom pripada 1. januarja 1979 z vsemi potrebnimi vpisi v ustrezne stolpce, s tem, da v stojpcu za pripombe navedejo sedanjo označbo in opravilno številko spisa z datumom pripada dosedanjemu sodišču. Po vpisu zadnje prevzete zadeve v vpisniku potegnejo rdečo črto in pod njo najprej vpišejo kronološko prejšnje nerešene zadeve, nato potegnejo spet rdečo črto in pod njo začnejo vpisovati nove prejete zadeve.
Enote na sedežih temeljnih sodišč, ki bodo prevzele večje število nerešenih K in P zadev od okrožnih sodišč in ki jim bo ostalo večje število prejšnjih nerešenih teh vrst zadev, vpišejo te zadeve v nove vpisnike samo z novimi opravilnimi številkami in označbo strank ter v stolpec za pripombe prejšnjo opravilno številko spisa, vse nadaljnje spise pa do rešitve posamezne zadeve opravijo v dosedanjih vpisnikih.
Hkrati z nerešenimi zadevami se predajo enotam na sedežih temeljnih sodišč tudi vsi ustrezni vpisniki.
Ustrezne pomožne knjige prevzame enota na sedežu temeljnega sodišča, ki jih lahko vodi dalje ali pa naloži na novo. Druge enote temeljnega sodišča pa pomožne knjige naložijo na novo. To velja tudi za seznam Pogojnih sodb.
6.	Zemljiška knjiga ostane pri enotah temeljnih sodišč na sedežih sedanjih občinskih sodišč. Zemljiško knjigo za območje občine Lenart prevzame enota temeljnega sodišča v Lenartu, ki prevzame zemljiške knjige in mape skupaj s pomožnimi knjigami za kata-strske občine z območja občine Lenart, razen zbirke li-stiri, ki ostane pri enoti v Mariboru.
Enota temeljnega sodišča v Lenartu nadaljuje vpisovanje v dosedanje zemljiške knjige.
7.	Sodni register predajo okrožna gospodarska sodišča pristojnim temeljnim sodiščem in sicer enotam na sedežih temeljnih sodišč. Predaja sodnega registra obsega registrske vložke, zbirko listin, imenike, knjige sodnega registra, morebitne nerešene zadeve po poseb-nem seznamu in celotni arhiv z rešenimi zadevami ter knjige starega registra.
III
1.	Rešene zadeve, v katerih je odpravljena odločba in med letom pravnomočne končane zadeve, v katerih se mora opraviti še kakšno opravilo iz tl. odstavka 180. člena sodnega poslovnika (prečiščeno besedilo), predajo sedanja okrožna in okrožna gospodarska sodišča enotam na sedežih temeljnih sodišč hkrati s seznamom teh zadev, sestavljenim v skladu s točko II, 4 tega navodila. Navedene enote temeljnih sodišč opravijo v teh zadevah vsa potrebna opravila.
2.	Druge rešene zadeve skupaj z arhivom predajo
okrožna in okrožna gospodarska sodišča krajevno pristojnim temeljnim sodiščem in sicer enotam na dosedanjih sedežih okrožnih in okrožnih gospodarskih sodišč, razen zadev sodne uprave (š Su vpisnikom), zadev ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki jih predajo okrožna sodišča krajevno pristojnim višjim sodiščem, okrožna gospodarska sodišča pa enotam na sedežih temeljnih sodišč.	>
3.	Vsa sodišča izdelajo v zakonitem roku zaključni račun. Za izdelavo zaključnega računa je zadolžen predsednik sedanjega sodišča in vodja sedanjega računovodstva. Zaključni račun sprejme delovna skupnost sedanjega sodišča, podpišeta pa ga predsednik in vodja računovodstva sedanjega sodišča. Po zaključnem računu se sestane sedanja delovna skupnost in se izvede dokončna delitev sredstev za osebne dohodke in sklad skupne porabe po ključu, ki ga določi delovna skupnost. Sredstva za osebne dohodke, razdeljena po dogovorjenem ključu, pripadajo delavcem sedanjega sodišča, sredstva sklada skupne porabe pa se prenesejo na ustrezno višje ali temeljno sodišče v sorazmerju z delavci, ki sklenejo delovno razmerje pri posameznem sodišču.
Neporabljena sredstva za materialne izdatke po zaključnem računu prenesejo okrožna sodišča in okrožna gospodarska sodišča v republiški proračun. Občinska sodišča pa ravnajo po napotilu občinskega proračunskega organa.
Neporabljena sredstva za posebne namene na dan 31. decembra 1978 odvedejo okrožna in okrožna gospodarska sodišča na ustrezni račun republiškega proračuna. Eventualne neizpolnjene obveznosti okrožnih in okrožnih gospodarskih sodišč iz leta 1978 prevzamejo krajevno pristojna višja sodišča, za kar se jim zagotovijo v proračunu za leto 1979 dodatna sredstva. Občinska sodišča pa se glede sredstev za posebne namene ravnajo po navodilu pristojnega občinskega proračunskega organa. Neizpolnjene obveznosti občinskih sodišč, ki bi jih bilo treba izpolniti po 31. 12. 1978, izpolnijo pristojna temeljna sodišča iz proračuna 1979.
Sredstva opreme sedanjih okrožnih in okrožnih gospodarskih sodišč se razdelijo tako, da se prenesejo na ustrezna višja in temeljna sodišča v sorazmerju z delavci, <ki sklenejo delovno razmerje pri posameznem sodišču.
Neizterjane terjatve okrožnih in okrožnih gospodarskih sodišč prevzamejo krajevno pristojna višja sodišča, neizterjane terjatve sedanjih občinskih sodišč prevzamejo pristojjia temeljna sodišča.
4.	Nerešene zadeve pologov in zaseženih predmetov pri okrožnih in okrožnih gospodarskih sodiščih (pologi v gotovini in vrednostnih papirjih, devize, zlatnina in drage kovine, corpora delieti) se prenesejo na pristojna temeljna sodišča, nerešene zadeve sodnih pologov in zaseženih predmetov občinskih sodišč prav tako na pristojna temeljna sodišča.
Realizat pologov pri okrožnih in okrožnih gospodarskih sodiščih in pri občinskih sodiščih, opravljen
po 31. 12. 1978, se odvede na ustrezen račun občinskega proračuna.
5.	Neizterjane denarne kazni, stroške kazenskega postopka in takse iz rešenih zadev okrožnih in okrožnih gospodarskih sodišč izterjajo nova stvarno in krajevno pristojna sodišča in jih odvedejo na ustrezni račun občinskega proračuna, kar velja tudi za neizterjane denarne kazni, stroške kazenskega postopka in takse iz rešenih zadev sedanjih občinskih sodišč.
6.	Enote temeljnih sodišč prevzamejo ves arhiv občinskih sodišč.
Arhiv okrožnih in okrožnih gospodarskih sodišč prevzamejo temeljna sodišča na sedežih sedanjih okrožnih sodišč.
Vso proračunsko in računsko dokumentacijo (rešena in nerešena) sedanjih občinskih sodišč obdržijo enote temeljnih sodišč na sedežih sedanjih občinskih sodišč. •
Okrožna in okrožna gospodarska sodišča izročijo vso proračunsko in računsko dokmentacijo za rešene in nerešene zadeve temeljnim sodiščem na sedežih okrožnih sodišč, razen dokumentacije za neizpolnjene obveznosti, ki jih prevzamejo višja sodišča.
Neporabljeni pisarniški material in opremo ter inventar občinskih sodišč prevzamejo enote temeljnih sodišč. Okrožna in okrožna gospodarska sodišča odstopijo ta material in opremo enotam na sedežih temeljnih sodišč v sorazmerju in obsegu s prenosom zadev, oziroma pe načelu, da z delavcem, ki pride k drugemu sodišču, to dobi tudi njegovo opravo, opremo in ustrezne tehnične pripomočke, ki jih je posamezni delavec doslej uporabljal.
Morebitni prenos pravici* razpolaganja (uporabe) s sodnimi stavbami bo uredila SR Slovenija za vsak primer posebej.
7.	Predaja in prevzem zadev, arhiva, sredstev in inventarja po tem navodilu se opravi do 31. januarja 1979.
Predaj« ia prevzem izvede 5-članska komisija, ki jo imenujejo predsedniki višjih odroma temeljnih sodišč.
O izvršeni predaji in prevzemu se sestavi zapisnik v 3 izvodih in sicer za sodišče, ki preneha z delom, za novo sodišče in Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. Zapisnik podpišejo člani komisije in predsednik sodišča, ki preneha z delom ter predsednik novega sodišča.
IV
To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-76/78
Ljubljana, dne 7. novembra 1978.
Republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun Jože Pacek 1. r.
1573.
Na podlagi 60. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS. št. 10/77) izdaja javni tožilec SR Slovenije v soglasju z republiškim sekretarjem za pravosodje, organizacijo uprave in proračun
NAVODILO
o prenosu neporabljenih sredstev, inventarja, terjatev in obveznosti ukinjenih javnih tožilstev v zvezi s
prenehanjem dela občinskih in okrožnih javnih tožilstev in z začetkom dela novih temeljnih javnih tožilstev, njihovih enot in višjih javnih tožilstev v Socialistični republiki Sloveniji
I
1.	Občinska in okrožna javna tožilstva, ki prenehajo z delom z 31. decembrom 1978 izdelajo v zakonitem roku zaključni račun. Za izdelavo zaključnega računa so zadolženi občinski in okrožni javni tožilci sedanjih javnih tožilstev in vodje sedanjega računovodstva. Zaključne račune sprejmejo delovne skupnosti sedanjih javnih tožilstev, podpišejo pa jih javni tožilci in vodje računovodstva sedanjih javnih tožilstev. Po zaključnem računu se sestanejo sedanje delovne skupnosti, ki izvedejo dokončne delitve sredstev za osebne dohodke in sklade skupne porabe po ključu, ki ga določijo delovne skupnosti. Sredstva za osebne dohodke, razdeljena po dogovorjenem ključu, pripadajo delavcem sedanjih javnih tožilstev, sredstva skladov skupne porabe pa se prenesejo na ustrezna višja ali temeljna javna tožilstva v sorazmerju z delavci, ki sklenejo delovno razmerje pri posameznem javnem tožilstvu.
Neporabljena sredstva za materialne izdatke po zaključnem računu prenesejo okrožna javna tožilstva v republiški proračun. Občinska javna tožilstva pa ravnajo po napotilu občinskih proračunskih organov.
Neporabljena sredstva za posebne namene na dan 31. decembra 1978 odvedejo okrožna javna tožilstva na ustrezni račun republiškega proračuna. Eventualne neizpolnjene obveznosti okrožnih javnih tožilstev iz leta 1978 prevzamejo krajevno pristojna višja javna tožilstva, za kar se jim zagotovijo v proračunu za leto 1979 dodatna sredstva. Občinska javna tožilstrva pa se glede sredstev za posebne namene ravnajo po navodilu pristojnega proračunskega organa. Neizpolnjene obveznosti občinskih javnih tožilstev, ki bi jih bilo L’eba izpolniti po 31. decembru 1978, izpolnijo pristojna temeljna javna tožilstva iz proračuna za leto 1979.
Sredstva opreme sedanjih okrožnih javnih tožilstev se razdelijo tako, da sc prenesejo na ustrezna višja javna tožilstva in temeljna javna tožilstva v sorazmerju z delavci, ki sklenejo delovno razmerje pri posameznem javnem tožilstvu.
Neizterjane terjatve okrožnih javnih tožilstev prevzamejo krajevno pristojna višja javna tožilstva, neizterjane terjatve sedanjih občinskih javnih tožilstev pa prevzamejo pristojna temeljna javna tožilstva.
2.	Okrožna javna tožilstva izročijo vso proračunsko in računsko dokumentacijo za rešene in nerešene zadeve temeljnim javnim tožilstvom na sedežih sedanjih okrožnih javnih tožilstev, razen dokumentacije za neizpolnjene obveznosti, ki jih prevzamejo krajevno pristojna višja javna tožilstva.
Vso proračunsko dokumentacijo (rešeno m nerešeno) občinskih javnih tožilstev prevzamejo krajevno pristojna temeljna javna tožilstva.
II
Neporabljeni pisarniški material in opremo ter inventar občinskih javnih tožilstev prevzamejo enote temeljnih javnih tožilstev.
Okrožna javna tožilstva odstopijo neporabljeni pisarniški material, opremo in inventar enotam na sc-
dežih temeljnih javnih tožilstev, razen tistega, ki ga za svojo dejavnost obdržijo višja javna tožilstva. Pri odstopanju materiala, opreme in inventarja velja načelo, da z delavcem, ki preide k drugemu javnemu tožilstvu, preide tudi njegova oprava, oprema in tehnični pripomočki, ki jih je delavec doslej uporabljal.
III
Predaja in prevzem neporabljenih sredstev, terjatev in obveznosti, proračunske in računske dokumentacije. pisarniškega materiala, opreme in inventarja, se izvrši do 31. januarja 1979 oziroma takoj po sprejetju zaključnih računov.
Predajo in prevzem izvede tričlanska komisija, ki jo imenujejo višji oziroma temeljni javni tožilci. Člani komisije so lahko tudi osebe, ki bodo delovale v komisiji za predajo in prevzem nedokončanih zadev, arhiva in drugega gradiva javnih tožilstev, ki bodo ukinjena odnosno prenehala z delom.
O izvršeni predaji in prevzemu se sestavi zapisnik v treh izvodih in sicer za javno tožilstvo, ki preneha z delom, za novo višje oziroma temeljno javno tožilstvo in za Javno tožilstvo SR Slovenije. Zapisnik podpišejo člani komisije ter javna tožilca javnega tožilstva.1 ki preneha z delom, in novega javnega tožilstva.
Soglašam:
Republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun Jože Pacek 1. r.
1574.
Potem, ko so skupščine občin z območja posameznih temeljnih sodišč v skladu s tretjim odstavkom 30. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77) določile enote posameznih temeljnih sodišč, Republiški sekretariat za, pravosodje, organizacijo uprave in proračun na podlagi četrtega odstavka 30. člena citiranega zakona objavlja
PREGLED ENOT temeljnih sodišč v SR Sloveniji
1.	Temeljno sodišče v Celju:
—	enota v Celju za območje občin Celje, Laško in Šentjur pri Celju,
—	enota v Slovenskih Konjicah za območje občine Slovenske Konjice,
—	enota v Šmarju pri Jelšah za območje občine Šmarje pri Jelšah,
—	enota v Velenju za območje občin Velenje in Mozirje,
—	enota v Žalcu za območje občine Žalec.
2.	Temeljno sodišče v Kopru:
—	enota v Ilirski Bistrici za območje občine Ilirska Bistrica,
—	enota v Kopru za območje občine Koper,
—	enota v Piranu za območje občin Izola in Piran,
—	enota v Postojni za območje občine Postojna,
■— enota v Sežani za območje občine Sežana.
3.	Temeljno sodišče v Kranju:
—	enota na Jesenicah za območje občine Jesenice,
—	enota v Kranju za območje občin Kranj in
Tržič,
—	enota v Radovljici za območje občine Radovljica,
—	enota v Škofji Loki za območje občine Škofja Loka.
4.	Temeljno sodišče v Ljubljani:
—	enota v Domžalah za območje občine Domžale,
—	enota v Grosupljem za območje občine Grosuplje,
—	enota v Kamniku za območje občine Kamnik,
—	enota v Kočevju za območje občin Kočevje in Ribnica,
—	enota v Ljubljani za območje občin Litija, Ljubljana Bežigrad. Ljubljana-Center, Ljubljana Moste-Po-Ije, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik,
enota na Rakeku za območje občine Cerknica,
—	enota v Trbovljah za območje občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje,
—	enota na Vrhniki za območje/občin Logatec in Vrhnika.
5.	Temeljno sodišče v Mariboru:
—	enota v Lenartu za območje občine Lenart,
—	enota v Mariboru za območje občine Maribor,
—	enota v Onnožu za območje občine Ormož,
—	enota v Ptuju za območje občine Ptuj,
—	enota v Slovenj Gradcu w območje občin Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec,
—	enota v Slovenski Bistrici za ebmočje občine Slovenska Bistrica.
6.	Temeljno sodišče v Murski Soboti:
—	enota v Gornji Radgoni za območje občine Gornja Radgona,
—	enota v Lendavi za območje občine Lendava,
—	enota \ Ljutomeru za območje občine Ljutomer,
—	enota v Murski Soboti za območje občine Murska Sobota.
7.	Temeljno sodišče v Novi Gorici:
—	enota v Ajdovščini za območje občine Ajdovščina,
—	enota v Idriji za območje občine Idrija,
—	enota v Novi Gorici za območje pbčine Nova Gorica,
—	enota v Tolminu za območje občine Tolmin.
8.	Temeljno sodišče v Novem mestu:
—	enota v Brežicah za območje občine Brežice,
—	enota v Črnomlju za območje občin Črnomelj in Metlika,
—	enota v Krškem za območje občine Krško,
—	enota v Novem mestu za območje občine Novo mesto,
—	enota v Sevnici za območje občine Sevnica,
—	enota v Trebnjem za območje občine Trebnje.
Št. 402-76/78
Ljubljana, dne 20. novembra 1978.
Republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun Jože Pacek 1. r.
1575.
Potem, ko so skupščine občin z območja posameznih temeljnih javnih tožilcev v skladu s prvim odstavkom 21. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77) določile enote posameznih temeljnih javnih tožilstev, javni tožilec SR Slovenije na podlagi tretjega odstavka 21. člena citiranega zakona objavlja
Javni tožilec SR Slovenije
Bojan Škrk 1. r.
PREGLED ENOT
temeljnih javnih tožilstev v SR Sloveniji:
1.	Temeljno javno tožilstvo v Celju:
—	enota v Celju za območje enot Temeljnega sodišča v Celju: v Celju, v Slovenskih Konjicah, v Šmarju pri Jelšah in v Žalcu,
—	enota v Velenju za območje enote Temeljnega sodišča v Celju v Velenju.
2.	Temeljno javno tožilstvo v Kopru:
—	enota, v Kopru za območje enot Temeljnega sodišča v Kopru: v Kopru in v Piranu.
—	enota v Postojni za območje enot Temeljnega sodišča v Kopru: v Ilirski Bistrici in v Postojni,
—	enota v Sežani za območje enote Temeljnega sodišča v Kopru v Sežani.
3.	Temeljno javno tožilstvo v Kranju:
—	enota v Kranju za območje enot Temeljnega sodišča v Kranju: v Kranju in v Škofji Loki,
—	enota v Radovljici za območje enot Temeljnega sodišča v Kranju: na Jesenicah in v Radovljici.
4.	Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani:
'— enota v Domžalah za območje enot Temeljnega sodišča v Ljubljani: v Domžalah in v Kamniku,
—	enota v Kočevju za območje enote Temeljnega sodišča v Ljubljani v Kočevju,
—	enota v Ljubljani za območje enot Temeljnega sodišča v Ljubljani: v Grosupljem in v Ljubljani,
—	enota v Trbovljah za območje enote Temeljnega sodišča v Ljubljani v Trbovljah,
—	enota na Vrhniki za območje enot Temeljnega sodišča v Ljubljani: na Rakeku in na Vrhniki.
5.	Temeljno javno tožilstvo v Mariboru:
—	enota v Mariboru za območje enot Temeljnega sodišča v Mariboru: v Lenartu, v Mariboru in v Slovenski Bistrici,
—	enota v Ptuju za območje enot Temeljnega sodišča v Mariboru: v Ormožu in v Ptuju,
—	enota v Slovenj Gradcu za območje enote Temeljnega sodišča v Mariboru v Slovenj Gradcu.
6.	Temeljno javno tožilstvo v Murski Soboti:
—	enota v Ljutomeru za območje enot Temeljnega sodišča v Murski Soboti: v Gornji Radgoni in v Ljutomeru,
—	enota v Murski Soboti za območje enot Temeljnega sodišča v Murski Soboti: v Lendavi in v Murski Soboti.
7.	Temeljno javno tožilstvo v Novi Gorici nima enot.
8.	Temeljno javno tožilstvo v Novem mestu:
—	enota v Brežicah za območje enot Temeljnega sodišča v Novem mestu: v Brežicah, v Krškem in v Sevnici,
—	enota v Novem mestu za območje enot Temeljnega sodišča v Novem mestu: v Črnomlju, v Novem mestu in v Trebnjem.
Št. P 146/78
Ljubljana, dne 15. novembra 1978.
Javni tožilec SR Slovenije
Bojan Škrk 1. r.
1576.
Na podlagi drugega odstavka 54. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77), izdaja republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun
SODNI POSLOVNIK za redna sodišča
I. SPLOŠNI DEL
UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Sodni poslovnik določa načela za notranjo organizacijo in poslovanje rednih sodišč v SR Sloveniji.
Za Vrhovno sodišče SR Slovenije veljajo določbe tega sodnega poslovnika, ki se nanašajo na vodenje vpisnikov in pomožnih knjig. Glede obrazcev za delo ter postopka s spisi pa se uporabljajo določbe tega poslovnika, kolikor s splošnim aktom Vrhovnega sodišča SR Slovenije ni drugače določeno.
2.	člen	,
Za poslovanje v zemljiški knjigi, sodnem registru, v izvršbi, pri overitvah^ vključno pri overitvah listin, namenjenih za uporabo v tujini, s taksami, protesti, v strokovni knjižnici, v arhivu, odpravi pošte in za ra-čunsko-finančno poslovanje veljajo posebni predpisi, določbe tega poslovnika pa se uporabljajo, kolikor posebni predpisi ne določajo drugače
3.	člen
Notranje poslovanje sodišča obsega opravila upravne, pisarniške in tehnične narave.
4.	člen
Določbe tega poslovnika veljajo za temeljna sodišča in višja sodišča (v nadaljnjem besedilu: sodišča), če iz posamezne določbe ne izhaja, da gre le za določeno vrsto sodišč.
Predsednik sodišča, po tem poslovniku je predsednik temeljnega sodišča, višjega sodišča in Vrhovnega sodišča SRS, če iz posamezne določbe ne izhaja, da gre samp za predsednika določene vrste sodišča.
Sodnik po tem poslovniku je tako sodnik posameznik, (kot tudi predsedriik senata oziroma senat, če iz posamezne določbe ne izhaja, da gre le za enega od njih.
5.	člen
Za izvajanje sodnega poslovnika skrbita predsednik sodišča in Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun (v nadaljnjem besedilu: republiški sekretariat).
Republiški sekretariat spremlja in proučuje delo sodišč ter daje ustrezna navodila in pojasnila za pravilno notranje poslovanje sodišča. .
ZAGOTAVLJANJE JAVNOSTI SODNEGA DELA
6.	člen
Javnost sodnega dela zagotavljajo sodišča v skladu z zakonom in določbami tega poslovnika. Zagotavljanje javnosti dela in dostop do sporočil podrobneje ureja samoupravni splošni akt sodišča v skladu s tem poslovnikom.
Za pravočasno in pravilno obveščenost javnosti o sodnih postopkih in o delu sodišča skrbi predsednik sodišča, ki v skladu s samoupravnim splošnim aktom za to lahko pooblasti tudi drugega delavca sodišča
7.	člen
Sodišča obveščajo sredstva javnega obveščanja (v nadaljnjem besedilu: tisk) o tekočih družbeno pomembnih zadevah, ki jih obravnavajo, in o aktualni problematiki s področja njihovega dela, ki ji družba namenja posebno skrb. Ta obvestila morajo biti taka, da ne škodijo časti in in ugledu ter gospodarskim interesom strank.
Sodišča na zahtevo tiska dajejo podatke tudi o drugih zadevah, ki jih javno obravnavajo.
8.	člen
Sodišča na svojih oglasnih deskah objavljajo razpored glavnih obravnav in javnih pritožbenih sej v vseh kazenskih in gospodarsko kazenskih ?adevah ter pomembnejših civilnih zadevah, razen v tistih zadevah, v katerih je javnost izključena.
Objava razporeda glavnih obravnav obsega opravilno številko zadeve, osebno ime obdolženca oziroma strank, označbo kaznivega dejanja, gospodarskega prestopka oziroma -civilne zadeve, datum in uro začetka glavne obravnave in označbo dvorane, v kateri bo obravnava.
S samoupravnim splošnim aktom se lahko določi tudi druge oblike seznanjanja javnosti z razpisanimi obravnavami.
9.	člen
Predstavnikom tiska, ki spremljajo potek glavne obravnave, je treba v okviru obstoječih možnosti zagotoviti čimbolj še pogoje za poročevalsko delo v dvorani za obravnave.
Filmsko ali televizijsko snemanje med kazensko' glavno obravnavo dopusti sodnik šele potem, ko se prepriča, da je bilo za to snemanje izdano dovoljenje predsednika Vrhovnega sodišča SR Slovenije.
Fotografiranje in filmsko ter televizijsko snemanje med glavno obravnavo dopusti sodnik samo v obsegu, ki je potreben za pravilno obveščanje javno-•sti in na način, ki najmanj ovira potek glavne obravnave.
Predstavniki tiska smejo po predhodnem dovoljenju sodnika posneti glavno obravnavo ali njen del na magnetofonski trak.
10.	člen
Sodišča obveščajo javnost o svojem delu in problematiki zlasti s tem, da tisku omogočajo vpogled v svoje delo, da mu dajejo podatke o tekočih primerih in o poteku postopkov ter o ugotovitvah v zvezi s spremljanjem družbenih odnosov in pojavov ter o sodni praksi in za javnost pomembnih zadevah sodne uprave.
Obvestila dajejo sodišča neposredno (pismeno ali ustno) ali posredno po predstavnikih tiska po tem, ko se le-ti izkažejo z novinarsko izkaznico.
Ustna obvestila smejo vsebovati samo dejstva in se lahko dajejo tudi na tiskovni konferenci, v nujnih primerih tudi po telefonu. Pismena obvestila se lahko dajejo tudi v obliki lastne informacije ali komunikeja.
Tujim stalnim dopisništvom oziroma stalnim tujim dopisnikom, ki so vpisani v register pri zveznem komiteju za informacije, daje obvestila samo predsednik sodišča oziroma njegov namestnik.
11.	člen
Če je v sodnem postopku ali v njegovem delu izključena javnost, sodišče ne sme niti med postopkom niti po končanem postopku dajati o tem kakršnihkoli informacij, razen o izreku sodbe.
Obvestila o kazenskem postopku proti mladoletnikom pod pogoji določb zakona o kazenskem postopku lahko daje sodnik za mladoletnike ali njegov namestnik.
Obvestila o tekočem predhodnem kazenskem postopku ali postopku za gospodarski prestopek smejo praviloma vsebovati le kratek opis in označbo kaznivega dejanja ali gospodarskega prestopka, ki ga je osumljena oseba utemeljeno sumljiva m sporočilo o opravljenih procesnih dejanjih.
Obvestila o tekočem predhodnem postopku ne smejo vsebovati podatkov, katerih objava bi lahko škodovala uspešni izvedbi postopka.
12.	člen
Sodnik lahko ob pogojih 122. člena sodnega poslovnika dovoli predstavniku tiska vpogled spisa, ki še ni pravnomočno končan.
V	pravnomočno končanih zadevah lahko predsednik sodišča dovoli predstavniku tiska pregled celotnega spisa oziroma prepis ali fotografiranje dela spisa.
Pregled spisov v zadevah, kjer je bila izključena javnost, ni dopusten.
Pregled, prepis in fotografiranje spisov se lahko opravi samo v sodni pisarni pod nadzorstvom vpisni-čarja.
13.	člen
O pomembnejših obvestilih, ki jih daje tisku, vodi sodišče posebno evidenco »Obvestila tisku« (obr. SP št. 1).
Za spremljanje pisanja oziroma poročanja tiska o vseh zadevah, ki zadevajo delo sodišča, vodi sodišče posebno evidenco Spremljanje tiska« (Obr. SP št. 2).
Vsako sodišče spremlja tisk s svojega območja in poročanje glede dela posameznega sodišča.
Evidenci po določbah tega člena vodi delavec, ki ga določi predsednik sodišča, način spremljanja tiska pa podrobneje določa samoupravni splošni akt sodišča. V njem se določi tudi naloge enote temeljnega sodišča pri spremljanju tiska.
14.	člen
Ce se ugotovi, da v tisku objavljene informacije niso skladne z obvestili, ki jih je dalo sodišče, ali da neobjektivno prikazuje delo sodišča ali občutno prizadevajo čast strank in drugih udeležencev v postopku ali njihovo korist, je predsednik sodišča (na lastno pobudo ali po opozorilu drugih) dolžan poskrbeti da se objava v tisku popravi in uskladi z načeli objektivnega obveščanja javnosti.
15.	člen
Ce predsednik sodišča ukrepa po aoiocoi prejšnjega člena, je o tem dolžan takoj obvestiti rep,,b’iški sekretariat hkrati z izrekom, prepisom ali fotokopiio članka, svojim pojasnilom in načinom ukrepanja. Ce pa mišli, da bi bilo v primeru nepravilnega poročanja tiska smotrno ukrepanje republiškega sekretariata, hkrati s predložitvijo navedenega gradiva in svojim pojasnilom takoj prosi za tako ukrepanje.
Predsedniki sodišč v letnih poročbih republiškemu sekretariatu pošiljajo obrazložen' oode'ke evidenc iz prvega in drugega odstavka 13. člena tega poslovnika.
. SPREMLJANJE DRUŽBENIH ODNOSOV IN POJAVOV TER OBVEŠČANJE
16.	člen
Sodniki pri opravljanju sodne funkcije spremljajo in proučujejo družbi nevarna dejanja in škodljive pojave ter utrjujejo zakonitost, družbeno odgovornost in socialistično moralo.
17.	člen
Na podlagi svojih opažanj in ugotovitev pri opravljanju sodne funkcije dajejo sodniki predsedniku sodišča oziroma vodji enote predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
Predsedniki sodišč oziroma vodje enot temeljnega sodišča zbirajo take predloge in jih posredujejo z zakonom določenim organom oziroma predsedniku temeljnega sodišča.
18.	člen
Poročila oziroma obvestila o uporabi zakona in o delu sodišča, ki jih sodišča pošiljajo višjemu sodišču. republiškemu sekretariatu in skupščini družbenopolitične skupnosti na njihovo zahtevo ali po lastni iniciativi, je treba predhodno obravnavati na zboru sodnikov.
19.	člen
Evidenco sodne prakse in družbenih odnosov in pojavov. ki jih sodišča ugotavljajo pri svojem delu, vodijo po navodilih Vrhovnega- sodišča SR Slovenije.
Nižja redna sodišča na zahtevo višjega sodišča, v območje katerega spadajo, zbirajo in pošiljajo podatke v zvezi z uporabo zakonov, podatke o problemih. ki sc pojavljajo pri sojenju in druge podatke za proučitev posameznih vprašanj, ki se pojavljajo pri njihovem delu.
20.	člen
Predsednik sodišča skrbi za sodelovanje med sodišči (rednimi in samoupravnimi), pravosodnimi organi in družbenimi pravobranilci samoupravljanja zaradi proučevanja vprašanj, ki se nanašajo na družbene odnose in pojave ter na preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov, na probleme sodne prakse, ki so pomembni za pravilno uporabo zakona, na organiziranje dela sodišča in na druga vprašanja skupnega pomena.
21.	člen
Sodišče vodi splošni seznam pravnih mnenj, v katerega vpisuje v zgoščeni obliki pravna mnenja, sprejeta na sejah sodnih oddelkov, posvetovanjih in delovnih sestankih sodnikov, temeljnih in višjih sodišč ter Vrhovnega sodišča SR Slovenije. Sodišče, ki tako pravno mnenje sprejme, mora obvestiti vsa druga sodišča.
Poseben seznam pravnih mnenj vodijo sodišča za pravna mnenja, sprejeta na obči seji Vrhovnega sodišča SR Slovenije.
Splošni in posebni seznam pravnih mnenj sc vodita po posameznih področjih in po kronološkem redu.
22.	člen
Sodišča dajejo skupščinam ustreznih družbenopolitičnih skupnosti obvestila o uporabi zakonov in o svojem delu praviloma enkrat letno, sicer pa na zahtevo skupščine družbenopolitične skupnosti ali po lastni pobudi.
Obvestila vsebujejo predvsem problematiko, ki se pojavlja pri delu sodišč in ki je značilna za določeno obdobje in določeno območje, analizo posameznih družbenih odnosov in pojavov, ki jih sodišča ugotavljajo v svojem delu. konkretne predloge za odpravo posameznih negativnih pojavov in po potrebi tudi predloge za spremembe in dopolnitve posameznih predpisov.
Po lastni pobudi sodišča obveščajo ustrezno skupščino zlasti v primeru, če ugotovijo posamezen pojav, ki je tako splošen oziroma družbeno pomemben, da je potrebno takojšnje ukrepanje.
O problematiki, ki zadeva celotno območje temeljnega sodišča, kakor tudi o problematiki, ki je značilna samo za območje posamezne enote temeljnega sodišča oziroma posamezne občine ali več občin na območju temeljnega sodišča, obveščajo temeljna sodišča ustrezne skupščine.
23.	člen
Predsednik sodišča si mora prizadevati, da ustrezne skupščine družbenopolitičnih skupnosti oziroma njihovi organi, katerim so predložene ugotovitve sodišča o posameznih družbenih odnosih in pojavih s predlogi ukrepov, te dejansko obravnavajo in sprejmejo konkretne ukrepe.	i
VAROVANJE TAJNOSTI PODATKOV
24.	člen
Sodniki in drugi delavci sodišča morajo varovati državno, vojaško in uradno tajnost, za katero so zvedeli med opravljanjem svojega dela na sodišču.
Za tajnost se šteje vse, kar je z zakonom, z drugimi predpisi ali s samoupravnim splošnim aktom sodišča tako opredeljeno.
Za tajnost se štejejo tudi podatki in listine posameznih državnih organov, samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih zve oziroma dobi sodišče, če so označeni kot tajni podatki.
Ukrepe in postopke za zavarovanje tajnih podatkov določi sodišče s samoupravnim splošnim aktom.
25.	člen
Pregled tajnih podatkov v spisu se sme dovoliti samo osebi, ki je k temu upravičena po zakonu.
Dajanje in pregled tajnih podatkov v spisu dovoljuje predsednik sodišča ali vodja enote oziroma drug delavec, ki ga za to pooblasti predsednik sodišča.
POSLOVANJE SODISC NA NARODNOSTNO MEŠANIH OBMOČJIH
26.	člen
Na območjih, na katerih je z zakonom ali statutom družbenopolitične skupnosti določena enakopravnost Italijanskega oziroma madžarskega jezika, morajo sodišča v postopku zagotoviti enakopravnost italijanskega oziroma madžarskega jezika v skladu z zakonom, statutom družbenopolitične skupnosti in tem poslovnikom.
27.	člen
če nastopa v postopku samo ena stranka ali če obe stranki v postopku uporabljata isti jezik, sc postopek vodi samo v jeziku teh strank.
Cc nastopata v postopku stranki od katerih uporablja ena slovenski jezik, druga pa italijanski oziro-
ma madžarski jezik, se vodi postopek v slovenskem in italijanskem oziroma madžarskem jeziku (v nadaljnjem- besedilu: dvojezični postopek).
Tako sodišče postopa tudi v primeru, če je vloga, s katero je sprožen postopek, sestavljena v slovenskem jeziku, pa stranka po opozorilu sodišča, da posluje dvojezično, pred začetkom postopka izjavi, da uporablja italijanski oziroma madžarski jezik.
Ko sodišče ugotovi po vlogi, s katero stranka sproži postopek ali po izjavi stranke, da je treba voditi postopek v italijanskem oziroma madžarskem jeziku oziroma dvojezični postopek, to zaznamuje v ustreznem vpisniku in na ovitku spisa.
Če bi bilo po določbah zakona in tega poslovnika voditi postopek v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, pa stranke izjavijo, naj se vodi postopek v slovenskem jeziku, se vodi postopek v tem jeziku. Tako izjavo stranke je treba izrecno zapisniško ugotoviti.
28.	člen
Če se vodi postopek samo v italijanskem oziroma madžarskem jeziku oziroma če se vpdi dvojezični postopek, se s strankami in drugimi udeleženci v postopku razpravlja y njihovem jeziku.
Če posamezen udeleženec v postopku ne razume jezika, v katerem se vodi postopek, mu je treba v njegov jezik prevesti potrebne navedbe, izpovedi, izjave in bistveno vsebino dokazil.
29.	člen
Če se vodi postopek v italijanskem oziroma madžarskem jeziku se piše zapisnik v tem jeziku.
Če v tem postopku sodeluje udeleženec, ki ne zna italijanskega oziroma madžarskega jezika, se v zapisnik zapiše njegovo izpoved- oziroma izjavo v uradnem jeziku, v katerem se vodi postopek.
30.	člen
Zapisniki v dvojezičnem postopku se pišejo v tistem jeziku, ki ga stranke in drugi udeleženci v postopku uporabljajo. Vsako navedbo, izpoved, izjavo in drugo pa je treba takoj prevesti in zapisati v slovenski oziroma italijanski oziroma madžarski jezik.
31.	člen
Sodne odločbe v postopku, ki se vodi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku in sodne odločbe v dvojezičnem postopku se izdajajo na prvi stopnji- vedno v slovenskem in italijanskem oziroma madžarskem jeziku. Odločbe v obeh jezikih so izvirne in sc strankam dostavljajo v obeh jezikih.
32.	- člen
Če je v postopku, ki sc je vodil v italijanskem oziroma madžarskem jeziku ali v dvojezičnem postopku vloženo redno ali izredno pravno sredstvo, poskrbi sodišče prve stopnje pred predložitvijo za prevod pravnega sredstva in celotnega spisa v slovenski jezik.
33.	člen
Napisne table in drugi napisi pri sodiščih, ki imajo sedež na območijh, na katerih je z zakonom ali statutom družbenopolitične skupnosti določena enakopravnost italijanskega oziroma madžarskega jezika, kakor tudi pečati in štampiljke so v slovenskem in Italijanskem oziroma madžarskem jeziku.
Sodišča na območjih iz prejšnjega odstavka uporabljajo v poslovanju s strankami s teh območij s tem sodnim poslovnikom predpisane obrazce v slovenskem in italijanskem oziroma madžarskem jeziku. Prevode obrazcev oskrbijo sodišča sama.
34.	člen
Stroški, ki nastanejo zaradi postopka v italijanskem oziroma madžarskem jeziku oziroma zaradi dvojezičnega postopka, gredo v breme sredstev sodišča in ne smejo bremeniti strank.
ZAVAROVANJE
35.	člen
Sodišče organizira varnostno službo na sodišču, kolikor je to potrebno zaradi zagotovitve varnosti delavcev sodišča, udeležencev postopka in družbenega premoženja ter za nemoteno poslovanje sodišča in vzdrževanje reda v sodišču.
36.	člen
Nalo, v in organizacijo varnostne službe določa samoupravni splošni akt sodišča.
Če nalog zavarovanja ne opravlja- za to usposobljena organizacija združenega dela, se varnost zagotavlja na način, kot to določa samoupravni splošni akt sodišča.
37.	člen
V vsaki razpravni dvorani in prostoru, kjer sodišče sprejema stranke, mora biti praviloma nameščen telefon ali na nevidnem mestu zvonec, s katerim delavec sodišča v sili pokliče varnostnika oziroma postajo milice. Sodišče lahko tudi na drug primeren način zagotovi takojšnjo dosegljivost varnostnika oziroma milice.
38.	člen
Predsednik sodišča mora poročati republiškemu sekretariatu o vseh primerih, ko mora zaradi motenja poslovanja sodišča ali ogroženja varnosti oseb na sodišču oziroma družbenega premoženja posredovati varnostnik ali drug pristojen organ.
Poročilo iz prejšnjega odstavka dostavi v osmih dneh od dogodka pismeno; če je prizadejana večja materialna škoda, huda telesna poškodba ali smrt pa brez odlašanja tudi telefonično.	v
PREISKOVALNA SLUŽBA
39.	člen
Za opravljanje preiskave in preiskovalnih dejanj
se v enoti na sedežu temeljnega sodišča v skladu z določbami 48. člena tega poslovnika organizira posebni preiskovalni oddelek.
Preiskovalni oddelek mora biti organiziran tako, da sc s strokovnim usposabfianjem sodnikov, s koordinacijo dela z drugimi organi in službami, ki sodelujejo v kazenskem postopku, ter z uporabo sodobnih tehničnih sredstev zagotovi učinkovitost in kakovost dela.
40.	člen
Sodnik — vodja preiskovalnega oddelka, koordinira delo z javnirr^ tožilstvom, organi za notranje zadeve in drugimi službami, ki sodelujejo v kazenskem postopku.
41.	člen
Zaradi nemotenega in učinkovitega opravljanja preiskave in preiskovalnih dejanj mora biti preiskovalnim sodnikom in drugim delavcem sodišča zagotovljeno uradno vozilo. Preiskovalni sodniki samo izjemno, če je to določeno v splošnem aktu sodišča, uporabljajo lastno vozilo za opravo uradnih dejanj.
42.	člen
Za opravljanje preiskave in preiskovalnih dejanj zlasti zunaj sodnega poslopja zagotavlja sodišče preiskovalnim sodnikom potrebno tehnično opremo, zaščitno obleko in obutev.
Med tehnično opremo spada zlasti:
prenosni pisalni stroj, prenosni magnetofon, žepni računalnik, fotografski aparat, kovček oziroma aktovka za spise, baterijska svetilka, merilni trak in ura štoparica.
Zaščitna obleka in obutev obsega zlasti:
zimski plašč (ovčji velur), dežni plašč, delovni t>lašč, halja za delo v prosekturi, gumijasti škornji ter gumijaste rokavice. Podrobnejše določbe o tehnični opremi, zaščitni obleki in obutvi v skladu s tem poslovnikom predpiše splošni akt sodišča.
43.	člen
V preiskovalnem oddelku mora biti delo organizirano tako, da zagotavlja opravljanje nujnih preiskovalnih dejanj tudi v času, ko sodišče ne dela. to je v delavnikih v popoldanskem in nočnem času ter v sobotah, nedeljah in državnih praznikih, v skladu s samoupravnim splošnim aktom sodišča.
44.	člen
Opravljanje nujnih preiskovalnih dejanj v času in v dnevih iz prejšnjega člena temeljna sodišča zagotovijo z razporeditvijo delovnega časa tudi v popoldanskem času in v nočnem času.
Ce prej navedena razporeditev ne bi bila ekonomična ali smotrna, lahko določijo opravljanje nujnih preiskovalnih dejanj v podaljšanem delovnem času v skladu z zakonom in samoupravnim splošnim aktom sodišča.
Temeljna sodišča z manjšim številom preiskovalnih sodnikov za opravljanje teh dejanj v podaljšanem delovnem času lahko določijo tudi sodnike, ki sodijo v kazenskih zadevah.
45.	člen
Kako se zagotavlja način opravljanja nujnih preiskovalnih dejanj zunaj rednega delovnega časa določi temeljno sodišče v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih. V tem aktu tudi določi, kateri sodniki in drugi »lelavci sodišča jih opravljajo, nagrajevanje teh delavcev ter odmor in počitek v skladu z zakonom.
Za zapisnikarje v nočnem času se lahko določijo tudi sodniški pripravniki in drugi diplomirani pravniki, ki so na pravni praks* na sodišču.
Razpored dela sodnikov po prvem odstavku tega člena se za vsak mesec vnaprej dostavi temeljnemu javnemu tožilstvu in pristojni upravi javne varnosti. Iz razporeda mora biti razvidna tudi številka telefona, na kateri je dosegljiv sodnik.
46.	člen
Enota na sedežu temeljnega sodišča vodi o opravljanju nujnih preiskovalnih dejanj iz 43. člena tega poslovnika evidenco po obr. SP št. 3.
47.	člen
Temeljno sodišče v Kopru na enoti na svojem sedežu zagotavlja v času in v dnevih, določenih v 43. členu tega poslovnika poleg dežurne preiskovalne službe tudi opravljanje nujnih dejanj po predpisih o pomorski in notranji plovbi. Pri tem upošteva določbe 43. do 46. člena tega poslovnika.
NOTRANJA ORGANIZACIJA SODISC
48.	člen
Notranja organizacija sodišča mora zagotoviti kvalitetno in pravočasno delo na sodišču, ob polni, smotrni in ekonomični zaposlitvi vseh delavcev na sodišču. S tako notranjo organizacijo je treba zagotoviti tudi čim večjo storilnost dela ob čim manjših stroških ter neposredno odgovornost vsakega delavca za njegovo delo in učinkovito uveljavljanje samoupravljanja delavcev v sodišču.
49.	člen
Notranjo organizacijo sodišča, v skladu z zakonom m drugimi predpisi ter s tem poslovnikom določi s splošnim aktom predsednik sodišča po predhodnem mnenju delovne skupnosti sodišča.
50.	člen
Sedež predsednika temeljnega sodišča je na enoti na sedežu temeljnega sodišča.
a) Notranja organizacija sodnega dela
51.	člen
Notranjo organizacija sodnega dela mora biti prilagojena predvsem obsegu dela in nalogam sodišča ter številu sodnikov.
Sodno delo se praviloma organizira po pravnih področjih (kazensko sodstvo, civilno sodstvo, gospodarsko sodstvo, mladinsko sodstvo, itd.).
Za spremljanje in proučevanje družbenih odnosov in pojavov predsednik sodišča lahko določi tudi posebne organizacijske enote ali pa v obstoječih organizacijskih enotah določi delavce za organiziranje teh nalog sodišč.
52.	člen
Sodišča oziroma enote temeljnih sodišč, ki imajo tri ali več sodnikov, ki odločajo o fcadevah s posameznega pravnega področja imajo za tako področje sodni oddelek.
Sodni oddelki se določajo s splošnim aktom iz 49. člena tega poslovnika.
Delo sodnega oddelka vodi sodnik — vodja oddelka, ki skrbi za tekoče delo oddelka in da se delo opravlja po programu dela ter da so delavci na oddelku smotrno zaposleni. Razen tega koordinira delo oddelka in skrbi za strokovno povezavo istovrstnih oddelkov vseh enot temeljnega sodišča.
53.	člen
Sodnike razporeja na delo na posamezno pravno področje, v posamezne sodne oddelke in v posamezne senate z razporedom dela predsednik sodišča v sodelovanju z vodjem enote in zborom sodnikov.
54.	člen
Pri razporejanju sodnikov v sodne oddelke in senate je treba glede na možnosti in potrebe sodišča
Upoštevati nagnjenje posameznega sodnika za določeno pravno področje, njegovo strokovno izkušenost in njegovo strokovnost za posamezno pravno področje in zagotoviti, da se z razporeditvijo zagotovi kvalitetno in pravočasno opravljanje dela oddelka in sodišča.
Pri tem je treba zagotoviti tudi tako razporeditev sodnikov, da bodo posamezne vrste zadev, zlasti preiskave, mladoletniške zadeve, zadeve gospodarskega področja in posebno družbi nevarne kazenske zadeve ter družbeno pomembne civilne zadeve reševali oziroma sodili za take vrste zadev usposobljeni sodniki.
55.	člen '
Pri razporejanju sodnikov v enote temeljnega sodišča je poleg določb prejšnjega člena tega poslovnika treba upoštevati tudi kraj stalnega prebivališča sodnika, območje njegovega družbenopolitičnega udejstvovanja in njegove želje.
56.	člen
Če pripad zadev določenega pravnega področja ni tolikšen, da bi bil razporejeni sodnik z njimi polno zaposlen, se ga dodatno razporedi še za reševanje zadev drugega pravnega področja.
Če je za reševanje enakovrstnih zadev istega pravnega področja razporejenih več senatov ali sodnikov posameznikov, se način razdeljevanja takih zadev posameznim senatom ali sodnikom posameznikom določi z razporedom dela.
Če z razporedom dela določeni sodnik temeljnega sodišča rešuje zadeve istega področja za dve ali več enot istega temeljnega sodišča, se poslovanje tega sodnika podrobneje uredi s splošnim aktom sodišča. Pri tem je treba zagotoviti, da se te zadeve na vseh enotah tekoče rešujejo.
b) Organizacija pisarniškega poslovanja
57.	člen
Organizacija pisarniškega dela na sodišču mora ustrezati vsebini, obsegu in zahtevnosti opravil, ki spadajo v pisarniško-tehnično■ delo.
58.	člen
Pisarniško delo za vse sodne oddelke in druge organizacijske enote sodišča ter za zadeve sodne uprave je praviloipa organizirano v skupni sodni pisarni, ki jo vodi tajnik sodišča oziroma vodja pisarne.
Za posamezne vrste pisarniškega ali tehničnega dela in posamezne službe, se predvsem pri enotah temeljnih sodišč lahko organizirajo v skupni sodni pisarni posebne organizacijske enote kot so: vložišče, ekspedit, predsedstvena pisarna, vpisniško-evidenčna služba, strojepisnica, računovodstvo, ekonomat, arhiv, zemljiška knjiga, sodni register in podobno*
Vpisniško-evidenčna služba je praviloma enotna z vodjem vpisničarjev in potrebnim številom vpisničar-jev. Organizirana je tako, da vpisničarji opravljajo 'Praviloma samo vpisniško-tehnična opravila. Pri enoti temeljnega sodišča z manjšim obsegom dela lahko opravlja funkcijo vodje vpisničarjev tajnik vodje enote oz. delavcev, ki je za to določen s splošnim aktom
sodišča.
59.	člen
Zaradi ekonomičnosti poslovanja se lahko z dru-Eimi organi za določena opravila ustanovijo skupne
službe kot so: vložišče, ekspedit, strojepisnica, računovodstvo, ekonomat, arhiv, razne tehnične službe in podobno.
Enote temeljnega sodišča, ki imajo manjše število izvršilnih zadev, imajo lahko skupnega sodnega izvršitelja.
Skupne službe se ustanovijo s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo sodišča oziroma sodišča in drugi organi. V njem se določijo vsa opravila skupnih služb, način zagotavljanja sredstev za delo skupnih služb in uredijo druga vprašanja, pomembna za delo skupnih služb.
STATISTIČNA IN EVIDENČNA SLUŽBA TER POROČANJE O DELU SODlSC
60.	člen
Statistično in evidenčno službo vodi sodišče po navodilih za zbiranje in urejanje statističnih podatkov Zveznega sekretariata za pravosodje in organizacijo zvezne uprave, republiškega sekretariata in pristojnega statističnega organa.
61.	člen
Za pravilno vodenje statistične in evidenčne službe so odgovorni predsednik sodišča, vodja enote temeljnega sodišča, tajnik sodišča, vodja vpisničarjev in vpisničarji, ki so odgovorni tudi za točnost podatkov in pravilnost izkazovanja podatkov v predpisanih statističnih obrazcih.
Pred odpravo statističnih poročil mora predsednik sodišča preveriti pravilnost vpisanih podatkov v statistične obrazce, kar potrdi s svojim podpisom in pečatom sodišča.
Statistična poročila o delu sodišča pošlje sodišče republiškemu sekretariatu do 20. januarja tekočega leta za preteklo leto.
Delavec, določen z razporedom dela, vodi evidenco rokov, do katerih je treba poslati statistične podatke in druga poročila pristojnim organom.
62.	člen
Zaradi spremljanja in proučevanja dela sodišč lahko zahteva republiški sekretariat od sodišč potrebna poročila in podatke.
Poročila so letna in občasna.
Temeljno sodišče sporoča podatke tudi ločeno po enotah temeljnega sodišča.
Letno poročilo o delu sodišč in problematiki, Iti nastaja pri delu, dajejo sodišča republiškemu sekretariatu za vsako preteklo leto do 15. februarja naslednjega leta.
Občasna poročila dajejo sodišča o določenih vprašanjih na zahtevo republiškega sekretariata do postavljenega roka. Sodišča so dolžna republiškemu sekretariatu tudi po lastni pobudi pošiljati občasna poročila ali podatke o vprašanjih, ki so pomembna za sodišča.
Sodišča pošiljajo poročila in podatke republiškemu sekretariatu neposredno. Višjemu sodišču pošiljajo nižja sodišča prepise teh poročil in podatkov samo v primerih, če gre za poročila in podatke v zvezi z uporabo zakonov, problematiko sojenja in drugih vprašanj dela sodišč ter za posamezne zadeve sodne uprave, za opravljanje katerih so pooblaščena višja sodišča.
63.	člen
Če sodišče prejme zaprosilo za poročilo oziroma podatke od organa ali organizacije, ki mu po zakonu ni dolžno pošiljati poročil oziroma podatkov, ga napoti na republiški sekretariat ali pristojni zavod za statistiko.
STROKOVNA KNJIŽNICA . 64. Člen
Vsako sodišče ima praviloma svojo priročno strokovno knjižnico.
Strokovna knjižnica temeljnega sodišča je na enoti na sedežu temeljnega sodišča. Iz te knjižnice st daje potrebna strokovna literatura v stalno uporabo in hranjenje tudi enotam zunaj sedeža temeljnega sodišča.
Ce posluje več sodišč v isti stavb1 se lahko organizira skupna strokovna knjižnica. Lahko se organizira skupna strokovna knjižnica za več pravosodnih organov v istem kraju.
Za vzdrževanje in kompletiranje knjižnega fonda, ki sestavlja strokovno knjižnico sodišča, skrbi predsednik sodišča oziroma za to odrejeni sodnik ali tajnik sodišča,, ki razdeljuje potrebno strokovno literaturo tudi enotam zunaj sedeža temeljnega sodišča in to po lastni pobudi ali na predlog vodje enote.
Evidenco strokovne knjižnice vodi z razporedom dela določeni delavec.
65.	člen
V knjižni fond strokovne knjižnice spadajo zakoni in drugi predpisi, kot tudi strokovne knjige, časopisi, uradni listi in druge publikacije, ki so potrebne za uspešno in strokovno opravljanje zadev v sodišču.
V knjižni fond spada tudi vsak drugi in nadaljnji izvod strokovne knjige, uradnega lista in druge publikacije, ki jih' sodišče naroči za uporabo na enotah, sodnih oddelkih in drugih organizacijskih enotah.
66.	člen
Knjige, časopisi in druge publikacije se morajo takoj ob nabavi po kronološkem redu vpisati v inventarno knjigo knjižnice, kamor se vpišejo tudi podarjene in zamenjane knjige s tem, da se za te predhodno komisijsko ugotovi njihova vrednost. Dobiti morajo tudi svojo signaturno številko, ki se vpiše v inventarno knjigo.
Na vsako knjigo, časopis ali drugo publikacijo se vpiše številka, pod katero je vpisana v inventarno knjigo knjižnice, signaturna številka, ter odtisne pečat sodišča v sredini prvega notranjega lista in na več drugih listov.
Časopisi, uradni listi in druga periodika sc vpišejo v inventarno knjigo knjižnice samo v enem Izvodu, tako da se vsako leto vpiše le prva številka, evidenca o prejemu naslednjih številk pa sc vodi v posebni evidenci z naslednjimi podatki:
naslov časopisa, uradnega lista ali druge periodike, številka inventarne knjige knjižnice, pod katero je vpisana prva številka in čas periodičnega izhajanja ter podatki o prejetih številkah na splošnem obrazcu št. 1,77 — Evidenčni karton za periodiko.
Časopise, uradne liste in periodiko dobivajo enote zunaj sedeža temeljnega sodišča od izdajatelja neposredno.
Kompleten časopis, uradni list in druge periodike se ob koncu leta oziroma v začetku naslednjega leta, ko je izdana zadnja številka letnika, dajo v vezavo skupaj z letnim kazalom oziroma registrom. Vezana periodika dobi signaturno številko, pod katero je vpisana prva številka v inventarno knjigo knjižnice.
67.	člen
. Uradni listi s prilogami se takoj po prejemu dajo v uporabo oz. na vpogled posameznim sodniko(m, sodnim oddelkom in drugim organizacijskim enotam.
Važnejše odredbe zakonskih in drugih predpisov, ki se nanašajo na sodno delo, se po odredbi predsednika sodišča v potrebnem številu razmnožijo in razdelijo enotam temeljnega sodišča, sodnim oddelkom in drugim organizacijskim enotam.
68.	člen
K inventarni knjigi knjižnice se vodi abecedni seznam knjig, bodisi v knjigi ali pa na karticah.
Ob inventarni knjigi knjižnice se lahko vodi abecedni naslovni seznam knjig v posebni knjigi ali na bibliotečnih karticah.
Za vodenje abecednega seznama knjig, .pregleda predplačil periodičnih publikacij in drugih izdaj se uporabljajo obrazci, katerih obliko in besedilo določi predsednik sodišča.
69.	člen
V knjižnici se vodi posebna evidenca izdanih (izposojenih) knjig »izposojevalna knjiga« z naslednjimi rubrikami: zaporedna številka, signaturna številka, številka knjige inventarja, naslov knjige oziroma izdaje, datum izročitve in podpis prevzemnika, datum vrnitve knjige in podpis prevzemnika.
Če se uradni listi, zakoni in drugi predpisi dajo v stalno uporabo enotam zunaj sedeža temeljnega sodišča, sodnim oddelkom, drugim organizacijskim enotam oziroma posameznim delavcem, se to zaznamuje v stolpcu za pripombe inventarne knjige knjižnice, kjer se vpiše datum izročitve knjige in komu je bila knjiga izročena.
Enota temeljnega sodišča, ki dobi knjižni fond v stalno uporabo in hranjenje, vodi evidenco o knjižnem fondu in dajanju v uporabo v skladu s samoupravnim splošnim aktom sodišča.
NAVODILA IN OKROŽNICE
70.	člen
Navodila in okrožnice republiškega sekretariata se po vpisu v vpisnik Su dajo na vpogled sodnikom, strokovnim sodelavcem in drugim delavcem sodišča, če se nanašajo na njihovo delo.
Navodila in okrožnice se obravnavajo na delovnih sestankih in po potrebi po odredbi predsednika sodišča razmnožijo in dajo sodnim oddelkom, organizacijskim enotam ali posameznim delavcem, na katerih delo se nanašajo.
Izvirniki navodil in okrožnic sc ne smejo dati niti v začasno uporabo, ampak se morajo takoj po vpogledu (prvi odstavek tega člena) vložili v Su spis.
71.	člen
Okrožnice, ki jih pošilja republiški sekretariat z opozorilom, da se naj uvrstijo v zbirko okrožnic, se hranijo v posebnih mapah (registrih). Vse mape sku-
paj tvorijo zbirko okrožnic. Zbirko okrožnic vodijo tudi enote temeljnih sodišč.
Zbirka okrožnic je razdeljena v naslednje skupine in podskupine:
I. skupina — organizacijske zadeve:
1.	navodila in razpisi organizacijske narave
2.	organizacija preiskovalne službe
3.	poročila o delu in problematiki
4.	javnost sodnega dela
5.	zavarovanje — družbena samozaščita
6.	strokovna knjižnica
7.	sodniki porotniki oziroma porotniki
8.	nadzorstvo in pregled sodišč
9.	tolmači, izvedenci, cenilci
II.	skupina — splošna navodila in razpisi:
10.	materialno pravo
11.	procesno pravo
12.	takse
13.	sodna praksa
TIL skupina — statistika:
14.	navodilo in razpisi, ki se nanašajo na statistično in evidenčno službo
IV.	skupina — računsko poslovanje:
15.	predračunsko poslovanje
16.	izvenpredračunsko (depozitno) poslovanje
V.	skupina — personalne zadeve:
17.	navodila in razpisi personalne narave
18.	delovni in koordinacijski sestanki, tečaji, strokovno usposabljanje kadrov
VI.	skupina — razno.
72.	člen
Zbirko okrožnic ureja in hrani delavec, ki vodi Su vpisnik.
Ce nastane dvom o veljavnosti posamezne okrožnice, zaprosi sodišče za pojasnilo republiški sekretariat.
SODNA UPRAVA
73.	člen
Zadeve sodne uprave, kot so opredeljene v zakonu o rednih sodiščih, opravlja predsednik sodišča. Zadeve sodne uprave opravlja poleg sojenja.
Nadomešča ga sodnik, ki je z letnim razporedom dela določen za njegovega namestnika.
Na enoti na sedežu temeljnega sodišča se opravljajo zadeve sodne uprave za celotno temeljno sodišče. Za celotno temeljno sodišče se opravljajo zlasti tele zadeve sodne uprave: zadeve notranje organizacije temeljnega sodišča, zadeve, ki sc nanašajo na sodnike porotnike, stalne sodne izvedence in stalne sodne cenilce, spremljanje družbenih odnosov in pojavov, obveščanje, kadrovsko-personalne zadeve, ra-čunsko-finančno poslovanje, statistična in evidenčna služba in ekonomat. S splošnim aktom temeljnega sodišča se lahko določi, da se posamezne zadeve sodne uprave opravljajo na posameznih enotah temeljnega sodišča.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena se na enotah temeljnega sodišča opravljajo posa-
mezna opravila računsko-finančnega poslovanja. Tako enota vodi blagajno za izplačilo stroškov sodnikov porotnikov, prič in potnih stroškov delavcev sodišča, če je vodja enote pooblaščen za odmero potnih stroškov, nadalje opravlja vsa opravila s strankami v zvezi s sodnimi depoziti. Po pooblastilu predsednika temeljnega sodišča enota lahko, opravlja zadeve v zvezi z nabavo znamk in potrošnega materiala. Način poslovanja glede nabave znamk in potrošnega materiala podrobneje določi splošni akt temeljnega sodišča.
Določene zadeve sodne iiprr lahko predsednik sodišča prenese na tajnika sodišča i na katerega od sodnikov, strokovnega sodelavca ali drugega delavca sodišča in pa na vodjo enote temeljnega sodišča.
74.	člen
Predsednik sodišča opravlja poleg nalog, ki mu jih nalaga zakon, tudi druge zadeve sodne uprave, določene s tem poslovnikom in samoupravnim splošnim aktom sodišča. V izvrševanju teh nalog izdaja potrebna navodila in odredbe.
Predsednik sodišča nadzoruje delo sodnih oddelkov in drugih organizacijskih enot ter enot temeljnega sodišča z občasnim pregledovanjem vpisnikov in pomožnih knjig ter s stalno evidenco zadev, katerih reševanje traja dalj časa in na druge primerne načine.
75.	člen
Zaradi usklajevanja dela sklicuje predsednik sodišča po potrebi delovne 'sestanke enega ali več sodnih oddelkov in drugih organizacijskih enot oziroma enot temeljnega sodišča.
Predsednik sodišča sklicuje občasno strokovne delovne sestanke sodnikov, strokovnih sodelavcev in sodnih pripravnikov zaradi proučevanja pravnih vprašanj iz sodne prakse.
Strokovne sestanke sklicuje predsednik sodišča tudi zaradi seznanjenja z novimi predpisi, kakor tudi s spremembami in dopolnitvami veljavnih predpisov.
Delovne sestanke sodnikov, ki opravljajo sodno funkcijo v enoti temeljnega sodišča, lahko sklicuje tudi vodja enote.
76.	člen
Na občasnih posvetovanjih ali sestankih s predstavniki drugih sodišč, pravosodnih in upravnih organov in organizacij zaradi izmenjave mišljenj in vprašanj skupnega interesa sodelujejo vsi sodniki sodišča. Če je posvetovanje sklicano samo iz delovnega področja določenih sodnih oddelkov, sodelujejo le sodniki, ki delajo v teh oddelkih.
77.	člen
Osnutki predpisov in drugo gradivo, ki je poslano sodišču v mnenjb in pripombe, se obravnava praviloma na sestankih posameznih sodnih oddelkov ali v skupinah sodnikov, strokovnih sodelavcev in drugih delavcev na sodišču, ki delajo na področju oziroma opravljajo zadeve, glede katerih je treba dati pripombe.
Predsednik sodišča lahko tudi odloči, da se take zadeve obravnavajo na zboru sodnikov.
78.	člen
Zaradi usklajevanja dela in učinkovitega opravljanja sodne funkcije predsednik sodišča lahko organizira občasne skupne sestanke ali posvetovanja z or-
gani odkrivanja in pregona ter z odvetniki in drugimi zainteresiranimi organi in organizacijami,
79.	člen
V	zadevah sodne uprave poslujejo sodišča z republiškim sekretariatom praviloma neposredno.
V	zadevah sodne uprave pošiljajo nižja sodišča višjim sodiščem pod pogoji 5. odstavka 62. člena tega poslovnika v vednost prepise dopisov oziroma poročil, ki so jih poslala republiškemu sekretariatu na njegovo zahtevo ali po lastni iniciativi.
80.	člen
Zbor sodnikov in delovna skupnost sodišča oziroma njeni samoupravni organi sodelujejo pri opravljanju zadev sodne uprave skladno z zakonom in samoupravnim splošnim aktom sodišča.
SODNIKI POROTNIKI IN POROTNIKI
81.	člen
Ko razpiše vse obravnave za določeni obravnavni dan, izpolni predsednik senata prijavo na obrazcu SP št. 4, v katero vpiše vse razpisane obravnave in eventualno potrebo po posebni izkušenosti sodnikov porotnikov, ki jih je treba vabiti k obravnavam, vpis-ničar pa jo predloži predsedniku sodišča zaradi določitve sodnikov porotnikov. Te prijave hrani delavec, ki vodi Su vpisnik v Su spisu, ki je skupen za vse leto in jih označi z zaporedno številko od 1 dalje vsako leto.
Predsednik sodišča določi sodnike porotnike za določeni obravnavni dan po vrstnem redu iz kartoteke sodnikov porotnikov, razen, če je za sodelovanje potrebna posebna izkušenost sodnikov porotnikov. Sodnike porotnike je treba praviloma določati tako, da so ves čas mandatne dobe enakomerno obremenjeni.
Za vabljenje sodnikov porotnikov temeljnega sodišča veljajo prejšnje določbe tega člena s tem, da vpisničar prijavo po obrazcu SP 4 predloži vodji enote zaradi določitve sodnikov porotnikov.
V posebnih primerih, ki jih določi predsednik temeljnega sodišča, se prijava predloži neposredno predsedniku temeljnega sodišča zaradi vabljenja sodnikov porotnikov. V takih primerih obvesti predsednik sodišča enoto temeljnega sodišča, z območja katere je vabljen sodnik porotnik.
82.	člen
Seznam sodnikov porotnikov se vodi po kartotečnih listih (obr. SP št. 5).
Kartotečni listi sodnikov porotnikov se hranijo v kartoteki po abecednem redu priimkov.
Za sodnike porotnike, ki so izvoljeni za sojenje mladoletnikov oziroma za sojenje v gospodarskih zadevah, se hranijo kartotečni listi, označeni z oznako »Ml« oziroma »G«, v posebnih razdelkih kartoteke.
Ob vsaki izvolitvi sodnikov porotnikov je treba naložiti nove kartotečne liste za sodnike porotnike. Izločeni kartotečni listi sodnikov porotnikov, katerih mandat je potekel, se izločijo v stalni arhiv, kar se zaznamuje v ustreznem Su spisu.
Temeljno sodišče naloži kartotečne liste za vse sodnike porotnike, posamezni enoti pa pošlje prepise kartotečnih listov sodnikov porotnikov z njenega območja, razen za sodnike porotnike, ki sodelujejo pri
sojenju zadev s področja mladinskega in gospodarskega sodstva, ki se pošljejo samo enoti na sedežu temeljnega sodišča.
83.	člen
Ko predsednik sodišča oziroma vodja enote določi sodnike porotnike za posamezni obravnavni dan, vpiše delavec, ki vodi Su vpisnik, datum obravnave v kartotečni list sodnika porotnika in odpravi vabila (obr. SP št. 6).
Pri sodiščih z večjim obsegom dela lahko opravlja pisarniško poslovanje v zvezi s sodniki porotniki namesto delavca, ki vodi Su vpisnik, drug delavec sodišča, ki ga za to določi predsednik sodišča oziroma vodja enote.
84.	člen
Po končanih obravnavah predložijo sodniki porotniki zahtevek za povračilo stroškov (obr. SP št. 7).
Če ima sodnik porotnik pravico do nadomestila osebnega dohodka, mu izda predsednik senata potrdilo o prisotnosti na sodišču (obr. SP št. 8).
O zahtevku sodnika porotnika za povračilo dejanskih stroškov in o nagradi odloča na podlagi ustreznih predpisov predsednik senata, pri katerem je sodnik porotnik sodeloval, izplačilo pa se izvrši po odobritvi vodje enote temeljnega sodišča oziroma 'predsednika sodišča.
85.	člen
Po potrebi vodi sodišče evidenco o povabljenih sodnikih porotnikih v poslovnem koledarju na način, ki je predpisan v prvem odstavku 189. člena tega poslovnika.
86.	člen
Za porotnike se smiselno uporabljajo določbe 81. do 85. člena tega poslovnika.
STALNI SODNI TOLMAČI
87.	člen
Sodne tolmače določa sodišče po seznamu stalnih sodnih tolmačev, ki ga pošlje sodiščem republiški sekretariat v uporabo. Ta seznam se pošlje tudi vsem enotam temeljnega sodišča.
Seznam hrani po razporedu dela določeni delavec, ki daje podatke iz seznama občanom, državnim organom in organizacijam.
Spremembe, ki jih pošilja republiški sekretariat, morajo sodišča sproti vnašati v svoj seznam, tako da je seznam stalnih sodnih tolmačev na tekočem.
STALNI SODNI IZVEDENCI
88.	člen
Stalni sodni izvedenci, ki jih po zakonu imenuje in razrešuje predsednik temeljnega sodišča za območje temeljnega sodišča, lahko opravljajo svojo dolžnost tudi pri drugih sodiščih in upravnih organih, katerim da sodišče na zahtevo ustrezne podatke.
89.	člen
Če na območju temeljnega sodišča ni ustreznega stalnega sodnega izvedenca ali ta iz kakršnihkoli razlogov ne more opravljati izvedenske dolžnosti, lahko sodišče za izvedenca določi stalnega sodnega izvedenca iz območja drugega temeljnega sodišča.
Izvedensko dolžnost lahko pri sodišču opravljajo tudi druge primerne osebe, ki jih sodišče določi za posamezen primer.
90.	člen
Temeljno sodišče sestavi in vodi seznam stalnih sodnih izvedencev svojega območja (obr. SP št. 9) po abecednem redu stroke. Po en izvod seznama pošlje temeljno sodišče vsem svojim enotam in višjemu sodišču v območje katerega spada, Temeljno sodišče v Ljubljani pa tudi Vrhovnemu sodišču SR Slovenije.
Prav tako je temeljno sodišče dolžno pošiljati v prejšnjem odstavku navedenim sodiščem vse spremembe, da jih vnesejo v svoj seznam.
91.	člen
Ko postane seznam stalnih sodnih izvedencev zaradi večjih sprememb nepregleden ali če ni več prostora za nadaljnje vpise, napravi temeljno sodišče nov seznam z vsemi veljavnimi vpisi in ga pošlje v prvem odstavku 90. člena navedenim sodiščem.
Prejšnji seznam se izloči in hrani v arhivu.
STALNI SODNI CENILCI
92.	člen
O stalnih sodnih cenilcih, ki jih imenuje in razrešuje predsednik temeljnega sodišča, daje sodišče na zahtevo podatke tudi drugim sodiščem, organom in organizacijam.
93.	člen
Temeljno sodišče sestavi in vodi seznam stalnih sodnih cenilcev svojega območja po abecednem redu stroke na obrazcu, ki je predpisan za stalne sodne izvedence (obr. SP št. 9). Po en izvod seznama pošlje, svojim enotam, katerim pošilja tudi vse spremembe, da jih vnesejo v seznam.
Za naložitev novega seznama se smiselno uporablja določba 91. člena tega poslovnika.
PRAVNA POMOČ
1.	Pravna pomoč občanom v sodišču
94.	člen
Sodišča dajejo pravno pomoč iz svoje pristojnosti občanom v obsegu, ki ga določajo procesni zakoni, sestavljajo pogodbe, za katere je predpisana sodna oblika in zapisujejo sodne poravnave.
Pri dajanju pravne pomoči sodišča odvračajo stranke od nepotrebnega pravdanja.
95.	člen
Ne glede na določbo prejšnjega člena tega poslovnika dajejo sodišča pravno pomoč tudi v drugih zadevah socialno ogroženim občanom, za katere je očitno, da ne bi zmogli stroškov za pravno pomoč pri odvetniku ali drugi službi pravne pomoči. Izjemoma daje sodišče tako pravno pomoč tudi v primeru, če na območju sodišča ni organizirana služba pravne pomoči.
96.	člen
Ce želi stranka vložiti tožbo, pa gre za zadevo, v kateri je obvezen poskus poravnave pred poravnalnim svetom, jo sodišče napoti na pristojni poravnalni svet.
97.	člen
Ce stranka, ki namerava vložiti tožbo, želi skleniti poravnavo, pa ne gre za zadeve iz prejšnjega člena, in stranka izjavi, da ne želi postopka pred po-
ravnalnim svetom, povabi sodišče stranki na poskus poravnave. Sodišče izroči predlagatelju vabilc (obr. SP št. 10), da sam oskrbi vročitev nasprotni stranki zaradi poskusa poravnave.
Pismeni predlog za poskus poravnave se takoj ob prejemu vpiše v vpisnik za razne zadeve (R).
O ustnem predlogu se napravi kratek zaznamek in se tudi tak zaznamek vpiše v vpisnik za razne zadeve (R).
98.	člen
Pravno pomoč na sodišču dajejo sodniki oziroma strokovni sodelavci, določeni z razporedom dela.
Pri dajanju pravne pomoči lahko sodelujejo tudi sodniški in drugi pripravniki, ki so v praksi na sodišču.
Pravno pomoč dajejo sodišča v sodni zgradbi na uradnih dnevih, kot jih določa samoupravni splošni akt sodišča. Uradni dnevi se objavljajo na sodni deski. O določitvi uradnega dne obvesti sodišče republiški sekretariat.
Izjemoma lahko dajejo sodišča pravno pomoč tudi zunaj uradnega dne.
2. Pravna pomoč občanom zunaj sedeža enote temeljnega sodišča
99.	člen
Temeljna sodišča lahko dajejo pravno pomoč občanom tudi na uradnih dnevih v krajih zunaj sedeža enote temeljnega sodišča.
Pravno pomoč na uradnih dnevih zunaj sedeža enote temeljnega sodišča opravljajo sodniki oziroma strokovni sodelavci in drugi delavci sodišča, določeni z razporedom dela.
O uvedbi ali ukinitvi uradnega dne zunaj sedeža enote temeljnega sodišča odloča predsednik temeljnega sodišča na predlog krajevno pristojne občinske skupščine.
V	odločbi o uvedbi uradnega dne zunaj sedeža enote temeljnega sodišča se določi kraj, dan in čas uradnega dne.
Pred uvedbo uradnega dne zunaj sedeža enote temeljnega sodišča mora skupščina občine, na območju katere se uvede uradni dan, zagotoviti potrebne prostore in sredstva za opravljanje uradnega dne.
Cas in kraj uradnega dne zunaj sedeža enote temeljnega sodišča se objavi na sodni deski in na krajevno običajni način. O uvedbi uradnega dne zunaj sedeža enote obvesti temeljno sodišče republiški sekretariat.
100.	člen
Enota temeljnega sodišča evidentira vso pravno pomoč, ki jo daje občanom zunaj svojega sedeža na stalnih uradnih dnevih (obr. SP št. 11). Evidentirajo se tudi opravila o zadevah, ki se vpišejo v ustrezne vpisnike (pogodbe, poravnave izven obravnave Itd.).
Evidenco pravne pomoči vodi delavec ki je 1o-ločen za zapisnikarja na stalnem uradnem dnevu. Evidenca se hrani v Su spisu.
MEDNARODNA PRAVNA POMOČ
101.	člen
V	zadeve mednarodne pravne pomoči po tem poslovniku spadajo overjanje listin za uporabo v tujini, zaprosila domačih in tujih sodišč ter drugih organov
za opravo procesnih in drugih dejanj in za druga opravila mednarodne pravne pomoči.
Zadeve mednarodne pravne pomoči opravljajo temeljna sodišča na podlagi posebnih predpisov, mednarodnih pogodb, navodil republiškega sekretariata in drugih pristojnih organov.
Predsednik temeljnega sodišča zadolži po razporedu dela sodnika ali drugega strokovnega sodelavca, da stalno spremlja predpise in navodila glede mednarodne pravne pomoči in da z njimi seznanja delavce sodišča, ki opravljajo zadeve mednarodne pravne pomoči. Vsaka enota temeljnega sodišča mora imeti zato v svoji strokovni knjižnici vsaj en izvod zbirke mednarodnih pogodb.
102.	člen
Zadeve mednarodne pravne pomoči opravlja predsednik temeljnega sodišča oziroma od njega pooblaščeni sodnik oziroma vodja enote.
103.	člen
Zadeve mednarodne pravne pomoči se vpisujejo v vpisnike Ov-i, Ov-H, Pom-i oziroma Pom. V vpisnik Pom-i oziroma Pom se vpisujejo samo zaprosila.
104.	člen
Temeljno sodišče mora pri vseh zadevah jnedna-rodne pravne pomoči, zlasti pri overjanju listin, paziti na obliko posameznih pisanj in listin, ki so predmet overjanja, na kvaliteto papirja, čitljivost odtisa pečata sodišča in na vse drugo, kar vpliva na zunanji izgled pisanja oziroma listine.
Če je potrebna diplomatska overitev listine, mora temeljno sodišče, ki prvo overja, štediti s prostorom zaradi nadaljnjih overitev, hkrati pa paziti na lep videz listine.
105.	člen
Če listina obsega več listov, se sešije z vrvico, konca vrvice se na hrbtni strani listine prilepita z vinjeto in nanjo odtisne uradni pečat. Tako se postopa tudi, če je izvirni listini priložen po sodnem tolmaču napravljeni prevod s tem, da na vinjeto odtisne svojo štampiljko sodni tolmač.
Če je predložena v overitev listina na četrtinki pole in če je potrebna samo sodna overitev, se overit-vena klavzula odtisne na hrbtni strani. Če pa so potrebne nadoveritve, se četrtinki doda nov list, ki' se prišije listini in opremi po določbi prejšnjega odstavka tega člena.
106.	člen
Sodna pisanja, ki naj se vročijo v tujino, mora-je biti pisana na celih listih, na pol lista sc izpolnijo le sodni obrazci, če jim ni treba prilagati prevoda. Če sc priloži prevod, ki ga je treba z izvirnikom sešiti, se pisanje izpolni na celem listu.
Na vsakem pisanju je treba vpisati poleg označbe spisa tudi zaporedno številko pisanja, ki naj se vroči, in enako številko na vročilnici.
če listina ni sestavljena skladno s predpisano ob-ličnostjo, se njena overitev zavrne.
107.	člen
Če je temeljno sodišče glede na vsebino zasebne listine ali glede namena uporabe javne listine v dvomu, ali je overitev dopustna, si mora pred overitvijo priskrbeti mnenje republiškega sekretariata.
Stranki lahko izroči temeljno sodišče overjeno listino v roke, da sama izposluje nadaljnjo overitev pri republiškem sekretariatu.
108.	člen
Overitev ni potrebna pri listinah, ki jih.izdajajo sodišča zato, da bi se uporabile v tujini in tudi ne pri zapisnikih, ki so sestavljeni na podlagi zaprosila tujega sodišča ter pri odločbah za vročitev strankam v tujini zaradi pravnomočnosti.
Za listine, namenjene uporabi v tujini se štejejo potrdila, izdana na podlagi sodnih spisov in izjave, dane na sodni zapisnik, ki niso bile podane na zaprosilo tujega sodišča.
Takšne listine mora podpisati predsednik temeljnega sodišča, oziroma vodja enote, oziroma za to do-določeni sodnik, opremiti pa se morajo tudi s pečatom sodišča. Podpisi in pečati morajo biti prijavljeni pri republiškem sekretariatu. Z enakim pečatom je treba opremiti tudi zapisnike, sestavljene na podlagi zaprosila tujega sodišča.
109.	člen
Overitev je potrebna pri sodbah in drugih odločbah, ki se bodo uporabile v tujini. Te od sodišča overjene listine mora nadoveriti republiški sekretariat, razen, če je z mednarodnimi pogodbami določeno, da veljajo javne listine, izdane v naši državi, kot javne listine tudi v državi, ki je sklenila tako pogodbo. Sodbe in druge odločbe, ki morajo biti nadoverjene, podpiše sodnik izvirno. Odpravki, ki jih je potrdila pisarna sodišča, niso dopustni.
110.	člen
Podpise oseb, upravičenih za podpisovanje javnih listin, kakor tudi odtise uradnih pečatov si temeljna sodišča priskrbijo od skupščin občin, organizacij in skupnosti. Podpise in odtise uradnih pečatov hrani temeljno sodišče v posebnem spisu sodne uprave »Su«, označene z zaporednimi številkami. Ta spis se priloži vpisniku Ov-i za tekoče leto.
Kadar se overi javna listina, se v stolpcu za pripombe vpisnika Ov-i oziroma Ov-H vpiše opravilna številka Su spisa, kjer se hrani prijavljeni podpis in pečat.
Po odjavi podpisa oseb iz prvega odstavka tega člena se ustrezna zaporedna številka v popisu spisa Su spisa odčrta in v stolpcu za pripombe napravi ustrezni zaznamek.
111.	člen
Sodno overjena listina, ki se pošlje v nadoveri-tev, mora imeti priloženo izvirno zaprosilo, ali prepis ali fotokopijo le-tega, kadar pa izvirnega zaprosila ni, mora spremni dopis vsebovati podatke, na čigavo prošnjo je listina overjena, točen naslov prosilca, v kakšne namene se bo listina rabila, oznako in datum prošnje, če je prosilec državni organ, pa točen naslov organa ali osebe, kateri naj se listina po nadoveritvi pošlje, državljanstvo naslovljenca, znesek še ne plačanih . taks in morebitne druge podatke, če so važni za nadaljnji postopek.
Dopisu je treba priložiti kolke za nadoveritev po republiškem sekretariatu ter odrezek poštne nakaznice o nakazani gotovini za konzularne takso, kadar je to potrebno.	i
Ko se Zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve nakazuje gotovina za overitev listin pri tujih diplo-
matskih predstavništvih, je treba na hrbtni strani poštne nakaznice navesti zadevo, stranke in opravilno številko zaprosila.
Na formularjih, ki jih pošlje v izpolnitev in overitev Zvezni sekretariat za zunanje zadeve, se izpolni overitvena klavzula, ki je na listini že natisnjena. Na vsakem izvodu listine se overitvena klavzula piše s strojem izvirno.
112.	člen
Zaprosila tujim sodiščem, da opravijo procesna dejanja (skupaj s prilogami), kot tudi zaprosila za vročitev, se sestavljajo v jeziku oziroma se jim prilaga prevod v jeziku, ki je dogovorjen v mednarodnih pogodbah, ali se po ustaljeni praksi uporablja v zadevah mednarodne pravne pomoči.
V zaprosilih za izvršitev procesnih dejanj mora biti natančno in jasno navedeno, katere dokaze je treba opraviti za razjasnitev dejstev in okoliščin. Smotrno je tudi navesti vprašanja, ki naj jih zaprošeno sodišče postavi udeležencem v postopku.
Za izvedbo dokaza z izvedenci se tuje sodišče lahko zaprosi le, če stranke v skladu z veljavnimi predpisi predhodno zavarujejo plačilo izvedenskih stroškov s pologom valute države, kjer naj se dokaz izvede.
113.	člen
Sodišče mora naroke, na katere vabi stranke ali priče iz tujine, razpisati na primerno dolg rok zaradi pravočasnega prejema vročilnicc in da imajo stranke ali priče možnost udeležiti se naroka.
Pri dajanju pravne pomoči državam, s katerimi niso sklenjene mednarodne pogodbe o pravni pomoči, dejansko pa se ta daje, morajo biti vsa pisanja tudi prevedena v jezik zaprošene države.
'114. člen
Kadar zaprosilu tujega sodišča za vročitev pisanja ni priložen prevod v enem izmed jezikov naših narodov, mora temeljno sodišče stranko, ko jo prvič vabi zaradi vročitve tujega sodnega akta brez prevoda, opozoriti, da ji bo sodni akt vročen po pošti, če na prvo vabilo ne pride na sodišče, in da ne bo imela možnosti, da sprejem tujega sodnega akta odkloni (drugi odstavek tega člena).
Stranko, ki pride na temeljno sodišče zaradi osebne vročitve tujega sodnega akta brez prevoda, mora sodišče opozoriti, da ima pravico odkloniti sprejem. To pa ne velja za pisanja, poslana iz Italije in drugih držav glede katerih je z mednarodno pogodbo tako določeno.
115.	člen
Vsa zaprosila za vročanje v tujino se pošiljajo preko republiškega sekretariata, če s posamezno mednarodno pogodbo ni drugače določeno.
POSLOVANJE SODISCA ZUNAJ SODNE STAVBE
116.	člen
Ce je smotrno in v skladu s procesnimi zakoni, lahko sodišče oprdvi posamezna uradna opravila zunaj sodne stavbe uradoma ali na zahtevo strank.
O vsakem uradnem opravilu zunaj sodne stavbe je treba predhodno obvestiti predsednika sodišča oziroma vodjo enote temeljnega sodišča, ki mora zunanje poslovanje odobriti, če sodni postopki ne določajo drugače.
Sestava pogodb, za katere sodna oblika ni obvezna, se le izjemoma v utemeljenih primerih lahko opravi na domu stranke.
Potni nalogi oziroma v spisih odrejena opravila zunaj sodne stavbe se vpišejo v evidenco odrejenih uradnih potovanj (obr. SP št. 12), ki jo vodi z razporedom dela določeni delavec.
117.	člen
Uradno opravilo na zunanjem poslovanju v sodnih postopkih opravi sodnik, ki zadevo obravnava oziroma posebej odrejeni sodnik in zapisnikar.
Ce gre za uradno opravilo, ki ga lahko opravi drug delavec sodišča, določi tega delavca predsednik sodišča oziroma vodja enote temeljnega sodišča.
Preiskovalni sodnik in sodni izvršitelj imata uradno izkaznico, s katero sc po potrebi izkažeta pri uradnih opravilih na zunanjem poslovanju. Izkaznico izda republiški sekretariat.
)
118.	člen
Z enim zunanjim poslovanjem je treba opraviti Cimveč uradnih opravil. Ce se opravijo hkrati opravila, ki morajo biti opravljena uradoma in opravila na predlog strank, se stroški sorazmerno obračunajo.
Stroški za zunanje poslovanje se obračunajo po samoupravnem splošnem aktu sodišča, odmeri jih predsednik sodišča oziroma vodja enote temeljnega sodišča, če je za to pooblaščen.
119.	člen
Delavec sodišča" ki je opravil zunanje poslovanje, mora po končanem potovanju predložiti potni račun v roku, ki ga določa samoupravni splošni akt sodišča. Predložitev potnega računa se vpiše v evidenco odrejenih uradnih potovanj.
Ce sc z enim zunanjim poslovanjem opravijo uradna opravila v več zadevah, se v računu potnih stroškov stroški razdelijo na posamezne zadeve. V tem primeru se potni račun predloži samo v enem spisu in označi spise, na katero so stroški nanašajo, v vseh drugih spisih pa napravi uradni zaznamek o znesku potnih stroškov, ki odpadejo na spis in v katerem spisu je račun potnih stroškov.
POSLOVANJE S STRANKAMI, DRUGIMI OSEBAMI IN ORGANI
120.	člen
Pri vhodu v sodišče mora biti orientacijska deska s podatki, ki omogočajo, da se stranke in druge osebe v prostorih sodišča hitro in zanesljivo znajdejo.
Uradni prostori na sodišču morajo biti oštevilčeni in opremljeni z nazivi organizacijske enote; uradni prostori sodnikov in drugih delavcev, ki poslujejo s strankami, pa tudi z njihovimi osebnimi imeni.
Sodni oglasi in objave v posameznih postopkih se objavljajo na sodni deski, ki mora biti na vidnem mestu v bližini vhoda in primerno zavarovana.-
121.	člen
Predsednik, sodniki in drugi s samoupravnim splošnim aktom sodišča določeni delavci sprejemajo stranke, ki niso vabljene, praviloma v dneh in času, ki je določen za sprejemanje strank po splošnem aktu sodišča v skladu s tem poslovnikom in splošnim
aktom skupščine občine oziroma Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
Sodna pisarna in zemljiška knjiga in sodni register sprejemajo stranke praviloma vsak delovni dan.
V nujnih primerih in iz razlogov smotrnosti sprejemajo osebe iz prvega odstavka tega člena stranke tudi zunaj dni in časa, kot je določen v samoupravnem splošnem aktu sodišča.
122.	člen
Podatke o stanju zadeve daje strankam in drugim upravičenim osebam vpisničar ustreznega vpisnika na podlagi podatkov iz vpisnika ali spisa.
Upravičeni osebi dovoli pregled spisa v slcladu s procesnim zakonom sodnik, ki zadevo obravnava. Čv; je zadeva že končana, dovoli pregled spisa predsednik sodišča oziroma vodja enote temeljnega sodišča.
Stranka oziroma upravičena oseba sme pregledati ali prepisati spis samo v sodni pisarni pod nadzorstvom delavca sodišča.
Spis ali del spisa se lahko po odredbi ali odobritvi sodnika izroči za uporabo zunaj sodne stavbe samo v posamezni zadevi določenemu izvedencu, stalnemu sodnemu tolmaču, stalnemu sodnemu cenilcu ali znanstvenemu delavcu zaradi preučitve, proti potrdilu o prevzemu spisa. Vpisničar vpiše izročen spis v seznam odposlanih spisov.
123.	člen
Ce stranka ali upravičena oseba z območja drugega sodišča ali enote temeljnega sodišča zaprosi za spis zaradi pregleda, se spis lahko pošlje drugemu sodišču ali enoti temeljnega sodišča, če se s tem postopek ne zavlačuje. Dovoljenje da sodnik, če zadeva še ni končana, sicer pa predsednik sodišča, oziroma vodja enote temeljnega sodišča.
Enako se postopa, kadar za spis zaprosi občinski upravni organ, javni pravobranilec ali kak drug upravni organ, če je spis obširen ali če so podani drugi utemeljeni razlogi.
124.	člen
Stranki oziroma upravičeni osebi se z dovoljenjem predsednika sodišča, vodje enote temeljnega sodišča oziroma sodnika, ki zadevo obravnava, lahko izda potrdilo o dejstvih, ki so razvidna iz vpisnika oziroma spisa.
Predlog, s katerim upravičena oseba zahteva potrdilo. se vloži v obstoječi spis. Ce se potrdilo zahteva ustno, se to zaznamuje v spisu. Ce spis ne obstaja, se tak predlog vpiše v vpisnik R. V vsakem primeru se vloži v spis kopija izdanega potrdila.
O vsebini sodnih odločb, poravnav, zapisnikov in drugih pisanj v spisu, se uradna potrdila ne izdajajo, temveč samo prepisi oziroma delni prepisi.
125.	člen
V zadevah sodne uprave dopisuje z enotami temeljnega sodišča, z drugimi sodišči, državnimi organi in organizacijami predsednik sodišča oziroma vodja enote, temeljnega sodišča, v zadevah sodstva pa sodnik. ki zadevo obravnava.
Sodišča dopisujejo z našimi predstavništvi v tujini, s tujimi predstavništvi pri nas in s tujimi organi po republiškem sekretariatu, če ni z mednarodnimi dogovori ali drugimi predpisi drugače določeno.
126.	člen
Vsebna zaprosila, ki ga pošlje sodišče, mora biti v skladu z določbami procesnih zakonov. Razen tega morajo biti natančno in jasno navedena dejstva in okoliščine, o katerih naj se izvede dokaz. Ce je treba, se navedejo vprašanja, ki naj jih zaprošeno sodišče postavi priči, izvedencu ali stranki. Posamezna vprašanja naj bodo pregledno oblikovana in tudi napisana
Zaprosilu za pravno pomoč se spisi prilagajajo samo izjemoma, po presoji sodnika, ki zadevo obravnava.
Zaprosila v zadevah, ki jih opravlja enota na sedežu temeljnega sodišča, se pošiljajo neposredno tej enoti. Ce prejme tako zaprosilo enota zunaj sedeža temeljnega sodišča, ga odstopi enoti na sedežu temeljnega sodišča. Zaprosila v drugih zadevah se pošiljajo neposredno enoti temeljnega sodišča z območja katere je zadeva.
Ce zaprošeno sodišče oziroma enota temeljnega sodišča ni pristojna za rešitev zadeve, po odstopu zaprosila pristojnemu sodišču oziroma enoti temeljnega sodišča, obvesti o tem sodišče oziroma organ, od katerega je zaprosilo prejelo.
TELEFON, BRZOJAV IN TELEPRINTER
127.	člen
Ce sodišče pri poslovanju uporablja telefon, se o vsebini telefonskega pogovora v ustreznem spisu napravi uradni zaznamek z bistvenimi' podatki razgovora ter z datumom in podpisom.
Ce telefonično obvestilo ne bi bilo smotrno, sodišče uporabi brzojav ali teleprinter. V odredbi o uporabi brzojava ali teleprinterja v spisu mora biti navedeno celotno besedilo brzojava ali teleprinterja.
Uporabo brzojava ali teleprinterja odreja sodnik, ki zadevo obravnava, predsednik sodišča oziroma vodja enote temeljnega sodišča.
128.	člen
Sodišče lahko določi v samoupravnem splošnem aktu, da se, in kako se vodi evidenca o medkrajevnih telefonskih pogovorih.
129 člen
Ce je na podlagi prejetega telefonskega sporočila potrebno opraviti kakšno dejanje, se o tem naprav) uradni zaznamek, ki se ga izroči predsedniku sodišča, vodji enote lemeljnega sodišča, oziroma pristojnemu delavcu sodišča.
OBLIKA IN OPREMA SODNIH PISANJ
130.	člen	,
Sodna pisanja, s katerimi sodišče posluje s strankami in drugimi udeleženci v postopku, državnimi organi, organizacijami in skupnostmi (zaprosila, dopisi idr.) morajo imeti v levem zgornjem kotu ime sodišča in njegov sedež, opravilno številko in datum.
Na pisanjih v zadevah sodne uprave se ime temeljnega sodišča navede takole:
Temeljno sodišče v ................................
V vseh drugih zadevah in v zadevah sodne uprave, za katere je enota pooblaščena, se sodišče navede takole:
Temeljno sodišče v ........................—......-
Enota v ................................—•— ......-
Besedilo godnih pisanj mora biti razumljivo in čitljivo ter pisano v slovenskem jeziku.
V	sodnih odločbah se zakonski predpisi navajajo s polnim imenom, stranke in drugi udeleženci v postopku pa z osebnim imenom oziroma imenom organa, organizacije in skupnosti.
V	izreku odločbe se višina kazni zapora, višina denarne kazni ter znesek denarnega zahtevka izpiše tudi z besedami.
1.	Izvirniki
131.	člen
Izvirnik sodnega pisanja je v predpisani obliki sestavljeno sodno pisanje (odločbe, zapisniki, zaprosila, obvestila, dopisi, zaznamki itd.), ki ga podpiše predsednik sodišča oziroma vodja enote temeljnega sodišča, predsednik senata oziroma sodnik in zapisnikar oziroma z razporedom dela določeni delavec.
Izvirnik mora biti pisan s pisalnim strojem ali čitljivo s črnilom; obsegati mora celotno besedilo.
Izvirnik odločbe, zoper katero je dopustna pritožba ali drugo redno pravno sredstvo mora vsebovati pouk o pravnem sredstvu, napisan s pisalnim strojem.
Če redno pravno sredstvo ni dopustno, je to treba napisati v odločbi.
Izvirnik odločbe, odredbe in zapisnika ostane v spisu.
Izvirniki in prepisi, ki obsegajo več listov, morajo biti speti ali sešiti.
132.	člen
Za odločbe oziroma odredbe se lahko uporabi tudi predpisani obrazec, odtis štampiljke ali skrajšano pisano besedilo na izvirniku vloge, morajo pa biti podpisane.
2.	Prepisi
133.	člen
Prepisi izvirnika so hkrati z izvirnikom napisani izvodi (kopija), fotokopije ali na drug mehanični način izdelani prepisi izvirnika.
Prepisi so namenjeni strankam in drugim udeležencem postopka.
Na prepisu mora biti odtisnjen sodni pečat in štampiljka z zaznamkom o točnosti prepisa in podpis pristojnega delavca.
Če predlog, da se izda odločba, v celoti ustreza odločbi, ki naj jo sodišče izda, in je predloženo zadostno število predlogov, se po odtisu štampiljke z zaznamkom o ugoditvi predlogu ter z zaznamkom o točnosti prepisa, tak predlog dostavi strankam.
134.	člen
Če stranka, ki je že prejela prepis izvirnika pi-sanja, predlaga, da se ji izda še nadaljnji prepis, sodišče postopa po predpisih o overitvi podpisov, pisave in Prepisov ter po predpisih o sodnih taksah.
Če stranka zahteva neoverjen prepis izvirnika, se ii tak prepis izda po plačilu sodnih taks.
3.	Podpisovanje
135.	člen
Vsa sodna pisanja morajo biti podpisana.
Pisanja s področja sodne uprave podpišejo predsednik sodišča oziroma vodja enote temeljnega sodir šča oziroma sodnik, ki ga nadomešča.
Izvirnike odločb in drugih pisanj, ki se nanašajo na določeno zadevo, podpiše sodnik, ki zadevo obravnava, tudi v primeru, če se take odločbe ali pisanja pošljejo v tujino.
Izvirnike pisanj pisarniško-tehnične narave ter zaznamke o overitvi in točnosti prepisa, razne izpiske ipd., podpiše vpisničar ali drug delavec sodišča.
OBRAZCI, PEČATI, ŠTAMPILJKE IN NAPISNE
TABLE
136.	člen
Za posamezna opravila in evidence, določene š tem poslovnikom, uporabljajo sodišča tiskane obrazce, ki so sestavni del tega poslovnika.
Razen teh obrazcev sodišča uporabljajo za evidence in določena opravila tudi z drugimi predpisi določene obrazce'.
Pri opravilih, ki se pogosto ponavljajo, uporabljajo sodišča tudi druge obrazce za postopke pred rednimi sodišči, ki jih predpiše republiški sekretariat.
Razen teh predpisanih obrazcev lahko sodišča uporabljajo tudi obrazce, ki jih sama sestavijo in obrazce, ki se splošno uporabljajo.
137.	člen
Vsa sodna pisanja, poslana strankam in drugim udeležencem v postopku, drugim sodiščem, organom in organizacijam in skupnostim, morajo biti opremljena s pečatom sodišča.
Temeljno sodišče ima dve vrsti pečatov in sicer pečate samo z imenom temeljnega sodišča, ki se uporabljajo v zadevah sodne uprave in pečate z imenom temeljnega sodišča in enote, ki se uporabljajo v vseh drugih zadevah iz pristojnosti enote temeljnega sodišča.
Za posebne primere, v katerih bi bil navedeni pečat neprimeren, se lahko uporablja mali pečat.
Za pečatenje z voskom ima sodišče kovinski pečat z enakim besedilom kot je okrogli pečat.
Po potrebi ima sodišče lahko osmerooglati depozitni pečat z enakim besedilom kot je okrogli pečat.
Za obliko, besedilo, naročanje in hranjenje pečatov veljajo posebni predpisi.
138.	člen
Za mehanično odtiskovanje imena sodišča, kratke zaznamke, označbe in odredbo uporabljajo sodišča štampiljke, določene v prilogi, ki je sestavni del tega poslovnika.
Republiški sekretariat lahko predpiše razen teh še druge štampiljke.
Razen teh štampiljk sodišča uporabljajo za posamezna opravila tudi z drugimi predpisi določene štampiljke.
139.	člen
Pečate in štampiljke hranijo in za nje odgovarjajo delavci sodišča, določeni z razporedom dela.
Seznam pečatov po posebnih predpisih vodi z razporedom dela določeni delavec.
140.	člen
Na vsaki zgradbi, v kateri je sodišče, mora biti na pročelju ob vhodu napisna tabla z imenom sodišča. Na sedežu temeljnega sodisča zadostuje napisna tabla z imenom temeljnega sodišča, na zgradbah enot zunaj sedeža temeljnega sodišča pa mora napisna tabla vsebovati ime temeljnega sodišča in enote.
141.	člen
Obrazce, pečale in napisne table naroča sodišče neposredno pri pooblaščenem založniku oziroma izdelovalcu, štampiljke pa lahko tudi pri drugem izdelovalcu.
STROŠKI
142.	člen
Stroški, ki nastanejo v kateremkoli postopku, se evidentirajo v ustreznem spisu.
Stroški, ki se izplačajo iz predračunskih sredstev sodišča, sc evidentirajo v popisu stroškov (obr. SP št. 13). Ti stroški se naknadno izterjajo od osebe, ki jih je po sodni odločbi dolžna povrniti.
Stroški, ki so jih v postopkih dolžne plačati stranke vnaprej, se evidentirajo v obračunu predjema (obr. SP Št. 14).
Popis stroškov in obračun predjema se vloži v ustrezni spis pred prvo redno številko.
143.	člen
Popis stroškov se začne voditi takoj, ko v postopku nastanejo prvi stroški, ki jih je treba plačati iz predračunskih sredstev.
Izdano potrdilo o prisotnosti na sodišču in izdana priznanica za- obračun prevozov (obr. SP št. 15) se vpišeta v popis stroškov takoj ob izdaji, višina pa naknadno, ko ustrezna delovna organizacija predloži zahtevek za refundacijo.
Čo nastanejo stroški pri zaprošenem sodišču, naloži to sodišče popis stroškov in ga obenem s spisom vrne prosečemu sodišču. Kolikor je zaprošeno sodišče začasno izplačalo stroške iz svojega predračuna, pošlje istočasno prosečemu sodišču tudi zahtevek za refundacijo, začasno izplačilo pa računovodstvo vknjiži na kontu dolžnikov. Zahtevek za refundacijo se ne pošlje, če znašajo izplačani stroški skupaj manj-kot 20 dinarjev.
144.	člen
Če je v pravdnem postopku ali v kazenskem postopku zaradi kaznivih dejanj, za katera sc storilec preganja na zasebno tožbo, stranka oproščena plačila stroškov in sc ti začasno izplačajo iz predračunskih sredstev, sc razen tega, da se v spis vloži popis stroškov, v levorti zgornjem kotu na ovitku odtisne tudi štampiljka z besedilom »Oprostitev plačila stroškov po čl........... zakona ..........«.
145.	člen
Če naj se opravi zunanje poslovanje na predlog strank ali pa zaslišijo priče, izvedenci in druge osebe v pravdnem postopku ali v kazenskem postopku na zasebno tožbo, morajo stranke po nalogu sodišča založiti znesek (predjem), potreben za stroške, ki bodo
nastali v zvezi s sodnim opravilom. K plačilu predjema se stranka pozove z obr. SP št. 16.
146.	člen
Ko računovodstvo sporoči (obr. SP št. 17), da jc stranka položila predjem, se začne voditi obračun predjema, obenem pa se položitev predjema označi na ovitku spisa.
Obračun predjema se vodi za vsakega polagatelja posebej. Vanj se vpišejo kronološko vsii pologi istega polagatelja in vsi izdatki, ki so bili izplačani iz njegovega pologa. Lahko pa se v isti zadevi vodi en obračun predjema za vse polagatelje, vendar ločeno.
Izplačilo opravi računovodstvo na podlagi pismene sodnikove odredbe (obr. SP št. 18), ga zaznamuje na odredbi in jo vrne v ustrezni spis, oziroma pošlje enoti, da jo vloži v ustrezni spis.
Če je predjem z izplačilom izčrpan ali če se ostanek predjema po vseh Izplačilih vrne polagatelju, se to zaznamuje na obračunu predjema in zaznamek na ovitku spisa z rdečilom odčrta.
147.	člen
Udeležencu v postopku, ki ima po zakonitih predpisih pravico do nadomestila osebnega dohodka, izda sodnik na njegovo zahtevo potrdilo o prisotnosti na sodišču (obr. SP št. 8) in ga izroči udeležencu v postopku.
Če delovna organizacija predloži potrdilo, izdano udeležencu v postopku in zahteva refundacijo za izplačano denarno nadomestilo, računovodstvo preizkusi vloženi zahtevek in če je utemeljen, mu ugodi ter vodjo vpisnika z obr. SP št. 19 obvesti o izvršeni refundaciji zaradi vpisa zneska v popis stroškov.
148.	člen
Zahtevek za povračilo stroškov udeleženca v postopku, izdaja priznanice za obračun prevoza oziroma potrdilo o prisotnosti na sodišču in ustrezni sklep-se vpiše v zapisnik pod njegovo izdajo.
Odmerjeni in izplačani stroški se vpišejo v popis stroškov oziroma obračun predjema. Računi oziroma zahtevki z zaznamkom o vpisu v popis stroškov sc izročijo oziroma pošljejo računovodstvu, da izvrši izplačilo oziroma napiše izplačilni nalog in izvrši nakazilo.
149.	člen
Ko sodnik odredi izterjavo stroškov, ki so bili začasno plačani iz predračunskih sredstev (v odredbi določi tudi rok plačila, če ta še ni bil določen), in izterjavo povprečnine, po razporedu dela določeni delavec sodišča sestavi poziv za plačilo (obr. SP št. 20) v dvojniku in mu priloži položnico in ovojnico s povratnico za osebno vročitev. To predloži oziroma pošlje računovodstvu, da obveznost plačila evidentira po veljavnih predpisih. Številko konta označi na hrbtni strani položnice in na vročilnici. En izvod poziva za plačilo obdrži računovodstvo za svojo dokumentacijo, drugi izvod, položnico in ovojnico pa pošlje dolžniku Ko vpisničar prejme vrnjeno vročilnico, vpiše številko konta dolžnika pri sodnikovi odredbi in v vpisniku ter o datumu vročitve obvesti računovodstvo.
Računovodstvo evidentira obremenitev dolžnikov tako, da je Iz evidence razviden rok plačila in datum vročitve poziva. Odprte postavke dolžnikov mora mesečno kontrolirati.
Ce dolžnik plača stroške, računovodstvo obvesti o tem vpisničarja ustreznega vpisnika z obvestilom (obr. SP št. 21), ki obvestilo vloži v ustrezni spis in v vpisniku odčrta številko konta dolžnikov.
150.	člen
Ce dolžnik stroškov ne plača v odrejenem roku, računovodstvo predlaga prisilno izterjavo stroškov (tudi z izvršbo na nepremičnine) po določbah izvršilnega postopka (obr. SP št. 22). Datum predlagane izvršbe računovodstvo vpiše v svoji evidenci na kontu dolžnikov.
Ce je izvršba brezuspešna, obvesti računovodstvo vpisničarja ustreznega vpisnika z obvestilom (obr. Sp št. 23), ki obvestilo s spisom predloži sodniku v odločitev.
Sodnikova odredba oziroma sklep se.predloži tudi računovodstvu zaradi ustreznih vpisov.
151.	člen
Temeljna sodišča, ki ne bi mogla dela razporediti tako. da bi računovodstvo predlagalo prisilno izterjavo stroškov, lahko izterjavo prenesejo na z razporedom dela določenega delavca enote temeljnega sodišča.
V	tem primeru vodi računovodstvo samo evidenco, o izrečenih, plačanih in neplačanih stroških.
V' začetku leta naloži računovodstvo evidenco o zapadlih toda neplačanih stroških (obr. SP št. 24) in jo izroči oziroma pošlje za prisilno izterjavo pristojni enoti temeljnega sodišča. Zaporedna številka te evidence se vpiše z rdečilom v glavo konta (npr. Ev, 15/77).
To evidenco, katere en izvod obdrži, dopolnjuje računovodstva mesečno z novimi primeri ob pregledu odprtih postavk dolžnikov in o njih obvešča pristojno enoto temeljnega sodišča.
Ce dolžnik, ki je vpisan v evidenco za prisilno izterjavo, plača dolžni znesek, računovodstvo, o tem obvesti pristojno enoto temeljnega sodišča zaradi vpisa plačila v svojo evidenco (stolpec 11) in da predlaga ustavitev izvršbe.
152.	člen
Za prisilno izterjavo določeni delavec enote temeljnega sodišča mora takoj po vpisu zadeve v evidenco, predlagati izvršbo in mesečno pregledati v evidenco vpisane zadeve zaradi morebitnih pospešnic, obvestil ipd.
DENARNE KAZNI IN ODVZETE PREMOŽENJSKE KORISTI
153.	člen
Za izterjanje denarnih kazni, odvzetih premoženjskih koristi in denarnih kazni po določbah kazenskega in pravdnega postopka (redovne kazni),, se smiselno uporabljajo določila členov 149 do 152.
TAKSE
154.	člen
V	sodnih postopkih uporablja sodišče veljavne predpise o sodnih taksah.
Za pravilno kolkovanje pisanj v postopku in izterjavo neplačanih taks skrbi vpisničar ali za to do-
ločeni drug delavec sodišča pod nadzorstvom in odredbi sodnika, ki zadevo obravnava. Ce je na pisanju kolek že nalepljen in v zadostni višini, se z zaznamkom ugotovi pravilnost takse z navedbo »Taksa pravilna« in zaznamek podpiše. Če pa taksa za pisanje ni plačana, ali je premalo plačana, se napravi na pisanju zaznamek o tem. kakšna je višina takse, po kateri tariini številki in kdo jo je dolžan plačati. Tak zaznamek podpiše vpisničar ali za to določeni drug delavec sodišča, sodnik pa takoj odredi izterjavo (obr. SP 25, 26).
Ce stranka v določenem roku takse ne plača, postopa sodišče po zakonu o sodnih taksah. Za sporočilo za finance pristojnemu upravnemu organu skupščine občine uporabi obrazec SP št. 27, oziroma izda sklep na Obrazcu SP št. 28 Kopija sporočila oziroma sklepa, ki ostaneta v spisu, še vpišeta v popis spisa; na pisanju, za katero bi morala biti plačana taksa, pa se napravi ustrezni zaznamek-, npr. »15.7. sporočilo finančnemu organu pod red. št..............«. S tem je
zadeva glede izterjave te takse za sodišče končana.
Ce so na vlogi kolki že nalepljeni, se jih razveljavi z odtisom sodnega pečata. Ce stranka priloži pisanju nehal ,oljene kolke, jih delavec v vložišču takoj nalepi na pisanje in predpisno uniči, razen, če so priloženi kolki za izvlečke ali prepise iz zemljiške knjige, sodnega registra, sodnih pisanj ali že sestavljenega zapisnika in podobno. V tem primeru se v dohodnem zaznamku vpiše znesek priloženih kolkov in kolki skupaj s pisanjem izročijo vpisničarju oziroma vodji službe, ki prevzem kolkov potrdi pri dohodnem zaznamku.
Ce je taksa nalepljena na drugem pisanju, je treba napraviti ustrezni zaznamek na obeh pisanjih (navedbe redne številke pisanja za katero je taksa plačana oziroma redne številke pisanja, na katerem je taksa plačana).
Ce je taksa plačana v gotovini, sc potrdilo o vplačilu takse priloži vlogi, za katero je bila taksa plačana: kadar se predloži potrdilo o taksi, plačani za sodno od'očbo. je treba posebej navesti, za katero odločbo je taksa plačana.
Ce je stranka plačila taks oproščena po sklepu sodišča, se na ovitku spisa odtisne zaznamek »Oprostitev plačila takse na red. št. ........«. V tem pri-
meru vpisničar vloži v spis seznam taks (obr. SP št. 29) pred prvo redno številko in vanj sproti vpisuje neplačane takse, ki bi jih morala plačati stranka, če ne bi bila oproščena.
Po končanem postopku se seznam taks sklene in ugotovi skupni znesek taks. ki bi jih morala oproščena stranka plačati, če ne bi bila oproščena. Tako sklenjeni seznam taks predloži vpisničar s spisom sodniku, da potrdi pravilnost in. odredi kar je potrebno za izterjavo neplačane takse.
Ce je v seznam taks vpisana taksa naknadno plačana, če je poslano sporočilo finančemu organu ali pa izdan sklep o neizterjavi neplačane takse, je treba o tem napraviti ustrezni zaznamek tudi v seznamu taks
Enako postopa sodišče, če gre za oprostitev taks po zakonu, le da se v tem primeru odtisne na ovitku
spisa zaznamek »Oprostitev plačila takse po čl.........
zakona ..........«".
155.	člen
Spisa se ne sme vložiti v arhiv, dokler sodnik ne potrdi s svojim podpisom zaznamka na ovitku spisa,
da so vse takse plačane in predpisno uničene oziro-ga da je uveden postopek za njihovo izterjavo ali da ni taksne obveznosti. Tak zaznamek se že ob naložitvi spisa odtisne s štampiljko na ovitku spisa v zgornjem desnem kotu pod označbo spisa, če ni že natisnjen na ovitku.
V takem zaznamku se neustrezno besedilo prečrta. Ce je npr. del taks plačanih, za del taks pa uveden postopek za izterjavo, se prečrta le besedilo, da ni taksne obveznosti.
IT. PISARNIŠKO-TEHNICNO POSLOVANJE NA SODlSCU
DVIGANJE IN SPREJEMANJE PISANJ IN
POŠILJK
156.	člen
Vsa pisanja za sodišče, bodisi poslana po pošti, bodisi predložena neposredno po strankah, se oddajo v vložišču.
Vrednostni paketi, denarna in vrednostna pisma, nakaznice, sprejemnice, dragocenosti, vrednostni papirji in druge negotovinske vrednosti ter vloge, ki se nanašajo na položitev „denarja in drugih vrednosti, se oddajo v računovodstvu, kjer jih prevzame pristojni delavec računovodstva oziroma po predpisih za računovodsko poslovanje določena komisija.
Pisanja, sestavljena s strankami na sodišču, se ne izročajo vložišču; ne izročajo se tudi zemljiškoknjižna pisanja, sestavljena na sodišču, v katerih pa mora biti poleg datuma zapisana ura in minuta sestavitve.
157.	člen
Pošiljke in pisanja za sodišče na pošti prevzema po predsedniku Sodišča oziroma po vodji enote temeljnega sodišča pooblaščeni delavec.
Za prevzemanje navadnih pošiljk na pošti uporabljajo sodišča praviloma poštni predal.
Gotovino in negotovinske vrednosti dviga pooblaščeni delavec, potem ko mu poštne nakaznice ali spremnice za vrednostne pakete podpiše pristojni delavec računovodstva.
Preden prevzame pooblaščeni delavec sodišča na pošti pošiljko, se mora v navzočnosti poštnega delavca prepričati, ali sta ovoj in pečat (vinjeta in pod.) nepoškodovana. Če ugotovi na pošiljki pomanjkljivosti, mora vložiti pri PTT organizaciji reklamacijo takoj ob vročitvi pošiljke, da se pošiljko komisijsko pregleda in sestavi zapisnik. O tem mora obvestiti predsednika sodišča oziroma vodjo enote temeljnega sodišča.
Delavec sodišča prevzame na pošti tudi pošiljke, ki niso zadosti frankirane.
158.	člen
Med delovnim časom sprejema vse pošiljke in pisanja vložišče, ki mora sprejemati pisanja, vložena neposredno po strankah, ves delovni čas. Zunaj delovnega časa pa sprejema nujne pošiljke in brzojave s splošnim aktom določeni delavec sodišča. Ime In naslov tega delavca se sporoči pristojni PTT enoti.
Vložišče ne sme odkloniti pisanja, ki je naslovljeno na sodišče, kakor tudi ne po prevzemu vrniti pisanja prinositelju oziroma pošiljatelju.
POSLOVANJE VLOŽIŠČA
159.	člen
Vsa pisanja in pošiljke, ki jih prejme vložišče, pregleda delavec vložišča, odpre pošiljke in pisanje, ki jih je upravičen odpreti, se seznani z njihovo vsebino, kolikor je potrebno za pravilno razdelitev pisanj in jih izroči čimprej vpispičarjem oziroma pristojnim delavcem sodišča, nujne pa takoj. Predsednik sodišča oziroma vodja enote lahko določi, da se mu vsa ali določena prejeta pisanja predložijo na vpogled. Vsa pisanja, ki so prispela od višjega sodišča, se pred razdelitvijo morajo predložiti na vpogled predsedniku sodišča oziroma vodji enote.
Pisanja in pošiljke, naslovljene na predsednika sodišča, označene kot zaupne ali strogo zaupne in tiste, ki so označene, da zadevajo sodno upravo ali da vsebujejo izjavo poslednje volje, izroči delavec vložišča neodprte predsedniku sodišča oziroma vodji enote oziroma pristojnemu delavcu sodišča. V tem primeru se dohodni zaznamek z označbo sodišča in datumom prejema (skrajšani dohodni zaznamek) odtisne na ovojnico pošiljke, dohodni zaznamek pa naknadno odtisne na pisanje delavec sodišča, ki mu je pisanje izročeno in v tak zaznamek prenese datum iz skrajšanega dohodnega zaznamka na ovojnici.
Ce je pisanje vezano na rok, se mu priloži ovojnica. Če je v eni ovojnici več pisanj' ki so vezana na rok, se ovojnica priloži enemu izmed njih. na drugih pa navede v dohodkovnem zaznamku, kje je ovojnica.
160.	člen
Na prvo stran izvirnika pisanja, ki prispe na sodišče, se odtisne štampiljka »dohodni zaznamek« z izpolnitvijo podatkov in podpisom delavca vložišča.
Na pisanjih, ki se nanašajo na zemljiškoknjižne zadeve in zadeve sodnega registra ter na določenih pisanjih v kazenskem postopku, se vpiše tudi ura in minuta prejema. Pri zemljiškoknjižnih pisanjih, ki se nanašajo na isto zemljiškoknjižno telo, se v dohodnem zaznamku vpiše tudi morebitna sočasnost pisanj.
Na predpise in druge izvode pisanj iz prvega odstavka tega člena, povratnice, nevročena pisma, okrožnice, navodila, dopise ipd. se odtisne štampiljka »skrajšani dohodni zaznamek« z datumom in podpisom delavca vložišča. Ta zaznamek se odtisne tudi na pisanja v zadevah sodne uprave.
161.	člen
če stranka predloži pisanje, ki ni pravilno kolko-vano ali sploh ni kolkovano, pa bi moralo biti, se stranko na to opozori in pouči o kolkovanju. Če ima pisanje očitne pomanjkljivosti, se stranko opozori tudi na to.
Ugotovitve, opozorila in pouk stranki po prejšnjem odstavku, se vpišejo pri dohodnem zaznamku.
162.	člen
če stranka zahteva, mora delavec vložišča prejem vloge potrditi na drugopisu (kopiji) pisanja, v prina-šalčevi predaj ni knjigi ali s posebnim potrdilom (obr. SP št. 30).
163.	člen
Ce je več sodišč v isti stavbi in imajo skupno vložišče, se uporablja posebni dohodni zaznamek. Na od-
tisu tega zaznamka delavec vložišča podčrta sodišče, ki mu je pisanje namenjeno.
Skupno vložišče zbere vsa pisanja in pošiljke za posamezno sodišče in ko opravi opravila po prejšnjih členih, jih izroči pristojnemu delavcu ustreznega sodišča.
DELO SODNE PISARNE PO PREJEMU PISANJ IZ VLOŽIŠČA
Osnovanje in ureditev spisa
164.	člen
Ko dobi vpisničar ali drug pristojni delavec pisanja, jih pregleda in ugotovi, če so predpisano kolkova-na (154. člen), tista, ki zahtevajo nujno ukrepanje (npr. pripor, mladoletnik, začasna odredba, itd.), označi z odtisom ustrezne štampiljke oziroma z rdečilom.
165.	člen
Ce se pisanje nanaša na zadevo, ki se pri sodišču še ne vodi, se vpiše v ustrezni vpisnik in osnuje spis.
Spis se osnuje tako. da se v desnem zgornjem kotu novega pisanja vpiše označbo vpisnika, zaporedno številko vpisa in zadnji dve številki letnice (označba spisa — npr. K 10/77), kateri se doda redna številka (opravilna številka spisa — npr K 10/77-1) in listov-na številka spisa, označi in uredi morebitne priloge, naloži popis spisa, kadar je predpisan in vse skupaj vloži v ustrezni ovitek, ki se ga opremi s potrebnimi označbami.
Listovne številke od 1 dalje se vpisujejo v zgornji desni kot pisanja nad opravilno številko spisa.
Z isto opravilno številko kot se označi prvopis, se označijo tudi nadaljnji izvodi pisanj.
Pisanja, ki se nanašajo na zadevo, ki se pri sodišču že vodi, se vpiše v popis spisa, opremi z opravilno in listovno številko ter vloži v ustrezni spis.
Spis se uredi tako, da se pisanja vložijo v spis kronološko tako, kot so vpisana v popis spisa.
Vročilnice. pomembne za postopek, se sproti prilepijo pisanju na katerega se nanašajo, druge vročilnice, ki za postopek niso več pomembne, pa se izločijo.
Ovitek spisa
166.	člen
Ovitek spisa je praviloma iz trdega papirja, ki je po barvi različen za posamezne postopke (obr. SP št. 31 do 36).
Ce bi bil spis zaradi velikega števila pisanj preobsežen, se ga lahko razdeli v posamezne ovitke, ki se označijo z zaporednimi rimskimi številkami, medtem ko se redne in fistovne številke nadaljujejo.
Ce je treba ovitek obnoviti, se nanj prepišejo vsi podatki s prejšnjega ovitka.
Ce se v sodnem postopku zadeva prenese iz enega v drug vpisnik (npr. iz Pl v P) ali se spremeni označba spisa v istem vpisniku (npr. razveljavitev prvostopne odločbe), ali se sprejme spis od drugega sodišča, se na ovitku prejšnja označba spisa prečrta in Pod njo vpiše nova.
Ce se spremeni tudi sodišče, se prečrta ime prejšnjega sodišča in napiše novo ime sodišča.
Ce se med postopkom spremeni vrednost spora, se na ovitku prejšnji znesek z rdečilom odčrta in vpiše nov znesek.
Pri spisih, ki obsegajo samo eno ali manjše število listov, ni treba uporabljati predpisanega ovitka iz trdega papirja, temveč se lahko napravi ovitek iz mehkega papirja.
Na vsak ovitek spisa je treba vpisati označbo s$-sa, zadeve in sodišča, ter po potrebi tudi zaznamke, predpisane s posameznimi določbami tega poslovnika.
Popis spisa
167.	člen
V	vsakem spisu, ki obsega več kot deset rednih številk, se vodi popis spisa (obr SP št. 37). Ta je lahko natisnjen na notranji strani ovitka ali na posebnem listu.
Popis spisa vsebuje kratko vsebino posameznega pisanja, njegovo redno in listovno številko, število prilog in kje se te hranijo, če zaradi obsežnosti ali iz drugih razlogov ne morejo biti priložene spisu.
Pisanja se vpisujejo v popis spisa sproti kronološko, redne številke od 1 do 10 pa za nazaj.
Popis spisa je enoten za ves spis, ne glede na to, ali je spis sestavljen iz enega ali več zvezkov, redne številke tečejo dalje rie glede na število zvezkov.
Popis spisa vodi praviloma vpisničar, sicer pa delavec, ki pisanja vloži v spis. Zapisnike in vloge, sprejete na obravnavi ali na zaslišanju, vpiše v popis spisa zapisnikar.
163. člen
Ce se pri istem sodišču prenese obstoječi spis iz enega v drug vpisnik, se v popisu spisa redne in listovne številke tekoče nadaljujejo, vendar se pri prvi redni številki, ki se nanaša na nov vpisnik, vpiše označba novega vpisnika Prav tako se postopa, če se osnuje spis na podlagi spisa drugega sodišča ali drugega organa.
Ce sodišče osnuje spis na podlagi spisa. drugega sodišča ali organa, ki nima popisa spisa, se celotni prejeti spis v popis spisa vpiše kot prva redna številka novega spisa, pisanja pa, če še niso oštevilčena, se označijo z listovno številko od ene dalje. Vsa pisanja, ki se nanašajo na prvo redno številko, se vložijo v poseben ovitek, ki se opremi z označbo spisa in redno številko 1.
Odredbe, zaznamki in odločbe sodišča (izvirnik v skrajšani obliki, 160. člen SP), ki so napisane na samem pisanju, na katero se nanašajo, v popisu spisa ne dobijo samostojne redne številke in se označijo z redno številko pisanja, na katerem so napisane.
Priloge pisanj se v popisu spisa označijo pri redni številki pisanja, na katero se nanašajo, z navedbo števila prilog.
V	popis spisa se vpisujejo tudi vrnjene pošiljke, ki niso bile vročene.
Priloge
169.	člen
Vsaka priloga dobi opravilno številko pisanja, na katero se nanaša. Pred to številko	namše nria i k
(npr. k K 1/77-1). Razen tega se vsaka prilosa v desnem kotu označi z rdečilom z veliko črko A. P ali C, in zaporednimi arabskimi številkami od 1 naprej.
S črko A se označijo priloge, ki jih predlože tožilci, tožniki in predlagatelji; s črko B priloge, ki jih predlože obdolženci, toženci m nasprotne stranke; s črko C pa prilogo, ki jih predlože drugi udeleženci postopka ah tretje osebe.
Vse priloge se hranijo na koncu spisa v ovitku prilog z označbo »Priloge<-. Ce je v spisu večje število prilog, se hranijo priloge v ločenih ovitkih, označenih z A, B, C.
Ce je število prilog tolikšno ali so ta'ko obsežne, da jih ni mogoče hraniti v ovitkih v spisu samem, se hranijo te priloge v posebnem ovitku izven spisa. Na ovitku prilog pod »pripomba« je treba v takem primeru napisati kje so priloge.
Na pisanju se priloga označi tako, da se na mestu, kjer se priloga predlaga kot dokazilo, z rdečilom vpiše označba priloge.
ti primeru, če se priloga vrne osebi, ki jo je predložila, potrdi prevzemnik prejem priloge. Potrdilo se vloži v ovitek na dotedanje mesto priloge.
V izjemnih primerih, če gre za obsežnejše spise s številnimi prilogami (npr. stečajni spisi), se s prilogami ravna po prosti presoji, vendar tako, da je zagotovljena preglednost in uporabnost spisa.
Posvetovalni zapisnik
170.	člen
Posvetovalni zapisnik se priloži v zalepljeni ovojnici zapisniku ■ obravnavi, naroku ali seji, na kateri je bila izdana sodna odločba oziroma sodni odločbi, če zapisnik ni bil sestavljen.
Posvetovalni zapisnik in ovojnica dobita opravilno številko pisanja, na katero sc nanašata, pred katero se napiše mali k (npr. k K 1/77-5). Na ovojnici mora biti navedeno na katero obravnavo, narok ali sejo se posvetovalni zapisnik nanaša, in odtisnjen sodni pečat.
Posvetovalni zapisnik oziroma ovojnica sc v popisu spisa navede poleg pisanja, na katero se’ nanaša (zapisnik, odločba) in dobi svojo lištovno številko.
Izločeni zapisniki, izjave in obvestila
171.	člen
Zapisnike, izjave in obvestila, ki jih je po določbah ZKP treba izločiti in izročiti preiskovalnemu sodniku, vloži vpisničar po pravnomočnosti sklepa o izločitvi v ovojnico, ki jo zapečati. Na ovojnici mora biti navedena zadeva in označba Kpr, K oziroma Km spisa. V spisu ostane izvirnik sklepa, v stolpcu za pripombe popisa spisa ustreznega spisa pa sc pri ustrezni zaporedni številki vpiše zaznamek »Izločeno v Kr...«.
Za izločene zapisnike, izjave in obvestila, ki jih prejme preiskovalni sodnik v zapečateni ovojnici z izvodom sklepa, se osnuje v vsakem koledarskem letu en Kr spis. V Kr vpisnik se vpiše le prvo prejeti zapisnik. izjava oziroma obvestilo, nadaljnje zapisnike, izjave in obvestila pa se vpišejo le v popis spisa skupinskega Kr spisa, ki se vodi in hrani na preiskovalnem oddelku, ločeno od drugih spisov. Ko prejme vpisničar zapečateno ovojnico in sklep od preiskovalnega sodnika in to vpiše v popis spisa, vpiše npr. štev. Kr spisa na ovojnico in sklep.
Kr spis z izločenimi listinami se prenese v stalni arhiv po pravnomočnosti vseh zadev, na katere se na-
naša 'ta Kr spis in hrani ločeno od drugih Kr spisov. Rok hranjenja posameznega spisa (ovojnice) je enak roku za hranitev ustreznega Kpr, K oziroma Km spisa. Zato se v pripombo popisa spisa Kr spisa vnese datum pravnomočnosti in rok hranjenja zadeve, iz katere je bil zapisnik, izjava oziroma obvestilo izločeno.
Predložitev spisa sodniku
172.	člen
Vpisničar predloži vsak novo osnovan spis pristojnemu sodniku čimprej, nujnega pa takoj. Če je treba spis predložili sodniku na drugi enoti temeljnega sodišča, odredi način predložitve spisa sodniku vodja enote glede na nujnost zadeve.
Prav tako ravna z že obstoječim spisom, h kateremu prejme novo pisanje, kolikor ga sam ne sme ali ne more rešiti.
Vpisničar predloži sodniku sproti tudi spis, če je v njem pisanje, vezano na rok, da ugotovi pravočasnost in izda ustrezno odredbo.
Predložitev spisa sodniku zaznamuje vpisničar s svinčnikom v stolpcu za pripombe vpisnika, po vrnitvi spisa pa ta zaznamek prečrta ali zbriše.
DELO SODNIKA PO PREJEMU PISANJA OZIROMA
, SPISA
Vrstni red reševanja in odrejanja obravnav in narokov
173.	člen
Sodnik pregleda predložene spise oziroma pisanja in jih razvrsti po njihovem pomenu in nujnosti in izda v posameznih zadevah ustrezne odločbe oziroma odredbe, oziroma odredi obravnavo ali narok.
Če prejme pisanje, za rešitev katerega sodišče oziroma enota temeljnega sodišča ni pristojna, odredi odstop pisanja pristojnemu sodišču oziroma pristojni enoti temeljnega sodišča.
če prejme sodnik pisanje v jeziku drugih jugoslovanskih narodov, odredi vročitev drugi stranki. Če ta stranka utemeljeno zahteva prevod v uradni jezik, prevede sodišče pisanje v uradni jezik, na stroške sodišča.
če dobi sodnik pisanje v jeziku narodnosti, ki po ustavi, zakonu ali drugem predpisu pri sodišču ni v uradni rabi, postopa s takim pisanjem kot z nepopolno vlogo.
če gre za tožbo, ki jo je po zakonu treba odstopiti v reševanje poravnalnemu svetu, sodnik pošlje prepis tožbe pristojnemu poravnalnemu svetu.
174.	člen
Število 'obravnav oziroma narokov na en dan sc določi po verjetnem trajanju posameznih obravnav oziroma narokov.
Naroki ali glavne obravnave se praviloma določijo tako, da se na isti dan obravnavajo samo zadeve, za katere je pristojen senat, ali samo zadeve, za katere je pristojen sodnik posameznik. Za en dan je treba določiti toliko obravnav oziroma narokov, da se z njimi izpolni poln delovni čas.
Prvenstveno sc določajo obravnave in naroki v nujnih zadevah in v tistih, v katerih postopek že dalj časa traja.
Obravnave oziroma naroki za ve£ zadev se ne smejo določiti za isto uro, razen če so združene zaradi skupnega obravnavanja.
Pri določanju ure obravnave oziroma naroka je treba upoštevati prometne razmere, oddaljenost prebivališča vabljenih oseb in druge okoliščine tako, da se udeležencem v postopku omogoči pravočasen prihod na sodišče.
V odredbi za določitev obravnave oziroma naroka je treba poleg osebnega imena navesti tudi naslov vabljene osebe, v kakšnem svojstvu je vabljena in način vročitve vabila.
Če je za obravnavo oziroma narok treba priskrbeti-kakšne podatke, je v odredbi treba točno navesti od koga in kaj naj se priskrbi in rok, do katerega naj se priskrbi.
O določenih obravnavah oziroma narokih vodijo sodniki evidenco po lastni presoji.
175.	člen
Sodnikove odredbe morajo biti določne in popolne, tako da jih vpisničar ali drugi pristojni delavci lahko pravilno izvršijo.	t
Če sodnik za posamezne odredbe uporabi obrazec, mora v njem vse nepotrebno črtati.
Posamezne odredbe se praviloma pišejo na poseben list. Na samem pisanju se odredba lahko napiše v primeru, če je na koncu zadnjega pisanja dovolj prostora.
Obširnejša in bolj zamotana zaprosila in dopise napiše sodnik sam, druge pa pripravi po sodnikovi odredbi pristojni delavec.
176.	člen
Vsako pLsanje, ki ga vpisničar predloži, mora sodnik čimprej rešiti.
Spise zadev, v katerih je bila opravljena obravnava oziroma narok, in ni bila izdana odločba, je treba vrniti vpisničarju še isti dan ali najkasneje naslednji dan, da opravi potrebne vpise.
Spise, v katerih je treba izdelati odločbo, je praviloma izročiti vpisničarju prvi dan po preteku roka za izdelavo odločbe.
Na izvirniku odločbe je treba napisati vse potreb-he odredbe in navodila za izdelavo in vročitev prepisov.
Zapisniki
177.	člen
Zapisnik o sodnem dejanju se piše s pisalnim strojem, le v posebnih primerih čitljivo s črnilom (drugi odstavek 131. člena).
Posamezna sodna dejanja sc lahko tudi snemajo s sodobnimi tehničnimi pripomočki ali stenograf ira j o.
Zapisnike, pisane s črnilom, stenogralirane ali snemane s tehničnim sredstvom, je treba v 48 urah Prepisati na pisalni stroj. Te prepise je treba pregledati in potrditi s podpisom in sodnim pečatom ter priključiti izvirnemu pisanju. Pravilnost prepisa potrdi sodnik.
178.	člen
Ce po zakonu zapisnik ni obvezen, se lahko nado-mesti z zaznamkom, v katerem se navede vsebina opravljenega dejanja z datumom in krajem, kjer je 'lo opravljeno. Podpiše ga sestavljalec in po potrebi tudi stranka.
Zapisnik o posvetovanju in glasovanju
179.	člen
Zapisnik o posvetovanju in glasovanju se sestavi za odločanje zunaj zasedanja. Cc odloča senat na zasedanju samem, se vpišejo njegove odločbe v obravnavani zapisnik.
Posvetovalni zapisnik (obr. SP št. 38) mora obsegati potek glasovanja in celotno besedilo sprejete odločbe in se ne sme sklicevati na vsebino obravnavanega zapisnika.
Posvetovalni zapisnik se napravi za vsako obravnavo oziroma sejo, posebej. Za vsako obravnavo se napravi en sam posvetovalni zapisnik, ne glede na to, kolikokrat se je senat med obravnavo posvetoval zunaj zasedanja.
Posvetovalni zapisnik mora biti sestavljen in podpisan pred razglasitvijo odločbe.
Zaznamek o posvetovanju in glasovanju
180.	člen
Če je v predpisih namesto zapisnika o posvetovanju in glasovanju dopusten zaznamek, ta vsebuje datum seje, sestavo senata, priimek zapisnikarja in javnega tožilca, če je bil navzoč, ter izid posvetovanja in glasovanja. Podpišejo ga vsi člani senata in zapisnikar.
Sejna knjiga ^	181. člen
Vsaka seja senata se vpiše v sejno knjigo (obr. SP št. 39). Vpise podpisujeta predsednik senata in zapisnikar.
Sejna knjiga sc vodi posebej za kazenske in posebej za civilne senate, lahko pa tudi za vsak posamezen senat.
Vrhovno sodišče SR Slovenije vodi tudi sejno knjigo za občne seje in sejno knjigo za seje sodnih oddelkov. Lahko se vodi ena sejna knjiga za vse sodne oddelke, ali posebna za vsak sodni oddelek. Vpise v teh knjigah podpisujeta predsednik Vrhovnega sodišča oziroma predsednik sodnega oddelka in zapisnikar.
DELO PISARNE PO IZDANI ODREDBI
Po prejemu sodnikove odredbe odtisne vpisničar oziroma pristojni delavec pod odredbo odpravni zaznamek z datumom prejema. Nato izvrši potrebne vpise v vpisniku in pomožnih knjigah ter poskrbi za izvršitev vseh drugih odrejenih dejanj (izdela in odpravi vabila, izdela prepise odločb, jih primerja z izvirnikom in odpravi, združi oziroma razdruži spise, itd.).
Če je odrejeno, da se z vabilom pošlje tudi pri-. znanica za obračun prevozov, se ta izstavi v dvojniku. En izvod se pošlje ali izroči uporabniku, drugi izvod ostane v bloku. Priznanica za obračun prevozov mora biti datirana in podpisana od sodnika, ki je odredil njeno izdajo. Na vabilo je treba zapisati številko priznanice za obračun prevozov in pouk o njeni uporabi. Izdaja priznanice za obračun prevozov se zaznamuje .v Spisu pri odredbi.
Če je odrejeno, da se zadevi priloži drugi spis, priskrbijo dostavnice ali sporočila in podobno, napravi
vpisničar oz. pristojni delavec pod sodnikovo odredbo kratek zaznamek, da je odredbo izvršil; če je ni izvršil, napiše razlog.
Spise zadev iz 2. odstavka 176. člena vrne vpisničar sodniku, potem ko opravi potrebne vpise ali pa jih hrani po sodnikovi odredbi.
.	183. člen
Stranke in druge osebe se vabijo k sodišču z vabilom na predpisanih obrazcih.
Na vabila in druga pisanja, ki se odpravijo po sodnikovi odredbi, se pod sodnikovim osebnim imenom odtisne štampiljka »Po odredbi sodnika«, pod njo se podpiše vpisničar oziroma drug delavec sodišča, ki je vabilo ali pisanje izdelal, in nanj odtisne okrogli sodni pečat.
Zaprosila ter dopisi strankam in drugim osebam se pišejo v dvojniku, od katerih ostane v spisu prepis (kopija). Če pa je sodnik v celoti izdelal zaprosilo oziroma dopis, se izdela samo prepis.
Pisarna pripravi toliko prepisov, kolikor jih določi sodnik, ki mora upoštevati tudi potrebno število prepisov odločbe za višje sodišče, kadar je zoper odločbo dopustno pravno sredstvo.
Pri izdelavi prepisov imajo prednost nujne zadeve.
Delavec sodišča, ki je pripravil prepise, zapiše v odpravnem zaznamku datum izdelave in se podpiše.
184.	člen
Vse prepise je treba primerjati z izvirnikom.
Delavec, ki je primerjanje opravil, potrdi to v odpravnem zaznamku z pavedbo datuma in s svojim podpisom.
Odprava pisanj
185.	člen
Pisanja se odpravljajo in dostavljajo po sodnikovi odredbi. Če glede načina odprave in dostave ni posebne sodnikove odredbe, se pisanje vroči na način, ki ustreza veljavnim predpisom.
Za pisanje, ki se mora po sodnikovi odredbi vročiti osebno, se uporablja modra vročilnica za vročitev 'fio sodnem vročevalcu oziroma drugem delavcu sodišča (Obr. SP št. 40), oziroma modra ovojnica s povratnico (obr št. 0,44), če se pisanje vroči po pošti.
Če ni potrebna osebna vročitev, se uporablja bela vročilnica (obr. SP št. 41) za vročitev po sodnem vročevalcu oziroma drugem delavcu sodišča, oziroma bela ovojnica s povratnico (obr. št. 0,43) za vročitev po pošti.
Vročenje v tujino urejajo posebni prepisi; za vročitev se uporablja obr. SP št. 42.
Če se odpravljajo vabila za obravnavo ali narok, se na vročilnico oziroma povratnico vpiše datum obravnave ali naroka, sicer pa vsebina pošiljke (npr. sodba, sklep) in datum evidence.
Ko je pisanje pripravljeno za odpravo, se v od-pravni zaznamek vpiše datum odprave in to podpiše, pisanje pa se izroči delavcu za odpravo.
186.	člen
Priporočene pošiljke vpiše delavec v odpravi v odpravno knjigo, ki jo predpiše PTT, potem ko jih
predpisno frankira bodisi z znamkami ali s frankir-nim strojem.
Nepriporočene pošiljke, ki jih je treba odpraviti po pošti, se samo frankirajo.
Sodišče, ki nima frankirnega stroja uredi evidenco o potrošnji znamk po lastni presoji.
187.	člen
Pisanja in pošiljke, ki jih vroča sodišče samo, delavec v odpravi izroči za vročitev določenemu delavcu sodišča.
Prevzemnik lahko prevzame pisanje tudi osebno v sodni pisarni ali v odpravi sodišča.
Evidenca o spisih
188.	člen
Vpisničar odgovarja za pravilno, redno in pravočasno poslovanje s spisi. Spise mora pravočasno izročati v reševanje' sodnikom in skrbeti, da jih sodniki pravočasno vrnejo. Po potrebi mora opozoriti sodnika na primere, ko spisi niso vrnjeni v roku (3. odstavek 176. člena) in na morebitne pomote v odločbah, odredbah in podobno. Skrbeti mora, da se upoštevajo vsi predpisani ali odrejeni roki. Če odločba ni izdelana v zakonitem roku, pa sodnik kljub opozorilu ne izdela odločbe, mora vnisničar o tem seznaniti predsednika sodišča oziroma vodjo enote.
Spisi, ki so v delu in v katerih je določena obravnava ali narok oziroma rok. se hranijo v zaprtih omarah. posebej za vsak dan v mesecu. Ločeno se hranijo spisi, v katerih je določena obravnava, oziroma narok, in ločeno spisi, v katerih teče rok. Ovitki za obravnave oziroma naroke in ovitki za roke so različne barve. Ovitke je treba oštevilčiti po dnevih od 1—31 in označiti z napisom »obravnava tnarok)«, oziroma »rok«.
Sodišča, ki imajo v delu večje število -zadev, hranijo spise za vsak dan v mesecu v posebnih predelkih v omarah in to ločeno za obravnave, oziroma naroke, in ločeno za roke. V teh primerih je treba predelke označiti s številkami od 1—31.
Spisi se vlagajo v ustrezne ovitke po dnevu določene obravnave, oziroma naroka ali izteka roka, in sicer potem, ko so izvršeni vsi vpisi v vpisniku in pomožnih knjigah in vsa druga opravila po sodnikovi odredbi, oziroma ko je spis vpisan v poslovni koledar, če to poslovnik določa.
Spise sme vlagati in dvigati samo vpisničar.
Sodišče oziroma enote temeljnih sodišč z manjšim obsegom dela lahko hranijo spise, v katerih tečejo roki, v ovitkih največ za 5 dni skupaj, vendar ločeno od spisov, v katerih so določene obravnave oziroma naroki.
Poslovni koledar
189.	člen
Poslovni koledar (obr. SP št. 43) se vodi za vsako leto posebej in je razdeljen na mesece in dneve z navedbo datuma in dneva v tednu. Namenjen je vpisom obravnav, narokov in sej.
Vpis se odčrta, ko vpisničar prejme spis in vpiše datum vrnitve v ustrezni stolpec. Istočasno se v ustrezni stolpec vpiše Izdana odločba oziroma druga sodnikova odredba (npr. sodba, umik, preloženo, itd.).
Če se obravnava ali narok prekliče, se vpis odčrta in v ustrezni stolpec vpiše »prek!.«.
Če sta obravnava ali narok razpisana na kraju samem, se pod označbo spisa vpiše »na kraju samem v
Roki se v poslovni koledar ne vpisujejo, temveč se pred vložitvijo spisa v rokovno omaro datum izteka roka vpiše v stolpec za pripombe ustreznega vpisnika.
190.	člen
Spisi zadev, v katerih je določena' obravnava ali narok, se predložijo sodniku en dan pred obravnavo ali narokom, če sodnik ne določi drugače.
Spisi zadev, kjer je določen rok, se izročijo sodniku po preteku roka, predložitev spisa sodniku se vpiše s svinčnikom v stolpec za pripombe ustreznega vpisnika.
, Pred predložitvijo spisa sodniku je treba ugotoviti, če so izvršena vs^ odrejena opravila; kolikor niso, je treba v spisu napraviti ustrezni zaznamek.
Če pride k spisu, ki je v evidenci, pisanje, ki bi oviralo opravo obravnave ali naroka, ali zaradi katerega ni treba čakati poteka roka, izroči vpisničar spis sodniku takoj po prejemu takega' pisanja.
Samostojna opravila vpisničarja
191.	člen
Vpisničar samostojno, brez odredbe sodnika, opravlja razen opravil, določenih po tem poslovniku, tudi pisarniška opravila v zvezi s poslovanjem s spisi zlasti s tem, da preskrbi potrebne podatke, poročila in obvestila, pospešuje vrnitev zaprosil in vrnitev spisov, ugotavlja pri nevročenih pisanjih pravilne naslove naslovljencev, ugotavlja objavo oglasov v uradnih listih in drugih sredstvih javnega obveščanja in vodi predpisane evidence, kolikor za posamezno opravilo ni zadolžen drug delavec sodišča.
Po sodnikovem pooblastilu more vpisničar samostojno sprejemati na zapisnik ali v obliki zaznamka določena sporočila, izjave in predloge strank in drugih udeležencev v postopku.
Kroženje spisov
192.	člen
Vpisničar vodi evidenco o kroženju spisa tako, da vpiše s svinčnikom zaznamke v ustrezni stolpec vpisnika.
Če se pošlje spis začasno drugemu sodišču ali organu, se spis vpiše v seznam odposlanih spisov (obr. SP št. 44) in to zaznamuje v' vpisniku z navedbo zaporedne številke tega seznama.
Spis, poslan višjemu sodišču zaradi rednega ali izrednega pravnega sredstva, se ne vpiše v seznam odposlanih spisov.
Seznam odposlanih spisov se vodi ločeno za vsako leto, vsak odposlani spis se vpiše vanj posebej. Če je odposlanemu spisu priložen drug spis, se pri označbi odposlanega spisa navede v oklepaju tudi označba priloženega spisa.
Seznam mora vpisničar pregledati vsak mesec in Pospešiti vrnitev nepravočasno vrnjenih spisov. Po vrnitvi spisa se vpis v seznamu odčrta.
Združitev, priložitev in razdružitev spisov
193.	člen
Če se več zadev združi v skupni postopek, se združijo spisi, tako da se kasnejši spis vloži v prejš-
nji spis (osnovni spis). Če se združijo zadeve iz pristojnosti sodnika posameznika in senata, se vložijo vsi spisi v naj starejši spis iz pristojnosti senata.
Na ovitku skupnega spisa se navedejo vsi pridruženi spisi (npr. »Pridružen K 70/77«) in se nanj prenesejo potrebni zaznamki z ovitka pridruženega spisa (osebno ime obdolženca oz. strank in kaznivo dejanje oz. vrsta spora, pripor, pridružene zadeve, itd.).
Vsak pridruženi spis se vpiše v popis spisa osnovnega spisa in dobi novo redno številko. Listovne številke ostanejo nespremenjene.
194.	člen
Če se spisu priloži drug spis samo zaradi skupnega obravnavanja ali vpogleda, se na ovitek z rdečilom vpiše označba priloženega spisa (npr. Priložen P 12/77). Ko sc priloženi spis po vpogledu izloči, se označba na ovitku odčrta.
195.	člen
Če se spis med postopkom razdruži zaradi ločenega postopka, se za ločeni postopek osnuje nov spis. Prva redna številka je sklep o izločitvi. V ta spis se po sodnikovi odredbi vložijo pisanja, ki se nanašajo na novi spis; druga pisanja, pomembna za izločeni spis, se vložijo v overjenem prepisu.
V popisu spisa prvotnega spisa se navede pri rednih številkah izločenih pisanj, da so Izločena, v kateri spis in datum.
Na ovitek izločenega spisa se prenesejo zaznamki, ki se nanašajo na novi spis. Na ovitku prej skupnega spisa se z rdečilom odčrta j o zaznamki, ki zanj niso več pomembni.
Predložitev spisa višjemu sodišču
196.	Člen
Pred predložitvijo spisa sodišču višje stopnje zaradi pravnega sredstva, je treba iz njega izločiti vse nepotrebno, spis urediti, ga perforirati in zvezati z vrvico, kar velja za vse spise, ne glede na obseg spisa.
Tako je treba spis opremiti tudi, če se ga pošlje drugemu sodišču ali organu..
Višjemu sodišču se pošlje spis z vsemi prilogami in s predložitvenim poročilom (obr. SP št. 45) v dvojniku, kateremu se priloži potrebno število izvodov s pravnim sredstvom izpodbijane odločbe.
Če je v isti zadevi zoper eno odločbo podanih več pravnih sredstev ali več pravnih sredstev zoper več odločb, se napravi eno predložitveno poročilo.
Če sodišče opravi po vložitvi pravnega sredstva poizvedbe ali da pojasnilo k navedbam v pravnem sredstvu, se tudi to navede v predložitvenem poročilu.
Če gre za predložitev nujne zadeve, mora biti to na predložitvenem poročilu označeno.
Zasežene predmete se pošlje višjemu sodišču samo na njegovo zahtevo.
197.	člen
Če se v kazenski zadevi predloži spis zaradi pravnega sredstva v preiskavi oziroma v pripravljalnem postopku in je obdolženec v priporu, se v predložitvenem poročilu navede, kdaj poteče odrejeni, oziroma podaljšani pripor; če se pa predloži spis zaradi pravnega sredstva zoper sodbo in je obdolženec v priporu,
sc navede, kdaj bo obdolženec prestal izrečeno kazen z vštet] em pripora.
198.	člen
Če je pravno sredstvo podano zoper odločbo sodišča druge stopnje, predloži sodišče prve stopnje spis Vrhovnetnu sodišču SRS po sodišču druge stopnje; to sodišče priloži svoj spis in prepis svoje odločbe ter vse skupaj pošlje s spremnim dopisom (obr. Sp št. 46) V dvojniku Vrhovnemu sodišču SRS.
199.	člen
Ko sodišče druge, stopnje prejme spis = pravnim sredstvom, osnuje svoj spis in na ovitek vpiše priložite v spisa prve stopnje; po vrnitvi spisa zaznamek odČrta.
Po odločitvi o pravnem sredstvu vrne sodišče druge stopnje sodišču prve stopnje spis s toliko prepisi svoje odločbe kolikor jih je potrebno za stranke in sodišče prve stopnje.
Ob vrnitvi spisa sodišče druge stopnje obdrži prepis predložitvenega poročila in prepis izpodbijane odločbe.
200.	člen
Določbe čl. 196—199 se smiselno uporabljajo tudi pri pravnih sredstvih zoper odločbe sodišč druge stopnje in pri reševanju izrednih pravnih sredstev s tem. da sodišče tretje stopnje vrne po odločitv, spis sodišču prve stopnje po sodišču druge stopnje, za katerega priloži en overjen prepis svoje odločbe.
Obnavljanje spisov
201.	člen
Če sc spis ali del spisa izgubi, poškoduje ali uniči, se spis ali del spisa obnovi uradoma, če je zadeva še V teku: če je končana, pa samo s posebnim sklepom predsednika sodišča, kadar je podan javni ali zasebni interes in to zahteva stranka, javni tožilec, javni pravobranilec ali družbeni pravobranilec samoupravljanja. Spis se ne obnovi, če je potekel rok za izločitev spisa iz arhiva.
Spis, ki je v delu, obnovi sodnik, ki zadevo obravnava. končani spis pa sodnik ki ga določi predsednik Sodišča.
O obnavljanju spisa, ki je v delu, se mora obvestiti stranke. Če se obnavlja celotni končani spis, se vodi pod Su številko; ko je obnovljen, dobi spis prvotno označbo.
Obnavljajo se. samo pisanja, ki so pomembna za postopek.
Spisi se obnavljajo na podlagi podatkov vpisnika, prepise-- izgubljenih, poškodovanih ali uničenih pisanj, po potrebi na podlagi izjav strank in drugih udeležencev v postopku.
Arhiviranje
202.	člen
Spis se vloži v arhiv, ko je v zadevi izdana pravnomočna odločba in ko so izvršena vsa opravila (izločeni priloženi spisi, likvidirani založeni prcdjeml, likvidirani redni sodni pologi, izločeni zaseženi predmeti. plačane sodne takse idr.).
Ko vpisničar ugotovi, da so izpolnjeni pogoji po prejšnjem odstavku, odtisne na ovitku spisa zaznamek s štampiljko »vse odredbe izvršene«, ga datira
in podpiše. Nato pod ta zaznamek odtisne še štampiljko z zaznamkom »Vloži v arhiv in hrani do . .« in zaznamek glede taks (155. čl.) ter spis predloži sodniku, ki zaznamka datira in podpiše. Navedeni zaznamki s štampiljkami se uporabljajo, če taki zaznamki že niso natisnjeni na ovitku spisa.
203.	člen
Vsako sodišče in enota temeljnega sodišča ima stalni arhiv.
Spisi se prenesejo v stalni arhiv v začetku vsakega leta. Med letom arhivirani spisi se hranijo v priročnem arhivu ustrezne organizacijske enote sodišča.
Po potrebi se lahko hranijo arhivirani spisi v priročnem arhivu tudi dalj časa, vendar največ tri leta.
Spisi, v katerih je odrejena izterjava denarne kazni, povprečnine, stroškov kazenskega postopka, odvzete premoženjske koristi ali redovne denarne kazni, se hranijo v priročnem arhivu, dokler postopek v zvezi z izterjavo ni končan.
Če je v isti stavbi več sodišč, imajo lahko vsa sodišča skupni stalni arhiv.
Pristojni delavec sodišča izdaja iz arhiva spise samo na pismeno zahtevo vpisničarja (obr. SP št. 47), in sicer za vsak spis posebej Iz arhiva izdani spis se vpiše v seznam iz arhiva izdanih spisov (obr. SP št. 48). Zaporedna številka tega seznama se napiše na ovitek izdanega spisa. Na mesto izdanega spisa se vloži pismena zahteva, na podlagi katere je bil spis izdan
Ko je spis arhivu vrnjen, se vpiše datum vrnitve v seznam iz arhiva izdanih spisov in odčrta zaporedna številka ter na ovitku spisa prečrta zaporedna številka seznama in spis vloži na prejšnje mesto; istočasno se pismena zahteva izloči in uniči.
Delavec sodišča, ki vodi in odgovarja za arhiv, mora občasno, najmanj pa vsake tri mesece pregledati seznam iz arhiva izdanih spisov in zahtevati vrnitev tistih spisov, ki niso pravočasno vrnjeni.
Delo sodnega izvršitelja
204.	člen
Za delo sodnega izvršitelja veljajo posebni predpisi.
Sodni izvršitelj mora opravljati dodeljene naloge brez odlašanja in praviloma v tistem vrstnem redu, v katerem so mu bile dodeljene..
Prejem oziroma odvzem gotovine potrdi sodni izvršitelj s pobotnico (obr. SP št. 49), ki jo izpolni v dveh izvodih. Izvirnik pobotnice izroči zavezancu, kopija pa ostane v knjižici pobotnic, katero predloži obenem s poročilom o opravljenem izvršilnem dejanju vpisničarju I vpisnika, ta pa izvršilnemu sodniku zaradi pregleda.
Obenem s poročilom predloži sodni izvršitelj izkaz stroškov (obr. SP št. 50). če opravi sodni izvršitelj na enem uradnem potovanju izvršilna dejanja v več zadevah, sestavi izkaz stroškov samo v enem spisu. V tem izkazu mora biti razvidno, na katere zadeve (označba spisov) se stroški nanašajo. V poročilih o opravljenih izvršilnih dejanjih v drugih zadevah navede del stroškov, ki odpade na posamezno zadevo, in v katerem spisu je izkaz stroškov.
III.	VPISNIKI IN P O M O 2 N E KNJIGE SPLOŠNE DOLOČBE
205.	člen
Zaradi evidence zadev, ki jih obravnavajo, vodijo sodišča na predpisanih obrazcih vpisnike in pomožne knjige, določene s tem poslovnikom.
Podatki iz vpisnikov so tudi podlaga za statistična in druga poročila.
Vpisniki in pomožne knjige morajo biti vezane v trde platnice pred začetkom vpisovanja. Praviloma se naloži nov vpisnik in pomožno knjigo za vsako koledarsko leto. Sodišča z manjšim obsegom dela lahko naložijo vpisnik oziroma pomožno knjigo za več let skupaj, morajo pa na desnem robu vidno označiti posamezno leto.
Na ovitku vpisnika in pomožne knjige mora biti označba vpisnika oziroma polni naziv pomožne knjige, leto za katero se vpisnik, oziroma pomožna knjiga vodi, ime sodišča in ime enote temeljnega sodišča.
206.	člen
Vpisnike in pomožne knjige vodi vpisničar samostojno. le v dvomu po sodnikovi odredbi.
Vpisniki in pomožne knjige se vodijo kronološko, če ta poslovnik ne določa drugače.
Vsako pisanje, ki se nanaša na novo zadevo, se mora v vpisnike in pomožne knjige vpisati takoj po prejemu. Vpisuje se s črnilom, če ta poslovnik ne določa drugače.
207.	člen
Vsaka zadeva mora biti vpisana samo v enega od predpisanih vpisnikov. Vpisniki se vodijo ločeno za posamezne vrste postopkov. Sodišča z večjim obsegom dela izjemoma lahko vodijo več vpisnikov za isti postopek, ali če je to smotrno zaradi statističnega poročanja. V tem primeru se pred označbo vpisnika doda zaporedna rimska številka. Ce se vodijo enaki vpisniki v dveh ali več oddelkih, se na platnicah lahko označi tudi oddelek.
Temeljna sodišča vodijo vpisnike po prejšnjem odstavku na enotah.
Vsaka zadeva se vodi praviloma v vpisniku pod isto zaporedno številko, dokler ni odčrtana.
Ce je postopek začelo več oseb, ali se postopek vodi zoper več oseb, se zadeva vpiše v vpisnik pod eno zaporedno številko, pred imena strank pa' se postavljajo arabske številke od 1 dalje (posebej za tožnike, tožilce oziroma predlagatelje in posebej za tožence, obdolžence oziroma nasprotne stranke). V vpisnikih za preiskave ter za kazenske zadeve in gospodarske prestopke na I. stopnji se vpiše vsak obdolženec v svoj predelek. Enako se označujejo stranke tudi na ovitku spisa.
208.	člen
Pri vpisu prvega pisanja v vpisnik se izpolnijo ustrezni stolpci v vpisniku.
Pri vpisu nujne zadeve se to z ustrezno kratico označi pred zaporedno številko vpisa (npr. pripor, motnje posesti in podobno).
Stolpec 3 v posameznih vpisnikih je predviden za vpis preiskovalnega sodnika, senata, sodnika posameznika oziroma sodnika poročevalca v pritožbenih zadevah ali vloženih zahtevah za izredno pravno sredstvo.
Ce zadevo na prvi stopnji rešuje senat, se v ta stolpec s črnilom vpiše »S«. V vseh primerih pa se v ta stolpec s svičnikom vpiše priimek sodnika, ki mu je zadeva dodeljena v reševanje.
Pisanja, ki se nanašajo na zadevo, ki je v delu, se vpišejo v vpisnik samo, če ustrezen stolpec vpisnika vpis predvideva.
Ce v vpisniku pri kakšni zadevi ni prostora za nadaljnje vpise, se vpisovanje nadaljuje v prvi prosti vrsti za zadnjo zaporedno številko, tako da se številka prvotnega vpisa vpiše z rdečilom npr. za zaporedno številko 17 se vpiše rdeča 13, kar pomeni nadaljevanje vpisov zadeve pod št. 13. Prt prvotnem vpisu označimo zvezo tako, da zaporedno številko prvotnega vpisa lomimo z rdečilom zapisano zaporedno številko zadeve, za katero se vpisi nadaljujejo, npr. 13/rdeče 17.
Ce je vpisnik za tekoče leto že zaključen, se vpisovanje primerov iz petega odstavka tega člena nadaljuje v prvi prosti vrsti za sklepnim besedilom.
Ce je treba uporabiti določilo petega odstavka tega člena pri preheseni zadevi, se pri zaporedni številki navede tudi letnica.
Pri vpisu datuma iz tekočega leta v ustrezne stolpce vpisnikov iz prejšnjih let, je treba poleg dneva in meseca vpisati tudi zadnji dve številki leta.
209.	člen
V	stolpcu za pripombe vpisnikov se poleg zaznamkov, ki so predpisani pri posameznih vpisnikih, s črnilom vpisujejo tudi zaznamki o združitvi, izločitvi oz. ( priložitvl spisov, datum predložitve spisa pritožbenemu sodišču in datum vrnitve spisa, označba spisa, če je zadeva prenesena iz dragega vpisnika, odstop zadeve v pristojno poslovanje dragemu sodišču ali prejem zadeve v pristojno poslovanje od dragega sodišča, dovolitev vrnitve v.prejšnje stanje z datumom pravnomočnosti sklepa in označbo novega spisa, dovolitev začasne odredbe z datumom sklepa, dovolitev prekinitve postopka z datumom sklepa, datumom razširitve postopka, ipd.
Ti zaznamki so lahko naslednji, npr. pri P 1/77: združen s P 156/76 oziroma pri P 156/76: pridružen P 1/77; pri P 10/77: izločen iz P 100/76 oziroma pri P 100/76 pri osebi, za katero je zadeva izločena: izločeno v P 10/77; pritožba, izredno pravno sredstvo; predložena dne ...', vrnjena dne ...; pri Pl 14/76: preneseno v P 97/76 oziroma pri P 97/76: preneseno iz Pl 13/76; dne.... odstopljeno... sodišču v...; pri dovolitvi obnove postopka: na novo vpisano pod .. in pri novem vpisu: na novo vpisana zadeva... ; enako, če je dovoljena vrnitev v prejšnje stanje; dne... sklep o dovoljeni začasni odredbi; dne... sklep o prekinitvi postopka.
V	stolpec za pripombe se lahko vpisuje tudi druge zaznamke, za katere niso predvideni vpisi v posameznih stolpcih, če sodišče meni, da so mu potrebni.
V	stolpec za pripombe vpisnikov se vpišejo tudi razni začasni zaznamki kot so npr. roki, kroženje spisa, itd. predpisani v posameznih določbah tega poslovnika. Začasni zaznamki se vpišejo s svinčnikom in se, ko postanejo brezpredmetni, zradirajo.
210.	člen
Ce stranka v postopku, ki teče zoper določeno osebo, razširi postopek še na drug predmet spora, na drago kaznivo dejanje ali drago osebo, se pisanje pravi-
loma ne vpiše na novo, temveč se v vpisniku dopolnijo ustrezni stolpci.
Če pri prvotnem vpisu za naknadne vpise ni prostora, se uporablja določba petega odstavka 208. člena tega poslovnika.
Če je pod isto zaporedno številko vpisanih več strank, se vpisi v posamezne stolpce, ki so skupni za vse stranke, vpišejo pri prvi stranki. Vpisi, ki se nanašajo samo na posamezno stranko, pa pri tej stranki.
Pomotni vpisi
211.	člen
Pri pomotno vpisani zadevi se zaporedna številka poševno prečrta z rdečilom, v stolpcu za pripombe pa vpiše »pomotni vpis«.
Nova zadeva, ki se vpiše za pomotnim vpisom, dobi naslednjo zaporedno številko pomotno vpisane zadeve.
Pomotni vpisi v posameznih stolpcih se s črnilom vodoravno prečrtajo tako, da ostanejo čitljivi in se vpišejo pravilni podatki.
Odčrtanje vpisov
212.	člen
Ko je postopek v določeni zadevi končan, se postavi pred zaporedno številko vpisa znamenje odčr-tanja » j_______ «.
Če za posamezne vpisnike ni drugače določeno, se zadeva odčrta kot končana, ko je odpravljena končna odločba, ne glede na to ali je pravnomočna ali ne; ko je izdana končna odločba, ki se ne dostavi strankam; ko je sklenjena poravnava; ko je izdan sklep o ustavitvi postopka in ko je izdan sklep o odstopu zadeve drugemu sodišču.
Če je zadeva rešena le za določeno osebo, se odčrta samo številka pred osebnim imenom te osebe.
Če je bila zadeva pomotoma odčrtana ali je treba znak odčrtanja razveljaviti, se s črnilom prečrtata oba kraka označbe odčrtanja. Če se taka zadeva nato kot končana odčrta, se napravi nov znak odčrtanja.
Ko so odčrtane vse zadeve na posamezni strani vpisnika, se v levem spodnjem kotu odtisne znak pravokotnika » I	i «.
Združitev, razdružitev in priložitev zadev v vpisniku
213.	člen
Če se zaradi enotnega odločanja združi več zadev, se pridružena zadeva odčrta kot rešena, v stolpcu za pripombe pa se navede, s katero zadevo je bila združena in datum sklepa o združitvi ter se izpolni tudi stolpec glede trajanja postopka, če ga vpisnik vsebuje. Pri zadevi, s katero je bila zadeva združena, se v stolpcu za pripombe navede pridružitev zadeve.
Vpisi pridružene zadeve se razen primerov iz četrtega odstavka 216. člena ne prenesejo. Vsi vpisi se nadaljujejo pri zadevi, s katero je zadeva združena, pri pridruženi zadevi pa samo vpisi o odločbi in vpisi, ki so pomembni za pridruženo zadevo.
Če se združene zadeve kasneje razdružijo, se pri zadevah, ki so že bile odčrtane, znak odčrtanja razveljavi in nadaljujejo vpisi, skladno z določbo drugega odstavka 217. člena. Razveljavi se tudi vpis glede trajanja postopka, če vpisnik tak vpis vsebuje. V
stolpcu za pripombe pri obeh zadevah se vpiše razdružitev zadeve.
Če se spis začasno priloži drugemu spisu, se to pri obeh zadevah zaznamuje z navadnim svinčnikom v stolpcu za pripombe.
Izločitev zadev v vpisniku
214.	člen
Če sodišče odredi, da se posamezna kazniva dejanja ali obdolženci v določeni kazenski zadevi oziroma posamezni zahtevki v določeni civilni zadevi ločeno obravnavajo in izdajo posebne odločbe, se izločeni del zadeve vpiše v vpisnik kot nova zadeva. Izločitev se označi v stolpcu za pripombe pri obeh zadevah.
Iz prvotno vpisane skupne zadeve se prenesejo k novo vpisani zadevi vsi vpisi, ki se nanašajo na izločeno zadevo, pri prvotni zadevi pa se odčrta številka stranke oziroma posamezno kaznivo dejanje ali posamezni zahtevek.
Sklepanje vpisnikov
215.	člen
Vpisniki se sklenejo konec leta tako, da se za zadnjo zaporedno številko napiše besedilo s temi podatki: datum sklenitve, zaporedna številka zadnjega vpisa, število v začetku leta nerešenih zadev, število na novo sprejetih zadev, od tega število ponovno vpisanih zadev, ki so že bile izkazane kot rešene, število pomotoma vpisanih zadev, število rešenih zadev in število na koncu leta nerešenih zadev, To besedilo podpišeta vpisničar in sodnik — vodja oddelka, vidira ga predsednik sodišča, oziroma vodja enote temeljnega sodišča.
Zaporedne številke konec leta nerešenih zadev se vpišejo na prvi strani vpisnika za prihodnje leto pod naslovom »ostalo nerešeno« in sicer kronološko po letih pripada, vpisi pa se nadaljujejo v prejšnjih vpisnikih.
Na prvo stran vpisnika za prihodnje leto se posebej vpišejo tudi zaporedne številke konec leta nerešenih ponovno odprtih zadev (2. odstavek 217. člena in 3. odstavek 213. člena) pod naslovom »Ponovno odprte zadeve«.
Če se zadeva v novem letu reši, se v prejSn/ih vpisnikih odčrta, na prvi strani novega vpisnika pa se z rdečilom prečrta njena zaporedna številka.
Prenošenje nerešenih zadev
216.	člen
Zadeve, ki ostanejo nerešene v letu, v katerem so vpisane v vpisnikih, in v naslednjem letu, se prenesejo kronološko s prejšnjo označbo in z vsemi potrebnimi vpisi v nov vpisnik, kot datum prejema pe se navede datum prvotnega prejema.
Prenesene zadeve, ki v dveh letih po prenosu niso rešene, je treba ponovno prenesti.
Med potrebne vpise se štejejo vpisi, ki so bili opravljeni ob prejemu prvega pisanja, datum sklepa o uvedbi preiskave, o mirovanju postopka, o prekinitvi postopka, o dovolitvi izvršbe in podobni vpisi, pa tudi pomembnejši zaznamki iz stolpca za pripombe, npr. o odvzetih zaseženih predmetih, o založenem predjemu,
o sprejeti listini v sodno hrambo, o pridruženih zadevah ipd.
O prenosu zadev po 1. odstavku tega člena, se pri preneseni zadevi vpišejo tudi obdolženci in toženci iz pridruženih zadev.
V prejšnjem vpisniku se zadeve odčrtajo in njen prenos zaznamuje v stolpcu za pripombe.
Ppd vpisom zadnje prenesene zadeve se potegne vodoravna črta z rdečilom, nakar sledijo novi vpisi iz tekočega leta, ki se začno z zaporedno številko I.
Vpisnik za preizkus zakonitosti pravnomočnih odločb samoupravnih sodišč Vpisnik za razne civilne zadeve
3.	sodna uprava Vpisnik za zadeve sodne uprave
Vpisnik za zaupne in strogo zaupne zadeve sodne uprave
Pzs	obr.	SP
R	obr.	SP
Su	obr.	SP
SuZ	pbr.	SP
št. 69 št. 58
št. 52 št. 52
Ponovno vpisovanje zadev
217.	člen
Zadeva, ki je v vpisniku odčrtana kot rešena, se na novo vpiše, če za posamezen vpisnik ni drugače določeno, z vsemi potrebnimi prejšnjimi vpisi (vpisi, ki so bili opravljeni ob prejemu prvega pisanja, pomembnejši zaznamki iz stolpca za pripombe), če je bila odločba v celoti ali delno razveljavljena ali dovoljena obnova postopka. Zadeva je delno razveljavljena, če je razveljavljena glede krivde in kazni, oziroma glede odločitve o stvari sami, ne pa, če je odločba razveljavljena samo glede izreka o stroških, glede varnostnega ukrepa, glede premoženj sko-prav-nega zahtevka idr. Pri prejšnjem vpisu se v stolpcu za pripombe zaznamuje nova označba spisa, pri novem pa prejšnja označba.
Ce je zadeva odčrtana kot rešena in je treba naknadno opraviti novo obravnavo ali narok, nadaljevati preiskavo ali kazenski postopek po razveljavitvi sklepa o ustavitvi ali prekinitvi, se zadeva ne vpiše na novo, temveč se znak odčrtanja razveljavi. Posamezni podatki, na podlagi katerih je bila zadeva prvotno odčrtana in ki so s ponovnim odprtjem zadeve postali brezpredmetni, se v ustreznih stolpcih z rdečilom odčrtajo, razlog za razveljavitev določenih vpisov pa se zaznamuje v stolpcu za pripombe.
219.	člen
Razen vpisnikov, navedenih v 218. členu, vodi enota na sedežu temeljnega sodišča še naslednje vpisnike:
1.	kazenske zadeve
Vpisnik za preiskave	Kpr
Vpisnik za kazenske zadeve
zoper mladoletnike	Km
2.	gospodarske zadeve
Vpisnik za gospodarske prestopke	Gp
Vpisnik za prisilne poravnave, stečaje in redne likvidacije St Vpisnik za zadeve sodnega registra	Srg
obr. SP št. 53 obr. SP št. 55
obr. SP št. 59 obr. SP št. 67 obr. SP št. 70
Ce je za področje gospodarskega sodstva pri enoti na sedežu temeljnega sodišča posebna oreanizacijska enota, se v tej enoti za gospodarske spore, plačilne naloge, razne kazenske zadeve, všlevši posamezna preiskovalna dejanja in zadeve izven obravnavanega kazenskega senata, vodijo enaki vpisniki kot so predpisani v 218. členu (P, Pl, Kr in Ks) in se označijo po določbi 207. člena; vpisniki P, Pl in I, pa se lahko označijo dotatno s črko g.
Vpisniki, ki jih vodijo sodišča
218.	člen
Temeljna sodišča
1.	kazenske zadeve Vpisnik za kazenske zadeve Vpisnik za pomilostitvene zadeve
Vpisnik za zadeve izven obravnavanega kazenskega senata
Vpisnik za razne kazenske zadeve
2.	civilne zadeve Vpisnik za pravdne zadeve Vpisnik za plačilne naloge Vpisnik za izvršilne zadeve Vpisnik za postopek v dednih
zadevah
Vpisnik za pravno pomoč Vpisnik za nepravdne zadeve Vpisnik za zadeve za pridržanja
Vpisnik za predloge za varstvo zaradi nezakonitega dejanja
220.	člen
Višja sodišča
1.	kazenske zadeve
Vpisnik za kazenske zadeve na
II.	stopnji	Kp
Vpisnik za gospodarske prestopke na II.	stopnji	Gpp
Vpisnik za razne kazenske zadeve	Kr
2.	civilne zadeve
Vpisnik za civilne zadeve na
II.	stopnji	Cp
Vpisnik za pritožbe zoper sklepe, izdane na predloge za varstvo zaradi nezakonitega dejanja	Ndp
Vpisnik za razne civilne zadeve	R
3.	sodna uprava
Vpisnik za zadeve sodne uprave	Su
Vpisnik za zaupne in strogo zaupne zadeve sodne uprave	SuZ
K	obr.	SP št.	54
Po	obr.	SP št.	56
Ks	obr.	SP št.	57
Kr	obr.	SP št.	58
P	obr.	SP št.	60
Pl	obr.	SP št.	61
I	obr.	SP št.	62
D	obr.	SP št.	63
Pom	obr.	SP št.	64
N	obr.	SP št.	65
Pr	obr.	SP št.	66
Nd	obr.	SP št.	68
obr. SP št. 71 obr. SP št. 72 obr. SP št. 58
obr. SP št. 73
obr SP št. 74 obr. SP št. 58
obr. SP št. 52
obr. SP št.52
221.	člen
Vrhovno sodišče SR Slovenije Vpisnik za kazenske zadeve na
II. in III. stopnji	Kp	obr.	SP št.	71
Vpisnik za razne kazenske zadeve	Ki-	obr.	SP št.	58
Vpisnik za civilne zadeve na II. stopnji	Cp	obr.	SP št.	73
Vpisnik za upravne zadeve	U	obr.	SP št.	75
Vpisnik za upravno-računske zadeve	Ur	obr.	SP št.	76
Vpisnik za izredna pravna sredstva	Ips	obr.	SP št.	77
Vpisnik za zahteve za varstvo z ustavo zajamčenih svoboščin in pravic, kršenih z dokončnim posamičnim aktom	Uv	obr.	SP št.	78
Vpisnik za razne civilne zadeve	R	obr.	SP št.	58
222.	člen
Razen vpisnikov, predpisanih v 218. členu tega poslovnika, vodijo enote temeljnih sodišč po posebnih predpisih še vpisnike za overitve (Ov, Ov-i in Ov-H) in protestni register ter po veljavnih zemljiškoknjižnih predpisih dnevnik zemljiškoknjižnih vlog in vpisnik za razne zadeve Rz.
POSAMEZNI VPISNIKI Vpisnik Su
223.	člen
V	vpisniku Su vpisujejo sodišča in enote temeljnih sodišč zadeve sodne uprave kronološko, ne glede na vrsto zadeve.
Za zadeve, ki sc vsako leto ponavljajo, se osnuje skupinski spis (npr. sodniki porotniki, tolmači, izvedenci, cenilci, letni dopusti, statistika, finančno poslovanje, idr.).
Nov spis se osnuje samo takrat, če v isti vrsti zadeve spis še ni osnovan. Ce pa spjs v zadevi določene vrste že obstaja, se pisanje, ki se nanaša na tako vrsto zadeve (npr. skupinski spis), ne vpiše na novo, temveč vloži v obstoječi spis, vendar se važnejše zadere lahko posebej vpišejo v Su vpisnik.
Spisi, ki se nanašajo na sodnike in druge delavce sodišča (osebni spisi), se osnujejo samo ob nastopu sodniške funkcije oziroma dela na. sodišču in se vodijo pod isto označbo spisa vse do prenehanja sodniške funkcije določenega sodnika oziroma dela določenega delavca pri istem sodišču.
Okrožnice, ki jih sodišča prejmejo od republiškega sekretariata in ki so določene za uvrstitev v zbirko okrožnic in kot take označene, se vpisujejo v Su vpisnik, vendar se zanje spisi ne osnujejo, temveč se prejete okrožnice vloži v zbirko okrožnic pod ustrezno skupino, kot je v okrožnici navedeno.
Vpisnik SuZ
224.	člen
V	vpisniku SuZ, ki ga vodi predsednik sodišča oziroma vodja enote temeljnega sodišča, se vpisujejo zadeve sodne uprave zaupne in stroge zaupne narave. Vpisnik SuZ je enak vpisniku Su.
Vpisnik Kpr
225.	člen
V	vpisnik Kpr vpisujejo enote na sedežu temeljnih sodišč predloge javnega tožilca, oškodovanca kot tožilca ali zasebnega tožilca za uvedbo preiskave zoper polnoletne osebe.
V	ta vpisnik se vpisujejo tudi predlogi za uvedbo preiskave v primerih, če je nekdo storil neko kaznivo dejanje kot mladoletnik, drugo pa kot polnolctnik.
Vpisnik K
i
226.	člen
V	vpisnik K vpisujejo temeljna sodišča vse kazenske zadeve zoper polnoletne osebe, v katerih sodijo na prvi stopnji, ter tiste kazenske zadeve, ki jih je storila oseba kot mladoletnik, je pa ob uvedbi postopka že dopolnila 21 let.
V	ta vpisnik se vpisujejo tudi kazenske zadeve, če je nekdo , storil neko kaznivo dejanje kot mladoletnik, drugo pa kot polnoletnik.
Če obdolženec vloži nasprotno tožbo bodisi s posebno vlogo ali jo da na sodni zapisnik ali jo poda na glavni obravnavi, se ta ne vpiše na novo, temveč se pri že vpisani zadevi dopolnijo vpisi v ustreznih stolpcih, ob uporabi petega odstavka 208. člena. Tako tožbo je vpisati na novo le po posebni odredbi sodnika, če se zadeva ne bo obravnavala skupaj s prvo tožbo.
Če je pravnomočna kazenska sodba na podlagi izrednega pravnega sredstva ali pomilostitve spremenjena, je treba po vpisih v ustrezne stolpce vpisnika, o spremenjeni kazenski sodbi obvestiti organ, pristojen za vodenje kazenske evidence.
Vpisnik Km
227.	člen
V	vpisnik Km vpisujejo enote na sedežu temeljnih sodišč vse kazenske zadeve zoper mladoletne storilce kaznivih dejanj, tudi tiste, ki jih je storil kot mladoletnik, pa ob uvedbi postopka še ni dopolnil 21 let.
Če je mladoletnik pri kaznivem dejanju sodeloval s polnoletnimi osebami, se zadeva zoper mladoletnika vpiše v vpisnik Km, zadeva zoper polnoletne osebe pa v ustrezni vpisnik Kpr oziroma K.
Predlog javnega tožilca za družitev postopka zoper mladoletnika s postopkom zoper polnoletnega storilca se vpiše v popis spisa Km spisa. Če pa je tak predlog vložen pred vložitvijo zahteve za izvedbo pripravljenega postopka, se tak predlog vpiše v vpisnik Kr.
Glede združevanja in razdruževanja Km spisov s spisi oziroma iz spisov Kpr ali K veljajo določbe 213. člena.
Če javni tožilec zadevo zoper polnoletnega obdolženca ustavi, zoper mladoletnika pa potem, ko je Km zadeva, ki je bila združena s K oziroma Kpr zadevo, že odčrtana, vloži predlog na kaznovanje oziroma na izrek vzgojnega ukrepa, se znak za odčrtanje Km zadeve razveljavi in nadaljujejo vpisi pri tej zadevi.
Vpisnik Po
228.	člen
V	vpisnik Po vpisujejo temeljna sodišča prošnje za pomilostitev obsojencev.
Če je postopek za pomilostitev glede istega obsojenca še v delu, se nadaljnje prošnje za njegovo pomilostitev priložijo k že vpisani zadevi.
V	ta vpisnik vpisuje prošnje za pomilostitev samo pristojno sodišče, nepristojno sodišče pa vpiše prošnje v Kr vpisnik in jih odstopi pristojnemu sodišču.
Vpisnik Ks
229.	člen
V	vpisnik Ks vpisujejo temeljna sodišča kazenske zadeve, v katerih odloča izvenobravnavni kazenski senat c pritožbah zoper sklepe preiskovalnega sodnika in zoper druge sklepe, določene v zakonu, nadalje zadeve, v katerih odloča na prvi stopnji zunaj glavne obravnave in zadeve v katerih daje predloge, ki jih določa zakon.
Vpisnik Kr
230.	člen
Vpisnik Kr vodijo vsa sodišča in vanj vpisujejo kazenske zadeve, ki jih ne vpisujejo v druge kazenske vpisnike, npr. ovadbe o storjenih kaznivih dejanjih, odstopljene pristojnemu javnemu tožilcu; zaprosila za izročitev obdolženca ali obsojenca; obtožnice oškodovancev kot tožilcev; če po njihovi zahtevi ni bila opravljena preiskava in zasebne tožbe zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega ni bila opravljena preiskava, razen če so vložene za kaznivo dejanje, za katero se izvede skrajšani postopek; predlogi javnega tožilca, naj se ne opravi preiskava (če je preiskovalni sodnik mnenja, da ni pogojev za vložitev obtožnice brez preiskave, se zadeva prenese v Kpr vpisnik), izločeni zapisniki, izjave in obvestila (171. člen), prošnje strank, da niso v kazenskem postopku (za vse prošnjo v enem letu se zadeva vpiše le enkrat, v spisu pa se vodi popis spisa); prošnje za izbris obsodbe (vloži se pri sodišču, ki je pristojno po obsojenčevem prebivališču); predlogi za delegacijo pristojnosti in predlogi za podaljšanje pripora (v Kr vpisnik vpiše take predloge le tisto sodišče, ki izda odločbo o predlogu, sodišče, ki predlog sprejme ali vloži, pa vodi zadevo v osnovnem kazenskem spisu), vloge v kazenskih zadevah, poslane nepristojni enoti temeljnega sodišča in razne druge kazenske zadeve, razen zadev kazenske pravne pomoči, ki se vpišejo v vpisnik Pom.
Enote na sedežu temeljnih sodišč vpisujejo v Kr vpisnik tudi zahteve pristojnega tožilca z območja temeljnega sodišča za opravo posameznih preiskovalnih dejanj.
Če prejme nepristojna enota zaprosilo za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, pošlje to zaprosilo enoti na sedežu temeljnega sodišča.
231.	člen
V	vpisnik Gp vpisujejo enote na sedežu temeljnih sodišč predloge javnega tožilca zaradi gospodarskih prestopkov zoper pravne osebe in odgovorne osebe Pravne osebe.
V	ta vpisnik sc vpisujejo tudi predlogi oškodovanca za uvedbo postopka, če javni tožilec ni uvedel postopka.
Vpisnik P
232.	člen
V	vpisnik P vpisujejo temeljna sodišča civilne sporne zadeve, v katerih sodijo na prvi stopnji.
V	ta vpisnik se vpisujejo tudi tožbe za izdajo plačilnega naloga, kadar te preidejo v redni postopek;
naloge za odpoved najemne pogodbe za poslovne prostore, zoper katere je pravočasno vložen ugovor. S katerim dnem je treba te zadeve vpisati v vpisnik P, je pojasnjeno pri vpisniku Pl, kar smiselno velja tudi za ugovor zoper nalog za odpoved najemne pogodbe.
Če je vložena nasprotna tožba, se uporablja določba tretjega odstavka 226. člena.
Vpisniki Pl
233.	člen
V	vpisnik Pl vpisujejo temeljna sodišča tožbe, v katerih stranke predlagajo izdajo plačilnega naloga.
Vpisnik I
234.	člen
V	vpisnik I vpisujejo temeljna sodišča izvršilne, zaplembene in sekvestracijske zadeve.
Za izvršilne zadeve iz gospodarskih sporov se lahko vodi I vpisnik posebej. V tem primeru je vpisnika označiti po določbi prvega odstavka 207. člena oziroma drugega odstavka 219. člena.
Zaprosilo drugega sodišča za opravo posameznih izvršilnih dejanj se vpiše v Pom vpisnik, za opravo celotne izvršbe pa v I vpisnik.
Če zahtevajoča stranka med izvršilnim postopkom predlaga zoper zavezanca zaradi iste izvršilne terjatve nova izvršilna sredstva, se tak predlog ne vpiše na novo v I vpisnik, ampak le v popis spisa obstoječega I spisa in v ustrezne stolpce vpisnika pri že vpisani zadevi. Če pa zahtevajoča stranka predlaga taka izvršilna sredstva potem, ko je I zadeva že odčrtana kot končana, se predlog vpiše na novo.
Pristop se zaznamuje z rdečilom v stolpcu za pripombe pri novo vpisani zadevi in tekoči zadevi (vodilni zadevi), h kateri pristopa, npr. »Pristop k I 29/76« oziroma »Pristop I 10/77«. Tak zaznamek se prečrta, ko preneha zveza s postopkom v pristojni zadevi. Pristop se zaznamuje tudi na ovitku vodilne zadeve, kjer se zaznamek prav tako odčrta, ko preneha postopek v pristopni zadevi.
Vsa pisanja, ki se nanašajo samo na pristopno zadevo, se vlagajo v pristopni spis, vsa pisanja, ki se nanašajo na postopek za vnovčen j e in razdelitev izkupička, ki je skupen za več upnikov, pa se vložijo v vodilni spis, ki ostane tak, dokler je v teku kakšen pristopni postopek.
Dokler ne preneha pristopno razmerje, se hranijo vsi spisi v skupnem ovitku. Če se postopek ustavi v pristopni zadevi, se njen spis iz ovitka izloči, če pa se ustavi postopek samo v vodilni zadevi, ostane ta spis nadalje vodilni spis, dokler postopek ni končan glede vseh pristopnih zadev.
V	vsakem pristopnem spisu je treba pred izločitvijo vodilnega spisa napraviti zaznamek, iz katerega je razviden način rešitve te pristopne zadeve.
Če se dovoli pristop k prisilni dražbi nepremičnine, se vloži izvirnik sklepa, s katerim je bil dovoljen pristop, v vodilni spis, v pristopni pa prepis tega sklepa.
V	postopku o prisilni dražbi nepremičnine se vloži v vodilni spis pred prvo redno številko vročevalni list (obr. SP št. 51). v katerega se vpisujejo datumi vročitve sklepov, ki so bili izdani osebam, prizadetim s sklepom.
Vpisnik D
235.	člen
V	vpisnik D vpisujejo temeljna sodišča zadeve, v katerih uvedejo postopek v dednih zadevah.
Ce predlogu stranke za uvedbo postopka ni priloženo dokazilo o smrti, se tak predlog vpiše v R vpisnik.
Po vpisu zadeve v vpisnik, je po seznamu listin treba ugotoviti, če sodišče hrani zapustnikovo oporoko. Po razglasitvi oporoke se napravi prepis oporoke za spis, izvirna oporoka pa se z zaznamkom o razglasitvi vloži nazaj med listine. Enako se postopa, če )e bila predložena oporoka po zapustnikovi smrti.
Če sodišče ne hrani oporoke zapustnika se napiše na smrtovnici z rdečilom zaznamek »V sodni hrambi ni oporoke«.
Vpisnik Pom
236.	člen
V	vpisnik Pom vpisujejo enote temeljnih sodišč vse zadeve pravne pomoči drugih sodišč in organov, ne glede na to ali se nanašajo na kazenske ali na civilne zadeve. Če se zadeve kazenske pravne pomoči rešujejo na enem, zadeve civilne pravne pomoči pa na drugem oddelku, se lahko vodi vpisnik Pom po določilih prvega odstavka 207. člena tega poslovnika.
Med zadeve pravne pomoči spadajo tudi zaprosila drugih sodišč za opravo posameznih izvršilnih dejanj ali celotne izvršbe in zaprosila naših in tujih organov za vročitev ali za drugo pravno pomoč.
Za zadeve mednarodne pravne pomoči lahko sodišče, ki ima večji pripad zadev, vodi poseben vpisnik Pom z oznako Pom-i.
Vpisnik N
237.	člen
V	vpisnik N vpisujejo temeljna sodišča zadeve, ki jih rešujejo v nepravdnih postopkih in ki se ne vpisujejo v druge vpisnike, in sicer:
—	razglasitev za mrtvega in dokazovanje smrti,
—	odvzem poslovne sposobnosti,
—	solastninska razmerja, delitev, ureditev meje in zasilna pot.
—	ureditev razmerja med starši in otroki,
—	odškodnina za razlaščeno premoženje in za arondacijo,
—	amortizacija listin,
—	sestava listin (oporok, drugih),
—	stanovanjska razmerja,
—	depoziti.
Sodišča, ki imajo večje število zadev določene vrste. lahko vpisnik razdelijo na skupine po vrstah zadev. Pri tem tečejo zaporedne številke enotno od 1 dalje in ne za vsako skupino posebej. Zato je treba v začetku vsakega leta določiti za vsako skupino potrebno število zaporednih številk, na prvi strani vpisnika pa navesti kako je vpisnik razdeljen (legendah
če je predlagana sestava listine, bodisi na sodišču, bodisi na kraju samem (predlog in sestavljena listina imata isto opravilno številko), se po sestavi listine v stolpec 17 vpiše datum sestave in vrsta sestavljene listine, npr. kupna pogodba, oporoka, pooblastilo itd. Izvirnik sestavljene listine se z ustreznim številom izvodov izroči stranki. Stranka potrdi prevzem na prepisu sestavljene listine, ki ga ove-
ri sodnik oziroma pristojni delavec sodišča. Na ta prepis, ki ostane na sodišču, se vpiše zaznamek, da je taksa plačana in uničena na izvirniku listine in v kakšnem znesku.
Predlog za sprejem pologa se vpiše v ta vpisnik samo, če se ne rešuje v že tekočem postopku. Take spise je treba hraniti v evidenci do izdaje sklepa o realizaciji depozita.
Vpisnik Pr
238.	člen
Vpisnik Pr vodijo enote temeljnega sodišča, na katerih območju je zavod za zdravljenje in čuvanje duševno bolnih Vanj se vpisujejo prijave zavoda o sprejemu na opazovanje, čuvanje in zdravljenje.
Po odčrtanju zadeve se vodi zadeva v evidenci do poteka roka za pridržanje.
Vpisnik St
239.	člen
V	vpisnik St vpisujejo enote na sedežu temeljnih sodišč predloge za prisilne poravnave, stečaje in redne likvidacije organizacij združenega dela in oseb, ki s samostojnim osebnim delom in s svojimi delovnimi sredstvi opravljajo gospodarsko dejavnost (imetnik obrti).
Vpisnik N d
240.	člen
V	vpisnik Nd vpisujejo temeljna sodišča predloge za varstvo zaradi nezakonitega dejanja.
Vpisnik Pzs
241.	člen
V	vpisnik Pzs vpisujejo temeljna sodišča predloge za preizkus zakonitosti pravnomočnih odločb oziroma poravnavo samoupravnih sodišč.
Vpisnik R
242.	člen
V	vpisnik R vpisujejo vsa sodišča razne civilne zadeve, ki jih ne vpisujejo v kakšen drug vpisnik.
V	R vpisnik se predvsem vpisuje:
—	predloge za izdajo začasnih odredb in zavarovanje dokazov, če se ne vodi postopek v zadevi, na katero se predlog nanaša,
—	predloge za razglasitev oporoke in ukrepe za zavarovanje zapuščine, če sodišče ni zapuščinsko sodišče,
—	predloge za hrambo oporoke, če ni sestavljena na sodišču,
—	nepristojnemu sodišču poslane tožbe, izvršilne predloge, smrtovnice ali izpiske iz mrliške matične knjige,
—	predloge za uvedbo zapuščinskega postopka, če ni priloženo dokazilo o smrti,
—	tožbe, pritožbe, predloge, izjave in podobno, ki se sprejemajo na zapisnik kot pravna pomoč strankam in se odstopajo drugim sodiščem v pristojno obravnavanje,
—	poravnave, sprejete na zapisnik, če sodni postopek o predmetu poravnave ni v teku,
—	predloge in pritožbe v zvezi z izvrševanjem volilne pravice,
—	predloge za oceno zakonitosti oziroma pravilnosti postopka na referendumu,
—	pismene prošnje za protestiranje menic in čekov, prošnje za overjene prepise iz protestnega registra ter potrdila o plačilu v roke protestnega organa,
—	prošnje za overitev pogodbe po sodniku (sole-nizacija),
—	pismene prošnje za overitev listine na kraju samem,
—	ponudbe za nakup nezazidanega stavbnega zemljišča,
—	predlog za vpis v vpisnike ladij,
—	razne druge zadeve
Višja sodišča vpisujejo v vpisnik R tudi predloge za priznanje tujih sodnih odločb in glede pristojnosti.
Sodišča, ki vodijo R vpisnike po posameznih oddelkih, jih označijo po določbi prvega odstavka 207. člena tega poslovnika.
Zapisniku o overitvi pogodbe po sodniku je treba priložiti prepis overjene pogodbe. Tudi na prepis pogodbe je vpisati zaporedno številko seznama listin.
Vpisnik Srg
243.	člen
V	vpisnik Srg vpisujejo enote na sedežu temeljnega sodišča priglasitve za vpis ustanovitve, organiziranja, konstituiranja in prenehanja organizacij združenega dela in drugih subjektov v sodni register, kakor tudi za vpis vseh njihovih sprememb.
Vpisnik Kp
244.	člen
V	vpisnik Kp vpisujejo višja sodišča in Vrhovno sodišče SRS kazenske zadeve zoper polnoletne in mladoletne obdolžence, ki jih rešujejo kot sodišče druge stopnje.
Vrhovno sodišče SRS vpisuje v ta vpisnik tudi kazenske zadeve, ki jih obravnava na III. stopnji. Vpisnika za zadeve na II. oziroma III. stopnji se označita po določbi prvega odstavka 207. člena tega poslovnika.
Vpisnik Gpp
245.	člen
V	vpisnik Gpp vpisujejo višja sodišča gospodarske prestopke, ki jih rešujejo kot sodišča druge stopnje.
Vpisnik Cp
246.	člen
V	vpisnik Cp vpisujejo višja sodišča in Vrhovno sodišče SRS civilne zadeve, ki jih rešujejo kot sodišča druge stopnje.
Vrhovno sodišče SRS vpisuje v ta pravilnik tudi upravne zadeve, ki jih rešuje kot sodišče druge stopnje.
Vpisnik Ndp
247.	člen
V	vpisnik Ndp vpisujejo višja sodišča pritožbe zoper sklepe temeljnih sodišč, izdane na predloge za varstvo zaradi nezakonitega dejanja.
Vpisnik TJ
248.	člen
Vrhovno sodišče SRS vpisuje v U vpisnik tožbe v upravnih sporih, v katerih sodi na prvi stopnji.
Vpisnik Ur
249.	člen
Vrhovno sodišče SRS vpisuje v Ur vpisnik tožbe v upravno-računskih sporih, v katerih sodi na prvi stopnji.
Vpisnik Ips
250.	člen
V	vpisnik Ips vpisuje Vrhovno sodišče SRS vsa izredna pravna sredstva, ne glede na vrsto postopka (kazenske zadeve, gospodarski prestopki, civilni spori, gospodarski spori, upravni spori, upravno-računski spori in prekrški) in sicer: zahteve za varstvo zakonitosti, zahteve za izredne omilitve kazni, zahteve za izreden preizkus sodne odločbe, revizije in zahteve za sodno varstvo zoper odločbe senata za prekrške na drugi stopnji.
Če je večji pripad posameznih vrst izrednih pravnih sredstev in se zaradi tega rešujejo na več oddelkih, si sodišče lahko naloži več vpisnikov in jih označi po določbi prvega odstavka 207. člena.
Vpisnik Uv
251.	člen
V	vpisnik Uv vpisuje Vrhovno sodišče SRS zahteve za varstvo z ustavo zajamčenih svoboščin in pravic kršenih z dokončnim posamičnim aktom.
POMOŽNE KNJIGE IN IMENIKI
Pomožne knjige
252.	člen
Pomožne knjige, ki jih vodijo te-
meljna sodišča so:
Seznam pregledov sodišča (270. člen)	obr.	SP	št.	94
Obvestila tisku (13. člen)	obr.	SP	št.	1
Spremljanje tiska (13. člen) Kartotečni list s podatki o sodniku	obr.	SP	št.	2
porotniku (82. člen) Seznam stalnih sodnih izvedencev	obr.	SP	št.	5
(90. člen) Seznam stalnih sodnih cenilcev (93.	obr.	SP	št.	9
člen)	obr.	SP	št.	9
Sejna knjiga (181. člen)	obr.	SP	št.	39
Poslovni koledar (189. člen)	obr.	SP	št.	43
Seznam odposlanih spisov (192. člen) Evidenca odrejenih uradnih poto-	obr.	SP	št.	44
vanj (116. člen) Seznarp iz arhiva izdanih spisov (203.	obr.	SP	št.	12
člen) Osebni imenik k Su vpisniku (258.	obr.	SP	št.	48
člen) Stvarni imenik k Su vpisniku (258.	obr.	SP	št.	79
člen)	obr.	SP	št.	80
Imenik k vpisnikom (258. člen)	obr.	SP	št.	81
Imenik k seznamu listin (262. člen)	obr.	SP	št.	83
Seznam pogojnih sodb (260. člen) Seznam zaseženih predmetov (261.	obr.	SP	št.	84
člen)	obr.	SP	š't.	85
Seznam listin (262. člen)	obr.	SP	št.	86
Kontrolnik oseb v priporu (263. člen) Rokovnik k vpisnikoma Srg in Dn	obr.	SP	št.	87
(265. člen) Seznam sodnemu izvršitelju izroče-	obr.	SP	št.	88
nih spisov (266. člen)	obr.	SP	št.	89
Seznam negotovinskih pologov (267. člen)
Evidenca o izvrševanju kazni zapora (IKZ 268. člen)
Imenik k evidenci IKZ (268. člen)
Evidenca o izvršitvi smrtne kazni (269. člen)
253.	člen
Razen pomožnih knjig, navedenih vodi enota na sedežu temeljnega sodišča še naslednje pomožne knjige:
obr.	SP	št.	90
obr.	SP	št.	91
obr.	SP	št.	92
obr.	SP	št.	93
v	252.	členu,	
Evidenca o dežurni preiskovalni
službi (46. člen)	obr. SP št.	3
Kartotečni list k vpisniku Pl (za go-		
spodarske spore namesto imenika) : (258. člen).	obr. SP št.	82
254. člen Pomožne knjige, ki jih vodijo višja sodišča so:		
Seznam pregledov sodišča (270. člen,	obr. SP št.	94
Obvestila tisku (13. člegi)	obr. SP št.	1
Spremljanje tiska (13. člen)	obr. SP št.	2
Kartotečni list s podatki o sodniku porotniku (82. člen)	obr. SP št.	5
Seznam stalnih sodnih izvedencev (90. člen)	obr. SP št.	9
Sejna knjiga (181. člen)	obr. SP št.	39
Poslovni koledar (169. člen)	obr. SP št.	43
Seznam odposlanih spisov (192 člen)	obr. SP št.	44
Evidenca odrejenih uradnih potovanj (116. člen)	obr. SP št.	12
Seznam iz arhiva izdanih spisov (203. člen)	obr. SP št.	48
Osebni imenik k Su vpisniku (258. člen)	obr. SP št.	79
Stvarni imenik k Su vpisniku (258. člen)	obr. SP št.	80
Imenik k vpisnikom (258. člen)	obr. SP št.	81
255. člen Pomožne knjige, ki jih vodi Vrhovno sodišče i		SR
Slovenije so: Obvestila tisku (13. člen)	obr. SP št.	1
Spremljanje tiska (13. člen)	obr. SP št.	2
Kartotečni list s podatki o sodniku 'porotniku (82. člen)	obr. SP št.	5
Sejna knjiga (181. člen)	obr. SP št.	39
Poslovni koledar (189. člen)	obr. SP št.	43
Seznam odposlanih spisov (192. člen)	obr. SP št.	44
Evidenca odrejenih uradnih potovanj (116. člen)	obr. SP št.	12
Seznam iz arhiva izdanih spisov (203. člen)	obr. SP št.	48
Osebni imenik k Su vpisniku (258. člen)	obr. SP št.	79
Stvarni imenik k Su vpisniku (258. člen)	obr. SP št.	80
Imenik k vpisnikom (258. člen)	obr. SP št.	81
256.	člen
Razen pomožnih knjig, predpisanih s tem poslovnikom, vodijo sodišča po posebnih predpisih imenik stalnih sodnih tolmačev, seznam pečatov, enote na sedežii temeljnih sodišč pomožne knjige in evidence v sodnem registru tor vse enote temeljnih sodišč pomožne knjige in evidence v zemljiški knjigi- po veljavnih zemljiškoknjižnih predpisih.
Prav tako sodišča vodijo s posebnimi predpisi predpisane evidence in pomožne knjige za personalno službo, za izvršilno službo, za računovodstvo, za materialno knjigovodstvo in za knjižnico.
257.	člen
Vpisi v pomožnih knjigah sc odčrtajo, če ta poslovnik za posamezno pomožno knjigo tako določa.
Ob koncu koledarskega leta se sklenejo naslednje pomožne knjige:
—	seznam pregledov sodišča,
—	obvestila tisku,
—	spremljanje tiska,
—	evidenca o dežurni preiskovalni službi,
—	sejna knjiga,
—	seznam odposlanih spisov,
—	evidenca odrejenih uradnih potovanj,
—	seznam iz arhiva izdanih spisov,
—	seznam zaseženih predmetov,
—	seznam listin,
—	kontrolnik oseb v priporu,
—	seznam sodnemu izvršitelju izročenih spisov,
—	seznam negotovinskih pologov,
—	evidenca o izvrševanju kazni zapora,
—	evidenca zapadle neplačane denarne kazni, povprečnine stroškov kazenskega postopka, odvzete premoženjske koristi in redovne denarne kazni.
Te pomožne knjige sklene vpisničar s svojim podpisom in datumom, če za posamezno pomožno knjigo ni drugače določeno.
V pomožnih knjigah, ki se vodijo za več let, se pred prvim vpisom v novi letnik vpiše z rdečilom nova letnica.
Nerešene zadeve iz pomožnih knjig se ne prenesejo, razen nerešenih zadev iz seznama odposlanih spisov, seznama iz arhiva izdanih spisov, seznama zaseženih predmetov, seznama sodnemu izvršitelju izročenih spisov, seznama negotovinskih pologov, kontrolnika oseb v priporu, evidence o izvrševanju kazni zapora in evidence zapadle neplačane denarne kazni, povprečnine, stroškov kazenskega postopka, odvzete premoženjske koristi in redovne denarne kazni. Te nerešene zadeve, razen kontrolnika oseb v priporu in evidence o izvrševanju kazni zapora, se prenesejo tako, da se po sklenitvi pomožne knjige na prvo stran pomožne knjige za naslednje leto pod naslovom »Ostalo nerešeno iz let...« kronološko vpišejo zaporedne številke nerešenih zadev iz preteklih let, vpisi pa se nadaljujejo v prejšnjih pomožnih knjigah. Ko se zadeva reši, se zaporedna številka zadeve v prvotni pomožni knjigi odčrta, na prvo stran prenesena zaporedna številka pa z rdečilom prečrta.
Nerešene zadeve iz kontrolnika oseb v priporu in evidence o izvrševanju kazni zapora se prenesejo z vsemi vpisi v kontrolnik oziroma evidenco za naslednje leto, kjer dobijo nove zaporedne številke od 1 dalje. V kontrolniku oziroma evidenci za preteklo leto se vse prenesene zadeve odčrtajo in v stolpcih za pripombe zaznamuje prenos z navedbo označbe (Ktr oz. IKZ), zaporedne številke in letnice novega vpisa. Prav tako je treba pri novem vpisu v stolpcu za pripombe vpisati zaznamek o prejšnjem vpisu.
Ko so odčrtanc vse zadeve na posamezni strani pomožne knjige, v kateri se zaporedne številke odčrta-
vajo, se v levem spodnjem kotu odtisne znak pravokotnika.
Imeniki
258.	člen
Ko se vpiše zadeva v vpisnik, se vpiše hkrati tudi imenik. Vpisničar potrdi, da je zadevo vpisal v imenik (indicirali tako, da napravi v vpisniku pred zaporedno številko ustrezen znak (kljukico).
Imeniki se vodijo v obliki knjige za eno leto ali za več let skupaj po abecedi in imajo za posamezne črke, ki so ob desnem robu knjige, ustrezno število strani. Za plačilne naloge v gospodarskih sporih se lahke vodi imenik k vpisniku Pl v obliki kartoteke, modre barve (obr. Sp št. 82).
Če se vodijo imeniki v eni knjigi za več let skupaj, se med vpisi posameznih let pri vsaki črki posebej vpiše letnica z rdečilom.
Praviloma sc vodi za vsako vrsto postopka en sam imenik ne glede na označbo vpisnika. Če ima sodišče večje število zadev posamezne vrste postopka, lahko vodi imenike k posameznim vpisnikom.
Ne vodijo se imeniki k vpisnikom Po, Ks, Pom, St, Nd, Pzs, Srg, Ndp, Uv.
Iz vpisnikov Kr in R se vpišejo v imenik le važnejše zadeve.
Imenik h kazenskemu vpisniku se vodi po priimkih obdolžencev, imenik k pravdnemu vpisniku po priimkih tožencev oziroma predlagateljev pri predlogu za sporazumno razvezo, imenik k izvršilnemu vpisniku po priimkih zavezancev, imenik v vpisniku v dednih zadevah po priimkih zapustnikov, imenik k vpisniku za zadeve pridržanja po priimkih pridržanih oseb: drugi imeniki se vodijo po priimkih oseb, na katere se postopek nanaša. Te osebe se vpišejo v stolpec 1 imenika.
Določbe prejšnjega odstavka pa ne veljajo za plačilne naloge v gospodarskih sporih, če se vodi imenik k Pl vpisniku v obliki kartoteke. Kartotečni listek se vodi po organizacijah združenega dela, ne glede na to ali je tožeča ali tožena stranka. Nasprotna stranka se vpisuje v stolpec 1 oziroma 4. Organizacija združenega dela se vpiše v imenik po začetni črki naziva, ne po dejavnosti. Začetna črka naziva se vpiše na za to določenem mestu v desnem zgornjem kotu kartotečnega listka.
Prednja določba se analogno uporablja tudi za izvršilne zadeve v zvezi z gospodarskimi spori, če se vodi za take zadeve ločen I vpisnik. V tem primeru se uporablja enak kartotečni listek kot za Pl zadeve, le da je rdeče barve.
Če je v isti zadevi več obdolžencev, tožencev ali zavezancev itd., se vpiše v imenik vsakega od njih.
Če je treba vpisati dvoje ali več oseb z enakim osebnim imenom, se k osebnemu imenu pripiše datum rojstva ali prebivališče.
Če je treba vpisati neznanega storilca, se ga v imenik vpiše pod črko N z besedami »neznani storilec« in v oklepaju oškodovančevo osebno ime. Če se naknadno ugotovi neznani storilec se vpiše v imenik na novo pod ustrezno črko. pri prejšnjemu vpisu pa napravi zveza v stolpcu za pripombe.
V stolpec 2 se vpišejo osebno ime oziroma naziv in sedež nasprotne stranke oziroma predlagatelja, če
ni nasprotne stranke, se izpolni samo stolpec 1, v stolpcu 2 pa se napravi vodoravna črta. Prav tako se ravna pri vpisovanju dednih zadev.
Razen zaporedne številke vpisnika, se v stolpec 3, če se vodi imenik v eni knjigi za več vpisnikov, vpiše tudi označba vpisnika.
Če je zadeva prenesena iz enega v drug vpisnik v istem letu, se v imeniku prvotna označba zadeve z rdečilom odčrta in zraven v stolpcu 3 vpiše nova označba zadeve. Če se pa v istem vpisniku ista zadeva v istem letu vpiše na novo, se v imeniku z rdečilom odčrta samo zaporedna številka in zraven napiše nova zaporedna številka. Če nastopita navedena primera v naslednjem letu, se vpišejo zadeve v imenik na novo.
K Su vpisniku se vodita osebni in stvarni imenik, v katera se vpisujejo vse Su zadeve. Zadeve se vpisujejo v osebni ali stvarni imenik, po potrebi pa v oba.
Evidenca o kaznih in varstvenih ukrepih
259.	člen
Evidenco o kaznih in varstvenih ukrepih, izrečenih zd gospodarske prestopke, vodijo enote na sedežu temeljnih sodišč za vse pravne osebe in odgovorne osebe pravnih oseb, ki so bile s pravnomočno sodbo obsojene za gospodarske prestopke.
Evidenca se vodi na način in na obrazcih kot je to določeno s posebnimi predpisi.
Seznam pogojnih sodb
266.	člen
V	seznam pogojnih sodb vpisujejo enote temeljnih sodišč pogojne sodbe, ko postanejo pravnomočne.
Seznam se osnuje za najmanj 5 let. Razdelien je na leta in mesece tako, da je za vsak mesec določenega leta dovolj praznih strani za nove vpise. Na desnem robu seznama se označi posamezno leto.
' Seznam zaseženih predmetov
261.	člen
V	seznam zaseženih predmetov se vpisujejo predmeti, ki so bil v kazenskem postopku zaseženi po sodišču ali izročeni sodišču kot zaseženi predmeti in se hranijo na sodišču v blagajni oziroma na drugem določenem mestu ali na depozitnem mestu pri banki kot redni pologi oz. kot pologi pri drugem hranitelju.
Enote na sedežu temeljnega sodišča lahko vodijo dva seznama zaseženih predmetov, enega za preiskavo in enega za kazenski prvostopni postopek, ki ju označijo z rimsko številko I in II. V tem primeru je treba vselej, ko se navaja zaporedna številka seznama zaseženih predmetov, pred označbo seznama (Szp), vpisati tudi rimsko številko.
Po končani preiskavi se zaseženi predmet prenese na kazenski oddelek.
V	tem primeru se zadeva v seznamu zaseženih predmetov v preiskovalnem oddelku odčrta, na kazenskem oddelku pa vpiše na novo. V stolpcu za pripombe se napravi pri obeh seznamih ustrezni zaznamek zaradi povezave. Prevzem predmetov potrdi vodja seznama II v stolpcu 11 seznama I.
Druge enote temeljnega sodišča vodijo enoten seznam zaseženih predmetov.
Zaporedna številka seznama zaseženih predmetov se označi z rdečilom v zapisniku o prevzemu, na omotu, v katerem je zaseženi predmet hranjen, na ovitku spisa in v stolpcu za pripombe pri zaporedni številki ustreznega vpisnika. Ta zaporedna številka se, ko zaseženi predmet ni več v hrambi pri sodišču, odčrta.
Če je treba vrniti zasežene predmete našemu drži vi jan ju v SFRJ ali v tujini, se ga obvesti, da te predmete v določenem roku dvigne. Našemu državljanu v SFRJ se te predmete lahko pošlje tudi po pošti.
To velja tudi za tujega državljana, ki prebiva v SFRJ. Če je treba zasežene predmete vrniti tujemu državljanu, ki prebiva v tujini, se predmeti po Republiškem sekretariatu za mednarodno sodelovanje v Ljubljani dajo na razpolago diplomatskemu predstavništvu, katere državljan je.	>
Zasežene predmete, ki jih je treba izročiti kriminalističnemu muzeju, pošlje sodišče po najustreznejši poti.
Ko sodnik v kazenskem postopku odredi prodajo zaseženih predmetov, se prodaja sicer izvede po veljavnih predpisih izvršilnega postopka, vendar se zadeva vodi v K spisu in vse ustrezne odredbe izvršuje kazenski sodnik oziroma predsednik senata na prvi stopnji.
Za uničenje zaseženih predmetov določi predsednik temeljnega sodišča tričlansko komisijo.
Vodja seznama preveri vsak mesec skladnost knjižnega stanja z dejanskim stanjem zaseženih predmetov. Če pri tem ugotovi, da so nerešeni vpisi starejši od 6 mesecev, opozori sodnika, da izda ustrezno odločbo.
Seznam listin in imenik
262.	člen
V	seznam listin vpisujejo enote temeljnih sodišč oporoke, izročene v hranjenje sodišču za življenja opo-ročitelja ali po njegovi smrti, ne glede na to, ali so sestavljene na sodišču ali he.
V	seznam listin se vpiše tudi obvestilo sodišču oporočiteljevega prebivališča, če je bila oporoka sestavljena pri sodišču ali izročena v hrambo sodišču, na katerega območju oporočitelj nima stalnega prebivališča, listina o ustni oporoki, zapisnik o zaslišanju prič ustne oporoke ter zapisnik o vsebini pogrešane ali Uničene pismene oporoke.
Prav tako se v seznam listin vpisujejo listine, za katere je po zakonu določeno, da jih mora overiti sodnik. Ne vpisujejo se v ta seznam druge po sodišču sestavljene listine (razne pogodbe, itd.).
Listine, vpisane v seznam listin, hrani sodišče ločeno od drugih spisbv, v primerno zavarovani in zaklenjeni omari. Oporoke se vložijo v posebno ovojnico, ki se zapečati, druge listine pa se vložijo v ovitek. Na ovojnico oziroma na ovitek se napiše zaporedna številka seznama listin z zadnjima dvema številkama leta vpisa, npr. Sl 10/77. Predlogi za sestavo oz. za hrambo se hranijo ločeno v N oz. R spisu.
Kontrolnik oseb v •priporu
263.	člen
V kontrolnik oseb v priporu vpiše sodišče osebo, ki ji je vzeta prostost.
Kontrolnik je praviloma enoten. Enote na sedežu temeljnih sodišč lahko vodijo ločeno kontrolnik za osebe v priporu za čas pripravljalnega postopka in ločeno za osebe v priporu po vloženi obtožnici, ki ju označijo z rimsko številko I in II. V tem primeru je treba vselej, ko se navaja zaporedna številka kontrolnika, pred označbo kontrolnika (Ktr), vpisati tudi rimsko številko.
Ko se zadeva v kontrolniku odčrta, se zaznamek o priporu pred zaporedno številko v vpisniku in na ovitku spisa z rdečim odčrta.
Vpišničar mora kontrolnik dnevno pregledati.
Vodja enote o vsakem opravljenem pregledu kontrolnika vpiše pregled v stolpec za pripombe pri zadnjem vpisu (datum in podpis), zaznamka o eventualnih opažanjih in ukrepih pa hrani v ustreznem Su spisu.
264.	člen
Za nadzorstvo nad priporniki, ki ga izvršuje predsednik temeljnega sodišča ali sodnik, ki ga on določi, se vsako leto osnuje Su spis ter naloži poseben zvezek, v katerega se sproti vpisujejo vsa zapažanja pri obisku pripornikov. Ta zvezek se ob koncu leta vloži v obstoječi Su spis.
Enaka evidenca se vodi za nadzorstvo nad zapori, ki ga opravlja predsednik temeljnega sodišča. Za te preglede naloži poseben Su spis.
Rokovnik k vpisnikoma Srg in Dr
265.	člen
V	rokovnik se vpisujejo zadeve, v katerih je treba v določenem roku dopolniti nepopolne priglasitve za vpis v register in drugi roki v registrskih in zemljiškoknjižnih zadevah.
Rokovnik je razdeljen na mesece in dneve.
Seznam sodnemu izvršitelju izročenih spisov
266.	člen
V	seznam sodnemu izvršitelju izročenih spisov vpiše vpišničar I vpisnika vse zadeve, v katerih je odrejena oprava posameznih izvršilnih dejanj po sodnem izvršitelju.
V	seznam se vpiše posamezna zadeva tolikokrat, kolikorkrat je spis izročen sodnemu izvršitelju zaradi oprave posameznih izvršilnih dejanj.
Vpišničar I vpisnika mora zahtevati od sodnega izvršitelja pojasnilo o vseh zadevah, glede katerih odrejena izvršilna dejanja niso bila opravljena v enem mesecu.
Po potrebi poroča vpišničar I vpisnika o neopravljenih izvršilnih dejanjih izvršilnemu sodniku.
Seznam negotovinskih pologov
267.	člen
V	seznam negotovinskih pologov vpisujejo enote na sedežu temeljnih sodišč negotovinske pologe, ki jih sprejmejo v hrambo.
Seznam vodi računovodstvo kronološko za vsako leto posebej. O vpisu pologa v seznam in o zaporedni številki vpisa obvesti vodja seznama enoto temeljnega sodišča, ki je polog sprejela.
Priloge k seznamu negotovinskih pologov se hranijo po zaporednih številkah v posebnem ovitku, za vsako leto posebej.
Vodja seznama pregleduje seznam mesečno zaradi poteka rokov in oprave oskrbnih dejanj, vpisanih v stolpcu 11.
Zaporedno številko seznama negotovinskih pologov s kratico »Snp« vpiše enota temeljnega sodišča, ki je polog sprejela z rdečilom na ovitku spisa in v stolpcu za pripombe ustreznega vpisnika. Ta zaznamek se odčrta, ko se negotovinski polog izroči upravičencu ali prenese v družbeno lastnino.
Evidenca o izvrševanju kazni zapora (IKZ)
268.	člen
V evidenco o izvrševanju kazni zapora vpišejo enote temeljnih sodišč naloge za izvršitev kazni zapora (obr. SP št. 95), ki jih prejmejo z overjenim prepisom sodbe s potrdilom o izvršljivosti od kazenskega oddelka svoje enote, druge enote temeljnega sodišča ah drugega sodišča.
Zadeve, vpisane v to evidenco, rešuje vodja enote temeljnega sodišča, administrativna dela pa opravlja z razporedom dela določeni delavec.
Ce dobi enota temeljnega sodišča prošnjo za odložitev nastopa kazni zapora, oošlje zadevo v odločitev predsedniku ♦cmeljn''ga sodišča. Prošnja se vpiše v Su vpisnik. Prepis odločbe pošlje predsednik temeljnega sodišča neposredno obsojencu, prosilcu, če ni istoveten z obsojencem in pristojni' enoti temeljnega sodišča.
Po vpisu naloga za izvršitev kazni zapora se osnuje spis. Poziv za nastop kazni zapora (obr. SP št. 96) je treba napisati v treh izvodih, od katerih se en izvod pošlje z modro povratnico obsojencu, en izvod s pravnomočno sodbo pristojnemu kazensko-pobolj Sevalnemu zavodu, en izvod pa ostane v spisu. Ce obsojenec ne prebiva v kraju sedeža KPZ, v katerega je poklican na prestajanje kazni zapora, se pozivu priloži priznanica za obračun prevozov za brezplačni prevoz.
Hkrati z odpravo poziva za nastop kazni zapora zaprosi sodišče republiški sekretariat za notranje zadeve oz. organ za notranje zadeve, ki je pristojen za vodenje kazenske evidence po kraju rojstva obsojenca za izpisek iz kazenske evidence, pristojni center za socialno delo pa za izpolnitev »Socialne ankete«, ki jo priloži zaprosilu z naročilom, da zaprošeni izpisek oziroma izpolnjeno socialno anketo pošljeta zaprošena organa neposredno pristojnemu KPZ.
Po odpravi poziva za nastop kazni zapora se vloži spis v rokovnik do obvestila KPZ o nastopu kazni zapora. Po prejemu obvestila se vpiše datum nastopa kazni v stolpec 12 evidence IKZ in zadeva odčrta. spis pa vloži v rokovnik, dokler ni končano prestajanje kazni zapora.
Ce sodišče ne dobi obvestila od KPZ v osmih dneh od dneva, ko bi obsojenec moral nastopiti kazen zapora, zahteva obvestilo (pismeno ali telefonično) in napravi v spisu ustrezen zaznamek.
Ce sodišče prejme od KPZ obvestilo, da obsojenec v določenem roku ni nastopil kazni zapora, izda odredbo za prisilni privod (obr. SP št. 97) in vloži spis v rokovnik do obvestila o nastopu kazni zapora.
Prav tako se spis da v rokovnik, eče se obsojenec skriva ali je na begu in izda sodišče tiralico.
Evidenca o izvršitvi smrtne kazni
269.	člen
Evidenco o izvršitvi smrtne kazni vodi predsednik temeljnega sodišča. V to evidenco vpiše vse prejete pravnomočne sodbe, s katerimi je izrečena smrtna ka-, zen.
Ce je z isto sodbo obsojenih na smrtno kazen več oseb, je treba vpisati v evidenco vsako obsojeno osebo posebej pod svojo zaporedno številko.
Pregledi vpisnikov in pomožnih knjig
270.	člen
Sodnik — vodja oddelka pregleduje po potrebi, najmanj pa trimesečno, vpisnike in pomožne knjige, pri čemer ugotavlja pravilnost in nravočasnost vodenja vpisnikov in pomožnih knjig, odreja odpravo napak in pomanjkljivosti in ugotavlja izvršitev svojih odredb. Opravljeni pregled potrdi v vpisnikih in pomožnih knjigah s podpisom in pristavkom datuma pri zadniem preglednem vpisu ob desnem robu za stolpcem ?a pripombe.
Sodišča vodijo seznam pregledov sodišča (obr. SP št. 94) o izvršenih pregledih po drusnh oraanih (republiški sekretariat. Vrhovno sodišče SRS, SDK).
IV.	FINANČNO POSLOVANJE PREDRAČUNSKO POSLOVANJE
271.	člen
Za predračunsko poslovanje, to je poslovanje s finančnimi sredstvi, ki jih dobijo sodišča od proračunskega organa, veljajo splošni predpisi.
272.	člen
Predračunsko poslovanje za vse enote temeljnega sodišča opravlja računovodstvo temeljnega sodišča.
Predsednik temeljnega sodišča lahko pooblasti vodje enot temeljnega sodišča za pomožne odredbodajalce. posamezne delavce enot pa za pomožne računo-dajalce za poslovanje z blagajno (izplačevanje potnih stroškov, pričnin, nagrad in stroškov sodnikom porotnikom, ipd.).
IZVENPREDRACUNSKO POSLOVANJE Splošne določbe
273.	člen
Temeljno sodišče posluje s sredstvi ki jih dohi v začasno oskrbo na podlagi posebnih predpisov v posameznih sodnih postopkih ali drugih predpisov. To so sredstva za uporabo za vnaprej določen namen (prehodni pologi) ali pa ki jih je treba oh do,r>čenih pogojih, ugotovljenih v sodnem postopku izročiti upravičencu (redni pologi).
Med prehodne sodne pologe =08dvp^me h pologi za opravljanje določenih deipni v sadnih postopkih (predjemi, denarne kazni, stroški kazenskega postopka itd.).
Za redne sodne pologe štejejo razni depozitni skladi, npr. zapuščinski, nepravdni, sporni, izvršilni, kazenski in podobno.
274.	člen
Prehodni in redni sodni pologi (depoziti) so gotovinski in negotovinski, evidenco o njih vodi računovodstvo temeljnega sodišča.
275.	člen
Evidenca o gotovinskih sodnih pologih se vodi po načelih dvojnega knjigovodstva in po kontnem planu. Pomožni dnevnik se vodi za prehodne pologe in po potrebi za redne pologe, vendar ločeno.
Vplačane denarne kazni, povprečnine, stroški kazenskega postopka, odvzete premoženjske koristi in redovne denarne kazni se razen na posameznih kont-nikih dolžnikov evidentirajo tudi v kontnikih — zbirnikih. ločenih po vrstah vplačil (denarna kazen, povprečnine itd.).
276.	člen
Evidenca o negotovinskih sodnih pologih se vodi v »Seznamu negotovinskih pologov« (obr. SP št. 90).
Negotovinski pologi se vodijo ves čas depozitnega poslovanja v evidenci z vrednostjo, ki je bila določena ob prevzemu.
277.	člen
Ko je v posameznem postopku sprejet v sodno hrambo polog (gotovinski ali negotovinski), se na ovitku spisa odtisne zaznamek »Sodni polog« in označba »Kto« s številko konta, če gre za gotovinski polog oziroma označba »Snp« z zaporedno številko seznama negotovinskih pologov, če gre za negotovinski polog. Enako se zaznamuje z rdečilom v stolpcu za pripombe vpisnika pri zadevi, na katero se polog nanaša.
Zaznamek na ovitku spisa in v stolpcu za pripombe vpisnika se odčrta, ko je polog v celoti realiziran.
278.	člen
Opravila v poslovanju s sodnimi pologi odreja sodnik, ki vodi postopek, na katerega se polog nanaša.
Delavec, določen za depozitna opravila in za vodenje evidence o depozitih, lahko sprejme ali izda sodni polog na podlagi pismene odredbe pristojnega sodnika. Ce pa pride denar po pošti, ga lahko sprejme brez pismene odredbe, mora pa takoj po prejemu depozita o tem pismeno obvestiti pristojnega sodnika, da izda potrebno pismeno odredbo.
279.	člen
Delavec, ki vodi depozitno poslovanje, prevzame svoje posle in jih preda na podlagi zapisnika o izročitvi in prevzemu, ki se hrani v ustreznem Sp spisu. Ce ta delavec ne more svojih poslov predati osebno, jih zanj preda tričlanska komisija, ki jo določi predsednik temeljnega sodišča.
Ob izročitvi in predaji depozitnega poslovanja je treba zaključiti dnevnik gotovinskih sodnih pologov, pomožne dnevnike (posebej za prehodne pologe In posebej za redne pologe) in konte ter ugotovljeni saldo primerjati s saldom zadnjega izpiska depozitnih računov (prehodni in redni). Saldi se morajo ujemati. Prav tako je treba zaključiti seznam negotovinskih pologov in ugotovljeni saldo primerjati s stanjem nego-
tovinskih pologov, ki so v hrambi pri sodišču oziroma pri pristojni bančni organizaciji. V ta namen je treba od te zahtevati potrditev soglasnosti.
280.	člen
Depozitno poslovanje mora biti stalno na tekočem. Nadzoruje ga predsednik temeljnega sodišča oziroma po pooblastilu vodja enote na sedežu temeljnega sodišča, ki skrbi, da se odpravijo ugotovljene nepravilnosti.
281.	člen
Predmet sodnih pologov so gotovina in negotovinske vrednosti kot so: dragocenosti (dragulji, zlatniki, žlahtne kovine in izdelki iz njih), tuje valute, vrednostni papirji (menica, ček, obveznica, izžrebana srečka ipd.), hranilne knjižice in listine, ki se lahko vnovčijo ali za katere se dobi protivrednost, npr. zadolžnice, zavarovalne police ipd.
Med gotovino spadajo tudi posamezni bankovci in kovanci, ki se hranijo kot zaseženi predmeti (corpora delicti) v kazenskem postopku, za katere rok hrambe na sodišču ni omejen.
282.	člen
Bankovci in kovanci tujih držav, ki niso več v obtoku kot plačilno sredstvo, štejejo za dragocenosti, kolikor imajo numizmatično ali kovinsko vrednost. Ce take vrednosti nimajo, ne morejo biti predmet sodnega pologa.
Ce se položi tuja valuta v zlatnikih, se vzame v hrambo kot dragocenost in ne kot tuja valuta.
Predmet sodnega pologa so lahko tudi zaseženi predmeti, če gre za predmete iz 281. člena tega poslovnika.
Sprejemanje in hramba pologov
283.	člen
Gotovinske prehodne sodne pologe hrani temeljno sodišče praviloma na svojem zbirnem računu pri bančni organizaciji, v blagajni pa hrani le tisto gotovino, ki jo izjemoma prevzame neposredno od stranke ali jo prejme po pošti, da jo takoj izplača. Tako gotovino lahko hrani v blagajni največ 5 dni, če ni s predpisom drugače določeno.
V svoji blagajni hranijo sodišča praviloma le gotovino, ki predstavlja denarno zalogo in gotovino, pri kateri predstavljajo posamezni bankovci oziroma kovanci hrambeni predmet (corpus delicti).
Kadar so posamezni bankovci ali kovanci predmet pologa, se ti hranijo v sodni blagajni v zapečatenih omotih, na katerih mora biti navedena specifikacija vsebine, označba spisa in zadeve, h kateri se hranijo.
284.	člen
Redne sodne naloge hranijo depozitna mesta:
1.	Narodna banka SR Slovenije: dragocene kovine (platino in zlato) in izdelke iz teh kovin; sem spadajo tudi zlatniki, ne glede na to, ali so še v obtoku kot plačilno sredstvo ali ne, vrednostne papirje in tuje valute;
2.	bančna organizacija na sedežu sodišča, ki je po predpisih in statutu upravičena sprejemati in oskrbovati sodne pologe; vse druge pologe;
3.	z depozitnim sklepom določeni hranitelji: pologe, ki se ne hranijo na depozitnih mestih pod točko 1 in 2 in ne na sodišču.
285.	člen
Enota temeljnega sodišča napoti stranke, da nakažejo gotovino na zbirni račun temeljnega sodišča pri pooblaščeni bančni organizaciji. V ta namen izroči stranki izpolnjeno položnico, na kateri mora biti navedena enota in zadeva (označba spisa), na katero se polog nanaša.
286.	člen
Negotovinske vrednosti so le izjemoma predmet prehodnih pologov. V blagajni enote temeljnega sodišča se hranijo praviloma le do izročitve računovodstvu temeljnega sodišča, zaradi neposredne izročitve upravičencu ali ker so začasno potrebne v posameznem ' postopku.
Za te prehodne pologe vodi enota temeljnega sodišča seznam teh predmetov po obrazcu SP št. 90.
Ko prenehajo razlogi iz 1. odstavka tega člena, se ti predmeti pošljejo računovodstvu temeljnega sodišča zaradi rednega sodnega pologa.
287.	člen
Prehodne in redne negotovinske pologe, razen dragocenosti, prevzema pristojni delavec enote temeljnega sodišča.
Dragocenosti prevzema tričlanska komisija, ki jo določi vodja enote temeljnega sodišča.
288.	člen
Prevzeti negotovinski predmeti se morajo takoj popisati in opisati tako, da je izključena vsaka zamenjava, dragocenosti pa morajo biti ocenjene po sod-dnem izvedencu ali sodnem cenilcu.
O prevzemu, popisu in ocenitvi se sestavi zapisnik v treh izvodih. En izvod zapisnika sc vloži v ustrezni spis, drugi izvod se priloži pologu, tretji izvod pa se pošlje skupaj s pologom računovodstvu temeljnega sodišča.
289.	člen
Računovodstvo temeljnega sodišča izroča negotovinske pologe pooblaščeni bančni organizaciji v skla-Ju z njenimi predpisi.
290.	člen
Reverz, ki ga izroči bančna organizacija za sprejeti negotovinski polog v hrambo, se hrani v blagajni temeljnega sodišča kot prehodni negotovinski polog, overjen prepis reverza pa se pošlje enoti temeljnega sodišča, ki vodi postopek, da ga vloži v ustrezni spis.
291.	člen
Varščino, naloženo tujemu državljanu, sme sodišče sprejeti v sodni polog in vrniti po veljavnih predpisih.
292.	člen
Če predmet pologa zaradi posebnih lastnosti ali razsežnosti ni primeren za hrambo na sodišču, se hrani pri fizični ali pravni osebi, ki jo s sklepom določi sodišče.
Predmet, ki ga izroči sodišče hranitelju, predhodno popiše in oceni ter sestavi zapisnik v treh izvodih,
in sicer za ustrezni spis, za hranitelja in za računovodstvo temeljnega sodišča.
293.	člen
Pristojni delavec računovodstva temeljnega sodišča opozarja sodnika, ki vodi ustrezni postopek, na odprte postavke sodnih pologov zaradi izdaje ustreznih odredb.
Konec leta je treba pregledati vse odprte postavke gotovinskih in negotovinskih sodnih pologov (rednih in prehodnih) in napisati za vsak posamezni depozit opozorilo za ustrezni spis, če iz zaznamka na kontniku ni razvidno, da zadeva, na katero se polog nanaša, še ni končana, oziroma da čaka na zastaranje. V slednjem primeru mora biti na kontniku vpisana beseda »zastaranje« in datum zastaranja.
Zaznamek o opozorilu sodnika z datumom se vpiše na ustreznem kontniku.
Če sodnik na tako opozorilo v roku enega meseca ne izda rešitve, mora pristojni delavec o tem seznaniti predsednika temeljnega sodišča.
Izdajanje pologov
294.	člen 1
Sodni pologi se izdajajo samo po pismeni odredbi sodnika. Negotovinske pologe se izroči upravičencu osebno ali pošlje po pošti. Če se zaradi začasne potrebe v kakšnem postopku izda negotovinski polog iz blagajne sodišča, npr. zaseženi predmet za glavno obravnavo, se na njegovo mesto vloži potrdilo o prevzemu.
295.	člen
Bančna organizacija pošlje gotovinski polog upravičencu na podlagi virmanskega naloga računovodstva temeljnega sodišča in o tem obvesti enoto temeljnega sodišča, ki vodi postopek, ki obvestilo vloži v ustrezni spis.
Vplačane denarne kazni, povprečnine, stroške kazenskega postopka, odvzete premoženjske koristi in redovne denarne kazni, ki so predmet prehodnih gotovinskih sodnih pologov, odvaja računovodstvo temeljnega sodišča v določenih razdobjih pristojni družbenopolitični skupnosti. Če ni drugače predpisano, je ta sredstva treba odvajati vsaj dvakrat mesečno.
296.	člen
Ko postane sklep, ki določa upravičeno osebo do negotovinskega pologa, pravnomočen, zahteva računovodstvo temeljnega sodišča od depozitnega mesta vrnitev hranjenega pologa zaradi izročitve upravičencu. Zahtevo depozitnemu mestu je treba opremiti z osme-rooglatim pečatom, če tako zahteva bančna organizacija.
297.	člen
Pologe, ki jih hrani z depozitnim sklepom določeni hranitelj, izroči hranitelj upravičencu na podlagi sklepa sodišča in na način, določen v sklepu. Enota temeljnega sodišča, ki vodi" postopek, o izročitvi pologa obvesti enoto na sedežu temeljnega sodišča.
298.	člen
Morebitne ovire za izdajo pologa ali za pravno razpolaganje z njim (prepoved odsvojitve, prepoved
obremenitve, pravica užitka itd.) ter oskrbna opravila, ki se ponavljajo (vnovčenje kuponov, periodična izplačila, ipd.), zaznamuje računovodstvo temeljnega sodišča na kontnem listu. O tem obvesti tudi depozitno mesto, da morebitne ovire zaznamuje v svojih evidencah.
299.	člen
Sklep, s katerim se dovoli izvršba na sodni polog, se hrani v spisu, na katerega se polog nanaša ter zaznamuje na kontnem listu. Sodišče naroči depozitnemu mestu, da zaznamuje dovoljeno izvršbo v svojih evidencah.
300.	člen
Če se na podlagi pravnomočne sodbe zasežene dragocenosti vzamejo, se bančni organizaciji, ki ima take predmete v hrambi, s sklepom naroči, da jih proda in dinarsko protivrednost nakaže na račun temeljnega sodišča, ki po prejemu obvestila o izvršitvi sklepa in izvršenem nakazilu, odvede gotovino pristojni družbenopolitični skupnosti in o tem obvesti enoto temeljnega sodišča, ki vodi ustrezni postopek.
301.	člen
V sodno hrambo sprejete pologe je treba hraniti, če jih pozvani upravičenec ne dvigne do zastaranja. Če upravičenec pologa po poteku zastarelega roka po splošnih predpisih na poziv sodišča, v katerem se mu da tudi pravni pouk glede zastaranja pravice do depozita in rok za prevzem depozita, depozita ne prevzame, sodnik, ki je vodil ustrezni postopek, s sklepom ugotovi, da je pravica za dvig pologa zastarana in da je predmet pologa postal družbena lastnina. Po pravnomočnosti tega sklepa se polog oziroma njegova vrednost nakaže pristojni družbenopolitični skupnosti in o tem obvesti enoto temeljnega sodišča, ki je vodila postopek, ki obvestilo vloži v ustrezni spis.
Oskrbovanje pologov
302.	člen
Pri pologih se opravljajo tale oskrbna opravila:
—	vnovčuje kupone, pobira obresti in dividende,
—	izvršuje opcijsko pravico, združeno z vrednostnimi papirji,
—	predlaga vrednostne papirje zaradi taksiranja,
—	kupuje in prodaja, izplačuje ali zamenjuje vrednostne papirje, devize in valute,
—	vplačuje za vrednostne papirje, ki še niso plačani,
—	izvršuje vsa druga opravila, ki jih naroča depozitno sodišče v posameznih primerih,
—	nalaga denar, pobira obresti, izterjava denar in izvršuje s tem združena opravila (odpovedi, devinku-lacije hranilnih knjižic in vrednostnih papirjev),
—	določa s sklepom delavca sodišča, ki naj opravi v posameznem primeru določeno oskrbno opravilo (npr. protest, dvig gotovine, vlaganje, itd.).
Pologe oskrbuje računovodstvo temeljnega 'sodišča samo ali depozitno mesto, če tako določajo posebni predpisi ali pogodba.
303.	člen
Evidenca o zapadlosti rokov pri oskrbovanju pologov se vodi v stolpcih 10 in 11 seznama negotovinskih pologov. Roke vpisuje delavec, ki vodi seznam, en mesec pred potrebno izvršitvijo oskrbnega dejanja, brez posebne odredbe sodnika.
Za vsak posamezen primer mora delavec, ki vodi seznam napisati uradni zaznamek z navedbo vrste oskrbnega dejanja, ki ga je treba v določenem roku opraviti. Uradni zaznamek nato izroči oziroma pošlje vpisničarju ustreznega vpisnika, da ga vloži v spis in spis predloži sodniku zaradi odredbe.
Če sodnik ne reši zadeve v določenem roku, postopa delavec, ki vodi seznam po določilih 293. člena tega poslovnika.
O opravljenem oskrbnem dejanju se obvesti enoto temeljnega sodišča, ki vodi ustrezni postopek. Obvestilo vidira pristojni sodnik, da ugotovi pravilnost izvedbe oskrbnega dejanja.
Letni zaključni račun
304.	člen
Ko so dnčvnik in vsi odprti kopti, ki se nanašajo na sodne depozite, zaključeni, je treba napraviti izpisek saldov iz posameznih kontmkov. Vsota saldov po računih pri banki se mora ujemati z vsoto vseh saldov po dnevniku. Izpisek mora vsebovati zaporedno številko, številko konta, označbo spisa in naziv sklada ter saldo Tak izpisek mora biti datiran in podpisan oo pristojnem delavcu in predsedniku temeljnega sodišča.
Enak zaključek je treba napraviti za negotovinske sodne pologe v seznamu negotovinskih sodnih pologov.
Prenos odprtih računov v naslednje leto
305.	člen
Vse odprte postavke se prenesejo po kronološkem redu v dnevnik za naslednje leto.
Ce je na kontnikih iz prejšnjega leta še dovolj prostora, se lahko za zadnjim vpisom napravi rdeča vodoravna črta, pod njo na sredini vpiše letnica, nato pa kontniki označijo z novimi številkami kontov. V takem primeru je treba na mestu, kjer bi moral biti kontnik iz preteklega leta vložen, vložiti poseben list z ustreznim zaznamkom, npr. Kto št. ... je prenešen med konte za leto ..., kjer je dobil označbo Kto št.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
306.	člen
Z dnem ko začne veljati ta poslovnik, prenehata veljati:
1.	Pravilnik o notranjem poslovanju okrajnih, okrožnih in okrožnih gospodarskih sodišč (Uradni list LRS, št. 42/59) in vsa naknadno izdana začasna navodila k temu pravilniku.
2.	Uredba o stalnih sodnih dnevih v večjih krajih zunaj sedeža okrajnih sodišč (Uradni list SNOS In NVS, št. 48/45).
307.	člen
Ta poslovnik začne veljati 1. januarja 1979.
St. 70-2/78
Ljubljana, dne 31. oktobra 1978.
Republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun Jože Pacek 1. r.
PRILOGA K SODNEMU POSLOVNIKU
a)OBraz-ci z navodili za izpolnjevanje
Zap. št.	Označba zadeve, na katero se nanaša obvestilo	Kratka vsebina obvestila	Kdo in kdaj je dal obvestilo	Kateremu tisku je bilo dano obvestilo	Ali, kdaj, kje in pod kakšnim naslovom je bilo objavljeno obvestilo
1	2	3	4	5	6
					
Obr. SP št. 1 (ČL 13 SP) — Obvestila tisku
Zap. št	Naslov informacije v tisku	Kratka vsebina informacije	Naziv tiska, številka in datum	Eventualno ukrepanje sodišča
1	2	3	4	5
				
Obr. SP št. 2 (ČL 13 SP) — Spremljanje tiska
Zap. št.	Datum	Osebno ime dežurnega sodnika, zapisnikarja in šoferja	Dežurstvo trajalo od - do (datum in ura)	Preiskovalno dejanje — — zahtevano (kdo je zahteval, datum in ura) — izvedeno (datum, ura, kraj, opr. št. spisa)	Pripombe
1	2	3	4	5	6
		| ■			
Obr. SP št. 3 (čl. 46 SP) — Evidenca o dežurni preiskovalni službi
___ sodišče v
Opr. št Su _______
Enota v ____
Senat ______
PRIJAVA OBRAVNAV št. ______
ZA DOLOČITEV SODNIKOV POROTNIKOV
Dan	ura	Označba spisa	Potrebna strokovna sposobnost in podobno	Naj se določijo poimensko	Določam
obravnave'				
1	2	3	4	5
1	1 '			
Datum prijave:
Predsednik senata
Predsednik sodišča oz. vodja enote temeljnega sodišča
Odpravljeno in vpisano v evidenco dne
(podpis)
______________ NASLOV
Črka kartoteke
Osebno ime (očetovo ime)	Telefon ....
PODATKI O SODNIKU POROTNIKU
1. Kraj in datum rojstva		4. Šolska izobrazba	
2. Zakonsko stanje, število članov ožje družine		5. Poklic	
3. Narodnost		6. Spol	
Datum izvolitve ............ Datum izjave po 66. čl. zakona o rednih sodiščih ........... Datum razrešitve
Zap. št.	Datum obrav- nave	Izostal		Podpis predsednika senata
		opravičeno	neopravičeno	
1	2	3	4	5
				
				
				
Obr. SP št. 5 (dl. S2 SP) — Kartotečni list s podatki o sodniku porotniku
Opravilna št.: ................................
Na vseh vlogah navedite to opravilno številko.
Tovari š(i ca)
v
Predsednik sodišča — vodja enote temeljnega sodišča je določil, da sodelujete
dne ___
197.
pri obravnavah kot sodnik porotnik.
Vabimo vas, da se zglasite tega dne ob ......... uri v sobi št.......
Če ste iz opravičenih razlogov ta dan zadržani, sporočite to takoj sodišču. .............._.... sodišče v ......-....... enota v ...........-........, dne .......
M. p.
Vplsničar
Obr. SP št. 6 (čl. 83 SP) — Vabilo sodniku porotniku
197.
(prva stran)
St. računa .. ....................1
RAČUN SODNIKA POROTNIKA
................... po poklicu ...........................
.., sem sodeloval kot sodnik porotnik pri......obravnavah
.  —   ........... sodišča v .............................
.., dne  ......... in prosim, da se mi priznajo in izplačajo:
enote temeljnega sodišča v .............-...
na zunanjem poslovanju v ...............
I.	Dejanski stroški:
a)	prevozni stroški...........................
b)	kilometrina za ......km po din .......
c)	stroški za prehrano in prenočišče (dnevnica)
II.	Povračilo za izgubljeni osebni dohodek oz. zaslužek
a)	izdano potrdilo zaradi refundacije — da — ne
b)	predlagano za izplačilo v gotovini (osebe, ki niso v delovnem razmerju) din
. din ... . din ... . din ....
\.
III.	Nagrada:........................................4........................din ...........
V ..........i.............., dne ............... 197....
(sodnik porotnik)
Predlagatelj računa je sodeloval pri obravnavah dne .................. od ................
do ................ ure; predlagana izplačilo v skupnem znesku din .....................
Za sodelovanje pri obravnavah dne
SKLEP
(predsednik senata) po določilu* .........
odmerim
sodniku porotniku ......................................
dejanske stroške v znesku.......................din ...
povračilo za* izgubljeni osebni dohodek	...
oziroma zaslužek v znesku.......................din ....
nagrado v znesku....................................din ...................
skupaj .... din ....................
* Citirani predpis, ki ureja nagrajevanje sodnikov porotnikov Obr. SP št. 7 (čl. 84 SP) — Račun sodnika porotnika
,	(druga stran)
in odredim izplačilo tega zneska v gotovini iz denarne zaloge ter nakazilo prispevkov od zneska din ______
v znesku din ............. z virmanskimi nalogi na ustrezne račune, oboje v breme _________________________
V................................; dne .....................197.
Vodja enote temeljnega sodišča oz. predsednik sodišča
Potrjujem prejem zneska din ......................
V......................., dne ............. 197...
(sodnik porotnik)
Izplačal in vpisal v blagajniški dnevnik na strani .................. pod številko ............ znesek din ...
Refundirano v denarno zalogo din ............... s čekom št......
Prispevki nakazani od zneska din ....:........... v znesku din ..
s čekom št.................i
V ........................, dne ........... 197...
(vodja dnevnika)
(računovodja)
Označba spisa
Tov.
POTRDILO O PRISOTNOSTI NA SOMSCU
.........................-.-.... delavec pri
je bil
prisoten na tem sodišču dne
od_______ ure do ____
ure.
To potrdilo je izdano na zahtevo delavca zaradi izplačila nadomestila osebnega dohodka med njegovo odsotnostjo z dela (110. čl. zakona o delovnih razmerjih, Ur. 1. SRS, št. 24/77).
Zahtevo za refundacijo je treba vložiti pri tem sodišču v 15 dneh od dneva, ko je bilo delavcu izplačano nadomestilo osebnega dohodka zaradi odsotnosti z dela.
sodišče v
enota v .............................., dne ...................... 197...»
Vpisano v popis stroškov pod zap. št.
M. p.
Predsednik senata — sodnik:
Predujem položen v znesku din ................... in vpisan pod št. Kta:
Obr. SP št. 8 (čl. 84 SP) Potrdilo o prisotnosti na sodišču
Stroka:
Osebno ime	Prebivališče in tel. št.	Poklic in kje jev delovnem razmerju	Posebna speciali- zacija	Datum zapri- sege	Datum razre- šitve	Pripomba
1	2	3	4	5	6	7
				1		
Obr. SP št. 9 (čl. 90 SP) — Seznam stalnih sodnih izvedencev
Tov...
Oprav. št. _
VABILO K POSKUSU PORAVNAVE
namerava vložiti zoper vas tožbo zaradi ______!________...........
Vabimo vas, da pridete osebno dne .:.................... ob
v sobo št.......... zaradi poskusa poravnave.
S seboj prinesite .........................................
____________________ sodišče v .........
Enota v —.............
dne ______________
To vabilo prinesite s seboj!
Obr. SP št. 10 (čl. 97 SP) — Vabilo k poskusu poravnave
• M. P.
197...
«
.. uri k temu sodišču
Sodnik:
Temeljno sodišče v ..
Enota v ..............
Oprav, št____________
SEZNAM OPRAVIL
opravljenih na uradnem dnevu v ____________________________________ dne
Navzoči sodnik: ......-..1..................._________
Zapisnikar:	__________________________________
Začetek poslovanja ob ........ uri	Konec poslovanja ob ....... uri
Zap. št.	Označba spisa	Osebno ime in prebivališče stranke	Zadeva	Štev. oseb	
				na vabilo	brez vabila
					
Obr. SP št. 11 (čl. 100 SP) — Seznam opravil, izvršenih na stalnem uradnem dnevu
1
Zap. št.	Datum potovanja	Označba spisa	Osebno ime	Delovno mesto	Kraj potovanja	Namen potova- nja	Datum predi, pot. računa	Pripombe
1	2	3	4	5	ti	7	8	9
III	1					1 1 1			
POPIS STROŠKOV
Označba spisa
v zadevi
Zap.	Zahtevek-sklep		Osebno ime in vrsta stroškov	Višina stroškov
št.	datum	r. št.		din
1	2	3	4	5
	*		I	
Obr. SP St. 13 (čl, 142 SP) — Popis stroškov plačanih iz predračuna
Označba spisa
OBRAČUN PREDJEMA,
plačanega v zadevi __________
Plačnik .....................
Datum	Osebno ime plačnika oz. naslov prejemnika	Številka konta	Prejemki din	Izdatki din	Red. št. sporočila o vplačil v 1 — izplačilu
1	2	3	4	5	6
I				1	
Obr. SP št 14 (čl. 142 SP) — Obračun predjema
Naziv uporabnika prevoza (po pogodbi)
(naziv sodišča oz. KPZ)
Označba spisa: ________________
Dan zglasitve oz. povratka: ...
Uporabnik priznanice:
PRIZNANICA ZA OBRAČUN št.
(za prevoz posameznikov, skupin in prtljage)*
na din ............... z besedami ................................................... za delno izvršene
prevoze po pogodbi št............. z dne 1. 4. 1976 za komadov .......... (z besedami) ........,.........
vozovnic od postaje ..............!................. do postaje ..........................................
preko ............................ v .... razredu potniškega - brzega - poslovnega - ekspresnega vlaka.
Faktoru dostavite v poravnavo ..........................................................................
(navesti točen naslov)
V
., dne —
____ 197
,	Zig	Podpis uporabnika prevoza
Izdane vozovnice št.................km ......................—.............. koriščeni popust od ............»/e
vozne cene din .............. Izstavljena prtljažnica št............... prevoznina ............. din ........-
Skupno din .................. Postajni žig z datumom ...........................
* Nepotrebno prečrtati.	Podpis blagajnika
Obr. SP št. 15 (čl. 143, 182 SP) — Priznanica za obračun prevozov
Tov. -.
zadeva
Označba spisa ...
POZIV K PLAČILU PREDJEMA
V
Pozivamo vas, da plačate po odredbi — sklepu tega sodišča z dne ... oprav, št________________ predjem v znesku ---------—.-.. din za
po priloženi položnici v ______
............. sodišče v
Priloga: položnica
dneh, ker se sicer ne bo opravilo predlagano opravilo. ____________, enota v ----------------------- dne ....,
M. p.
Po odredbi predsednika senata — sodnika vplsntčar:
Opi;. št.
SPOROČILO O PLAČILU PREDJEMA
V ................................ zadevi ......................
opr. št------------------------- na plačilo predjema — stroškov v znesku din ..................... pozvana
stranka ......-.......-........... iz ....................... je plačala predjem - stroške v določenem roku.
Gotovina, ki je vpisana v dnevniku pod t. štev...............'........... je položena na zbirni račun
sodišča pri banki.
V .......................... dne ............... 197.... Vodja dnevnika
Obr. SP št. 17 (Čl. 146 SP) — Sporočilo o plačilu predjema	.....................................
ODREDBA
Računovodstvu naročam, da v .._........ zadevi
Opr. št.
izplača oziroma nakaže v breme predjema, ki ga je položil
na račun št. ...........:..... pri denarnem zavodu ................................
v znesku din ................. in to:
1	........................................................................... din
2	........................................................................... din
3	............................;.............................................. din
4	........................................................................... din
in da o tem poroča h gornji opravilni številki.
V ......................., dne ................. 197....
Sodnik
POROČILO
Po gornji odredbi je bil izplačan oz. nakazan v breme predjema, položenega na račun št.
pri denarnem zavodu ................................................. skupaj znesek din ............
To izplačilo je vpisano pri sodišču v dnevnik na str................. pod zaporedno št..............
in na analitični račun št......................, in sicer:
1	......................................-....-..................................... din ....
2	..............................................i..........................,....... din ....
3	................................................................................. din ....
5. Na račun bančnih stroškov št..................................................... din ....
Skupaj din ....
Po izplačilu navedenih zneskov znaša saldo predjema...........................din ......
V .......................... dne .............. 197.....
Vodja dnevnika
zadeva
POROČILO
Oprav. št.
oprav, št................
Delavcu ........................................................... kot .........-.........
je bilo izdano potrdilo o prisotnosti na sodišču dne ............................................
Njegov delodajalec ............................-...........................................
je zahteval refundacijo delavcu izplačanega denarnega nadomestila za osebni dohodek v znesku
Ta znesek je bil delodajalcu nakazan dne .......................... s čekom št.............
v breme predračuna sodišča — predjema položenega na račun št.......................
V ......................... dne ............. 157......
Vpisano v popis stroškov — v obračunski list
— pod zap. št................... dne...........,.. 197.
Vpisničar:
Računodajalec:
din.
Obr. SP št. 19 (čl. 147 SP) — Poročilo računovodstva o refundaciji denarnega nadomestila delodajalcu
Oprav, št. K ....
Na podlagi pravnomočne odločbe — sodbe tega sodišča z dne opravilna številka .........., vas pozivamo, da plačate:
1.	denarno kazen...........................din .......... v roku ......... dni - mesec -------
2.	stroške kazenskega postopka.............din .......... v roku ......... dni - mesec .......-
3.	povprečnino .................................. din ........ v roku       dni - mesec
4.	nadomestilo za odvzeto premoženjsko korist din ............ v roku .......... dni - mesec
skupaj din .........
od prejema tega poziva po priloženih položnicah po pošti.
Ce znesek ne boste plačali v določenih rokih, bodo prisilno izterjani.
Priloge : položnice.
Temeljno sodišče v .............................-
Enota v .................
dne ............-... 197.
M. P.
nlv sp št 20 (čl. 149 SP) — Poziv na plačilo denarne kazni Itd.
Po odredbi sodnika vpisničar:

Opravilna št.
OBVESTILO
o plačilu denarne kazni, povprečnine, stroškov kazenskega postopka in odvzete premoženjske koristi
................-..............-.................................... je plačal dne .......................
denarno kazen......................................v	znesku	din	  pod	dn.	št.	..
povprečnino........................................v	znesku	din	     pod	dn.	št.	..
stroške kazenskega postopka pri sodišču............v	znesku	din	  pod	dn.	št.	..
stroške kazenskega postopka pri	drugem organu . . v	znesku	din ............ pod	dn.	št.	..
odvzeto premoženjsko korist........................v	znesku	din	   pod	dn.	št.	..
Temeljno sodišče v .................................
Enota v...-.............
dne ..................... 197.
Vodja dnevnika:
Kto
__	Opr. št.
PREDLOG ZA PRISILNO IZTERJAVO
..... sodišču
v ......
Enoti v
Upnik: _________________________-.......-.....................................-................—
Dolžnik: _______________________________.......................................................
Po pravnomočni sodbi - sklepu ...............-........................................... sodišča
opr. št...................... z dne
je treba izterjati od dolžnika
denarno kazen.............................din ...........—
povprečnino •••««•••••••••••* din ......................
stroške kazenskega postopka...............din ..............
odvzete premoženjske koristi............... din ............—
druge stroške.............................din --------------
Skupaj din ..............
Ker dolžnik v določenem roku ni ničesar plačal in je poziv k plačilu postal izvršljiv, predlagam
izvršbo:
I.	Z rubežem dolžniku pripadajočih prejemkov ki jih dobiva kot delavec pri ................»......
in z izplačilom teh zarubljenih prejemkov upniku v višini izvršljive terjatve — toda ne na škodo morebitnim že prej pridobljenim pravicam drugih upravičencev.
Zarubiti se sme največ ena tretjina osebnega dohodka po odbitku prispevkov.
Dolžnikovemu dolžniku se prepoveduje izplačati dolžniku zarubljeni del prejemkov, dolžniku pa se prepoveduje kakorkoli razpolagati z zarubljenim delom prejemkov.
II.	Z rubežem, hrambo in prodajo premičnin in vrednosti vsake vrste, ki so last dolžnika.
Terjatve upnika je treba nakazati brez odbitka poštnine na njegov račun štev.......................
Izvršilno sodišče je temeljno sodišče v ....................enota v
sodišče v
Enota v....-...............-
dne ............... 197....
Vodja enote temeljnega sodišča
Pravni pouk: Zoper izvršilno dovolilo je dopustna pritožba. Pritožbo je treba vložiti v roku 15 dni po prejemu on tem sodišču pismeno v dveh izvodih ali pa jo podati ustno na zapisnik.
Obr' SP St.. 22 'čl. 150 SP) - Uradni predlog za prisilno Izterjavo denarne kazni, povprečnine, stroškov kazenskega postopka, odvzete premoženjske koristi In redovne denarne kazni
Opravilna številka: I ......-.........
OBVESTILO O NEUSPELI IZVRŠBI
Upnik:_________________—................_..........-...-.................—...................-..—
Dolžnik: .......................................................................................-
Po poročilu izvršilnega organa z dne .......................................... izvršba za plačilo
denarne kazni, povprečnine, stroškov kazenskega postopka, izvedenine v znesku din .......... ni uspela,
ker ni bilo mogoče najti zarubi j ivih predmetov — ker zavezanca ni bilo mogoče najti.
Stroške izvršilnega organa, ki so odmerjeni na din .......... je treba nakazati izvršilnemu sodišču v
Temeljno sodišče v ....................-.............
Enota v  -.......................—-
dne ..........-...........- 197.....
M. P.	Sodnik:
Zap. št.	Datum vpisa v evidenco	Štev. konta	Označba spisa	Osebno ime obsojenca oz. udeleženca v postopku	ZNESEK					Zaznamki v zvezi s prisilno izterjavo
					denarna kazen	povprečnina	stroški kazenskega postopka	odvzeta premoženjska korist	redovna denarna kazen	
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	n
		1		i I		1				
Obr. SP št. 24 (čl. 151 SP) — Evidenca zapadle neplačane denarne kazni, povprečnine, stroškov kazenskega postopka, odvzete premoženjske koristi in redovne denarne kazni
Navodilo za vodenje evidence zapadle neplačane denarne kazni, povprečnine, stroškov kazenskega postopka, odvzete premoženjske koristi in redovne denarne kazni (Obrazec SP št. 24)	z
V stolpec 11 evidence se vpisujejo zaznamki v zvezi s prisilno izterjavo:
—	datum predlagane izvršbe in opravilna številka I spisa oziroma naziv sodišča, kateremu je bil poslan izvršilni predlog, če je bila izvršba predlagana pri drugem sodišču;
—	datum sklepa, s katerim je bilo dovoljeno obločno plačevanje in višina obroka (če je bilo obročno plačevanje dovoljeno po vpisu v evidenco);
—	datum sklepa p nadomestni kazni zapora za neizterjano denarno kazen;
—	datum sklepa o oprostitvi obdolženca plačila povprečnine oziroma povrnitve stroškov kazenskega postopka ter premoženjske koristi;
—	datum plačila s kratico »plač«, itd.
Z vpisom datuma plačila, datuma sklepa o oprostitvi oziroma datuma sklepa o nadomestni prostostni kazni in z ustreznim zaznamkom v stolpcu li, se zaporedna številka v evidenci odčita.
Opr. št.
NALOG-OPOMIN*
za plačilo sodne takse v sodnih kolkih
(osebno ime in naslov taksnega zavezanca)
ZADEVA:	.....................................................-................................v
Na podlagi 41. člena zakona o sodnih taksah (Ur. 1. SRS, št. 7-76/72 in Ur. 1. SRS, št. 24/77) vas pozivamo, da v petnajstih dneh od vročitve opomina plačate neplačano oziroma premalo plačano sodno takso za —.
.............................................................................. red. št.: ........—
v znesku .............. din ter sodno takso za ta opomin po tar. št. 41 ZST v znesku .-..... din,
skupaj torej ............. din.
Neuničene sodne kolke v navedenem znesku nalepite na hrbtno stran opomina in ga v roku 15 dni vrnite temu sodišču.
Ce v odrejenem roku sodne takse ne boste plačali, boste morali poleg redne takse plačati po določbi 44. čl. ZST še 500/o pribitka nanjo kot kazensko takso, vendar največ 500 dinarjev.
sodišče v
Enota v dne ____
197..
Sodnik;
M. P.
Za točnost odpravka vpisničar:
Neustrezno prečrtati!
Opr. št.
NALOG — OPOMIN* za plačilo sodne takse v gotovini
(osebno ime in naslov taksnega zavezanca)
Zadeva: ..
Na podlagi 41. člena v zvezi s 6. členom zakona o sodnih taksah (Ur. 1. SRS. št. 7-76/72 in Ur. 1. SRS, št. 24/77) vas pozivamo, da v petnajstih dneh od vročitve opomina plačate neplačano oziroma premalo plačano sodno takso za.
red.	št			-	 v znesku 		
red.	št			 v znesku 			 din
red.	št			 v znesku 			 din
	. din,	skupaj torej 		
Navedeni znesek plačajte pri banki ali na pošti na račun dohodkov SR Slovenije št.
Originalno potrdilo o vplačilu sodne takse nalepite na hrbtno stran opomina in ga v roku 15 dni vrnite temu sodišču.
Ce v tem roku potrdila ne boste predložili, boste morali plačati še 10«/» pribitka od plačane takse ket kazensko takso, vendar največ 500 dinarjev.
sodišče v
Enota v ........................
dne ..................... 197...
M. p.
• Neustrezno prečrtati?
Obr. $P št. 26 (čl. 15» SP) — Opomin za plačilo sodne takse v gotovini
Sodnik:
Za točnost odpravka vpisničar
Opr. št....
DAVČNA UPRAVA SKUPŠČINE OBČINE
V skladu z določbo 44. čl. zakona o sodnih taksah sporočamo, da taksni zavezanec ..
(osebno ime in točen naslov)
v pravni zadevi
kljub opominu po 41. čl, ZST, ki mu je bil vročen dne ...„............-..., sodne takse v znesku
.................. din in sodne takse za opomin po tar. št. 41 ZST v znesku .............- din
ni plačal in prosimo, da jo prisilno izterjate, kakor tudi 50 "/o pribitka nanjo kot kazensko takso.
........................ sedišče ▼ ------------------—......-
Enota v dne ...

M. P.
Sodnik:
Opr. št........................
Temeljno sodišče v ............................. enota v ...................;...... je po sodniku
..........................'..... v ................;....... zadevi ..............................
.........................:..... zoper .........................................................
izdalo na podlagi 45. člena zakona o sodnih taksah (Ur. 1. SRS, št. 7-76/72 in Ur. 1. SRS, št. 24/77) naslednji
SKLEP
I. Ugotovi se, da taksni zavezanec .................................!.............................
ni plačal v predpisanem 15-dnevnem roku od prejema taksnega naloga (opomina) oz. opozorila ...... din
redne takse za ........................... ter .................. din takse za taksni opomin.
Na to taksno obveznost je sodišče opozorilo stranko ustno dne .........;...................:......
Nalog (opomin) za plačilo takse je bil stranki vročen dne .....................................
Na podlagi 44. čl. v zvezi s 45. čl. zgoraj cit. zakona mora plačati taksni zavezanec tudi kazensko
takso v višini 50 •/« pribitka na redno takso. Ta kazenska taksa znaša ............ din.
Na podlagi 45. čl. zgoraj cit. zakona se zaradi plačila pod I. navedenih taksnih obveznosti
naroča
................................,...................banki v ......................., da . z razpoložljivega
dobroimetja taksnega zavezanca, ki ga ima na kateremkoli tekočem računu, akreditivu ali podobnem naslovu, zlasti pa na tekočem računu št................... prenese znesek ....-............. din na račun
dohodkov od. sodnih taks št........................., ki ga vodi ........................................
banka v ........................................-... ■.
Ce na tekočem računu, akreditivu ali kakem drugem naslovu taksnega zavezanca ni kritja, mora denarni zavod blokirati njegova sredstva do višine gornjega zneska, prenos na izvršiti delno ali v celoti, takoj ko bo imel taksni zavezanec kakršnokoli kritje na kateremkoli računu.
Z dostavitvijo tega sklepa banki se šteje, da je izvršena prisilna izterjava takse.
Temeljno sodišče v ..........-..—....................
Enota v ............................................
V ........................ dne ............ 197.....
Dostavljeno:	M. P.	Sodnik:
1.	Podružnici ................................ banke
Za pravilnost odpravka vpisni čar:
2. Taksnemu zavezancu
PRAVNI POUK: Zoper ta sklep ima taksni zavezanec pravico do pritožbe na .................................... sodišče
v ........................... Pritožbo je treba vložiti v roku 15 dni od prejema tega sklepa
pri tem sodišču. Pritožba ne zadrži izterjanja takse.
Obr. SP St. 2# (čl. 154 SP) — Sklep o prisilni Izterjavi sodne takse
SEZNAM TAKS
Opravilna št.
v zadevi
Osebno ime stranke, ki je oproščena plačila takse .... na podlagi ........................................
Redna št. v spisu	Opravilo, za katerega taksa ni bila plačana in vrednost spornega predmeta za plačilo takse	Tarifna postavka	Znesek din	Taksa naj se izterja od	Pripombe
				tožnika	toženca	
				v znesku din	
1	2	3	4	0 | 8	7
			1 1		
------------------sodišče v ___________________
Enota v .................... .
POTRDILO
Sodišče potrjuje prejem ......................
v zadevi ................................
v ---------- izvodih, ----- prilog in __________ rubrik...............:.......
Vloga je taksirana z din ...................... v neuničenih kolkih.
(Sodni pečat)
Obr. SP št. 30 (čl. 162 SP) — Potrdilo o prejemu pisanj
Datum in podpis delavca v vložišču
Označba spisa
POPIS SPISA
Zap. št.	Dan, ko je bilo pisanje sprejeto ali pri sodišču sestavljeno	Kratka označba vsebine	Označba prilog	Številka lista	Pripomba
1	2	3	4	5	6
			1		
Obr. SP št. 37 (čl. 167 SP) — Popis spisa
sestavljen dne sodišču v .....
Opravilna št.
POSVETOVALNI ZAPISNIK
—..... 197. pri .....................
........... enoti v .................
Zadeva:
Navzoči:
Predsednik senata:
Sodnik porotnik:
Sodnik porotnik:
Zapisnikar:
Izid glasovanja:
Obr. SP št. 38 (čl. 179 SP) — Posvetovalni zapisnik
Datum seje	Sestava senata	Obravnavane zadeve (označbe spisov)	Spis z odločbo vrnjen pisarni (datum)	Podpis
1	2	3	4	5
1——	Predsednik: 		 	 poročevalec: 			 glasovalec: 					Predsednik: Zapisnikar:
	zapisnikar: 	 jav. tožilec: 					
	itd.			
Obr. SP št. 39 (čl. 181 SP) — Sejna knjiga
Navodilo za vodenje sejne knjige (Obrazec SP št. 39)'
Z vpisom datuma v stolpec 4 se označba spisa v stolpcu 3 odčrta.
St. 26 — 9. XII. 1978	URADNI LIST SRS		Stran 2101
Oprav, št							Število prilog 		
	VROCILNICA		
----------...—................ sodišče v ..
Naslovnik ..................................
1.	Ker tisti, ki naj se mu vroči, pošiljke m hotel spre-
jeti. se je pošiljka pustila v stanovanju — v prostoru, kjer dela ....-................................
(navesti dan, uro in razlog odklonitve)
2.	Namesto naslovniku, ki se ga tudi potem, ko se je pustilo pismeno obvestilo, naj bo določenega dne ob določeni uri v svojem stanovanju ali na svojem delovnem mestu, ni našlo, se je pošiljka izročila
enota v...........................................
Potrjujem s svojeročnim podpisom, da sem danes prejel zgoraj označeno pošiljko.
-----------------------, dne ............... 197....
(čitljiv podpis naslovnika ali nadomestnega prejemnika oziroma vročevalca če je prejemnik nepismen, s pripombo, zakaj je podpisal prejemnika)
Vročil:
(vročevalec)
I
(komu in v kakšnem razmerju je ta oseba s tistim, ki mu je bilo treba pošiljko vročiti)
3.	Ker naslovnika ni bilo mogoče najti, čeprav se je pustilo pismeno obvestilo, naj bo določenega dne ob določeni uri v svojem stanovanju ali na svojem delovnem mestu, in ker tudi nadomestna vročitev ni bila mogoča, se pošiljka vrne z navedbo, da je sedanji naslov naslovnika:
(sedanji naslov)
(vročevalec)
Obr. SP št. 40 (čl. 185 SP) — Vručilnica za vročitev v lastne roke
Oprav. št. Ev.......
VROCILNICA
Število prilog ...
--------------------- sodišče v
naslovnik .........-..,•........
1.	Namesto naslovnika je pošiljko prevzel: ............
(kdo In v kakšnem razmerju je ta oseba s tistim, ki mu je bilo treba vročiti pošiljko)
2.	Potrjujem s svojeročnim podpisom, da sem prejel zgoraj navedeno pošiljko.
-------------------------- dne _________________ 197___
.........., enota v ....................................
1.	Ker tisti, ki naj se mu pošiljka izroči, pošiljke ni hotel sprejeti, se je pošiljka pustila v stanovanju — v prostoru, kjer dela. (Navesti dan, uro m razlog odklonitve).
2.	Ker naslovnika ni bilo mogoče najti in ker tudi nadomestna vročitev ni bila mogoča, se pošiljka vrne z navedbo, da je sedanji naslov naslovnika
(sedanji naslov)
----, dne .................... 197
(podpis vročevalca)
Pečat
(podpis naslovnika ali nadomestnega prejemnika oziroma vročevalca, če Je prejemnik nepismen, s pripombo, zakaj Je podpisal prejemnika)
(podpis vročevalca)
Obr, SP št. 41 (čl. 185 SP) — Vročilnica za nadomestno vročitev
VROČILNICA	Vročitev: 1. v lastne roke
2. nadomestna
Opravilna številka	
Predmet vročitve in število prilog	
Osebno ime in prebivališče stranke, ki naj se ji vroči	
Podpis tistega, ki je vročil	
Dan vročitve in podpis prejemnika ali razlog, iz katerega se ni vročilo	
Način vročanja:
ad 1. Po naših zakonih je vročitev veljavna, če je opravljena v lastne roke naslovljenca, ad 2. Cc ni mogoče vročiti v roke naslovljenca, se sme vročiti tudi na vsak drug način, ki ga dovoljujejo zakoni kraja, kjer je treba vročiti.
Obr. SP št. 42 (čl. 185 SP) — Vročilnica za vročitev v inozemstvu
Obravnave In naroki						Obravnave in naroki					
Označba spisa	Sodnik	Ura	Izdana odločba — odredba		Zadeva vrnjena pisarni dne	Označba spisa		Sodnik	Ura	Izdana odločba — odredba	Zadeva vrnjena pisarni dne
1	2	3	4		5	1		■j	3	4	5
<					G						-
											
Obr. SP št. 43 (čl. 189 SP) — Poslovni koledar
Zap. št.	ii a n. £ 2	Označba spisa	Komu je bil spis poslan in opr. št. zaprosila	Predvideva se vrnitev spisa	Poslana urgenca	Spis vrnjen	Pripombe
	S Z ca oj			datum			
1	2	3 *	4	5	6	7	8
1				1 1			
Obr. SP št. 44 (čl. 192 SP) — Seznam odposlanih spisov
Navodilo za vodenje seznama odposlanih spisov (Obrazec SP št. 44)
Ko se pošlje urgenca za vrnitev spisa in vpiše datum v stolpec 6, je treba Istočasno vpisati v stolpec 5 nov datum predvidene vrnitve spisa.
... zadeva
Opravilna št. . sodišču
zaradi
'PREDLOŽIMO
spis zaradi pritožbe — revizije ........................................
zoper sodbo — sklep z dne ...................................... red. št.
Odpravek sodbe — sklepa je bil pritožitelju vročen dne .................
priložena pod red. št....................................
list št.................
povratnica — vročilnica
Pritožba — revizija vložena dne ................................. red. št.....i.............. list št..........
na zapisnik — z vlogo: osebno — po pošti oddano dne ..........................:................................
Odgovor na pritožbo, — revizijo vložen dne ...................... red. št.................... list št..........
Pritožitelj pritožbe — revizije ni obrazložit
Pritožitelj pozvan k dopolnitvi pritožbe dne ..............:...................................................
Priloženi spisi: ..........................................-
Priloge: ............................-...........................................................................
Pojasnila k navedbam v pritožbi — reviziji — o kršitvah določb postopka:
.......................... sodišče v .....................
Enota v ...........;..................
dne ........................... 197...
M. P.	Predsednik senata — sodnik:
Obr. SP št. 45 (čl. 196 SP) — Predložitveno poročilo
..........i...... sodišče
v
zadeva ..............^....
Opr. št.
Dostavljamo po ......................... sodišču v ........................................... priloženi
spis opr. št.................... zaradi pritožbe — revizije — navedene v predložitvenem poročilu sodišča I.
stopnje.
Spisu smo priložili naš spis (označba spisa) ...........................................................
in prepis svoje odločbe, ki se izpodbija.
t K navedbam pritožbe o kršitvah določb postopka sporočamo:
........................ sodišče v ...................-
dne ......................... 197...
Predsednik senata
Obr. SP št. 40 (čl. 198 SP) — Spremni dopis sodišča II. stopnje
Označba spisa, izdanega iz arhiva ................-
ARHIVU .............................. SODISCA V .........................
...................... ENOTI V ...................-
Prosimo, da se izda spis št..................zadeva ...................... ki je shranjen v arhivu.
Spis potrebujemo dne ..................... v ..................................................
zadevi .........................................-.....................................................
in bo priključen spisu ..........................................................._...!................
Spis bomo vrnili predvidoma ........................................................../........-
V   ..................., dne ............... 197—	Vpisničar:
Izdani spis vpisan v seznamu pod
Obr. SP št. 47 (čl. 503 SP) — Zaprosilo arhivu za Izročitev spisa	zap. Št ..................../ 197.
Zap. St.	Datum /.daje	Označba izdanega spisa	Komu je spis izdan	Zadeva, h kateri bo spis priložen in označba spisa	Rok vrnitve	Datum pospeš- nice	Datum vrnitve spisa	Pripomba
1	2	3	4	5	6	7	8	9
1 1 1				III	1				
____________________ Opr. št.
Ime sodišča
POBOTNICA
Potrjujem da sem prejel dne _____________________
a)	izvršljive terjatve .....................
b)	obresti po.......% od dne ...............- do dne
c)	pravdnih stroškov _______________________-
č) izvršilnih stroškov .....................—
d)	stroškov rubeža — prodaje _________________
e)	taks ____________________________________
.. 197._ od
------------ din
.........    din
............ din
_____________din
..........   din
...........  din
........... din
i
Podpis stranke, ki Je plačala
Skupaj .................. din
_____ iz naslova
Sodni izvršitelj
Videl
dne ......................... 197.....
Sodnik
Obr. SP št. 49 (čl. 204 SP) — Pobotnica
Oprav. št. I ......................
IZKAZ STROŠKOV SODNEGA IZVRŠITELJA
Izvršilni organ............................................................. je opravil izvršilna dejanja
dne ............................................... v izvršilnih zadevah ...............................
Odhod ob ___________ uri — povratek ob .......... uri.
Stroški potovanja so naslednji:
1.	dnevnica ...................................................:.............. din
2.	prevozni stroški od ......... do .....:.................................... din
3.	kilometrina od .............. do .........—................................ din
od .......... do .........................................._.... km
od .......... do ............................................ km
Skupaj ......... km po din .............. din
_	Skupaj din
Od tega zneska odpade na zadevo ...................................................... din
na zadevo ... na zadevo ... na zadevo ....
Znesek din .... od ..........
....................................................... din .T................
.........................................-............. din ..................
..............2........................................ din ...............
Skupaj din .....................
je plačan — znesek din ................................-.... je treba izterjati
...................., dne .................... 197..
Izvršilni organ:
SKLEP
Potni stroški odmerjeni na din ...-................... od katerih odpade na zadeve: __________
..............-........... dne .......................... 197....
Vpisano v dnevnik uradnih potovanj pod zap. št................. Po pooblastilu predsednika - sodnik:
Obr. SP št. 50 (čl. 204 SP) — Izkaz stroškov sodnega izvršitelja	...........-...............................
VROCEVALNI list
K oprav. št.
v zadevi prisilne dražbe nepremičnin vi. št..
k. o.
Osebna imena in naslovi		Da				um vročitve skle dna številka skle					pov				Pripomba
oseb, ki morajo biti obveščene	njihovih zastopnikov oziroma pooblaščencev	re									pa				
								/							
1	2	3													4
	i														
Obr. SP št. 51 (čl. 234 SP) — Vročevalnl list

Zapo- redna št.	Datum prejema	1 Pošiljatelj		Zadeva	Rešitev		Pripombe
		organ, podjetje, ustanova oziroma osebno ime in prebivališče	številka in datum spisa		datum	način rešitve	
1	2	3	4	5	6	7	8
							
Obr. SP št. 52 (čl. 223, 224 SP) — Vpisnik Su za zadeve sodne uprave In vpisnik SuZ za zaupne in strogo zaupne zadeve sodne uprave
Navodilo za izpolnjevanje »Su« in »SuZ« vpisnika (Obrazec SP št. 52)
Zadeve, vpisane v Su oziroma SuZ vpisnik, se odčrtajo z vpisom v stolpca 6 in 7.
Pri zap. št. vpisa okrožnice v Su vpisnik, se v stolpec 7 vpiše, da je, in v katero skupino zbirke okrožnic, okrožnica vložena (npr. vloženo v zbirko okrožnic pod 11-12). Stolpca 6 in 7 vpisnika se izpolnita šele tedaj,' ko je okrožnica dejansko vložena v zbirko okrožnic.
Če se zadevi združita, se pri pridruženi zadevi vpiše v stolpec 6 datum združitve in v stolpec 7 zaznamek o pridružitvi (npr. 5. 1. Pridruženo k Su...) in pridružena zadeva od črta.
Zaporedna številka	Datum prejema	Preiskovalni sodnik	Preiskavo zahteva (kdo In oprav, številka)	Obdolženec (osebno ime, datum rojstva, poklic, prebivališče, če je tuj državljan, tudi državljanstvo)	Zakonita označba kaznivega dejanja In določba KZ po zahtevi	Datum narokov	Datum sklepa		Posamezna preiskovalna dejanja prepuščena	
							0 uvedbi preiskave	da se preiskava ne opravi	komu In kdaj	zaprosilo vrnjeno dne
1	2	3	4	5	|	6		7	8	9	10	11
				1 1					I	
Datum sklepa		„ j Oškodovanec •“ 1 prevzel pregon dne	Po končani preiskavi spis poslan j. t. oz. obveščen drug tožilec (datum)	Predlog za dopolnitev preiskave (datum in kdo)	Obtožnica, obt. predlog oz. zas. tožba vložena (dat. in oprav, št. spisa)	Pripor					Pritožbeni postopek oz. postopek pred senatom		Trajanje postopka	1 (let, mesecev, dni)	Pripombe
o prekinitvi preiskave	o ustavitvi preiskave					začel dne	podaljšan dne	podaljšan do	odpravljen z dnem	•3 2	datum pritožbe oz. zahteve, vsebina in kdo jo je vložil	odločba senata (datum, označba spisa In kratka vsebina)		
12	13		15	16	17	18	19	20	21	22	23	24	25	26
	I		1 1,1				1				1	i 1			
Obr. SP št. 53 (čl. 225 SP) — Vpisnik Kpr za preiskave
Navodilo za izpolnjevanje vpisnika »Kpr« (Obrazec SP št. 53)
Ce postopek nadaljuje odškodovanec kot tožilec, je treba vpis v stolpcu 4 z rdečilom odčrtati in vpisati podatke za oškodovanca ter istočasno v stolpcu 14 vpisati datum prevzema pregona.
Datum sklepa o ustavitvi preiskave v stolpcu 13 sc vpiše, če javni tožilec odstopi od pregona med preiskavo ali po končani preiskavi, ne glede na to, če je bil izdan sklep o uvedbi preiskave.
Ce se preiskovalni sodnik ne strinja z zahtevo javnega tožilca za preiskavo in na njegovo zahtevo odloči senat, da se preiskava uvede, se datum uvedbe preiskave vpiše tudi v stolpec 8. Ce pa senat odloči, da se preiskava ne uvede, se datum sklepa vpiše tudi v stolpec 9.
V	Kpr vpisnik vpisana zadeva se odčrta, ko je postopek končan, to je, ko so po končani preiskavi spisi poslani javnemu tožilcu oziroma ko je d končani preiskavi obveščen drug tožilec, nadalje, ko je izdan sklep o ustavitvi ali prekinitvi preiskave ali če je izdan sklep, da se preiskava ne opravi, z vpisom datuma v enega od stolpcev 15, 13, 12 oz. 9.
V	stolpcu za pripombe se vpisujejo poleg že navedenih zaznamkov še: zaporedna številka seznama zaseženih predmetov z označbo »Szp« in zaporedna številka kontrolnika oseb v priporu z označbo »Ktr« in sicer z rdečilom.
				E -r	a	Zasebna tožba odstopljena		Ugovor zoper		obtož							Sodb	a		
			S <u	ime, datu prebivališče i tudi dr-				nlco oz. zahteva predsednika senata				o			is:	s	katero spozna	se obtoženec za krivega		
		S	M ~ ^ J		Označba kaznivega dejanji KZ iz obtožbe in občina storitve kazn. dejanja	poravnal- nemu			odločba sodišča (datum sklepa in kratka vsebina)		152 3 U)	' Datum glavne obravnave i naroka	§• 1 c	s katero se obtožba zavrne (datum in čl. ZKP)	s katero se obtoženec opro obtožbe fdatum in čl. Z K		označba in kvalifikacija kaznivih dejanj po sodbi			
j Zaporedna številka	Datum prejema	Senat — sodnik po;	Vlagatelj obtožbe ( ozn. spisa oz. osel prebivališče in pol	Obdolženec (osebno rojstva, poklic in če je tuj drža vij ar žavljanstvo)		datum odstopa in kateremu J	datum vrnitve in način rešitve	vložen (datum)		‘ pritožba (datum)	II S 5 e! •25 •g =		P 1= o£ || 0			datum razglasitve		glavna kazen	stranska kazen	s katero se kazen odpusti (zakonita določba)
1	2	3	4	S	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19	20	21
			i	i i ril								1		MII 1							
	m d		«.	Pritožbeni postopek						ES	n	Izredna pravna				
Odločba o sodnem opominu (datum in označba kaz. dej.)		1			| pritožba zavržena s sklepom | sodišča prve stopnje (datum | sklepa in kratka vsebina)	1	J.	. odločba sodišča tretje stopnje (datum, označba spisa in kratka vsebina)		Izvrštev odločbe (datum, kor je poslana oz. št. IKZ e vider zap. št. seznama pogojnih sodb. št. analit. konta)	1	sredstva			?	
	Odločba o vzgojnih ukrep (datum sklepa in vrsta ul	Odločba o varnostnih ukre (datum, vrsta, trajanje)	Datum odprave odločbe in janje postopka (let, mese | dni)	datum vložtve pritožbe in kdo jo je vložil		odločba pritožbenega sod’: (datum, označba spisa in kratka vsebina)	■ pritožba zoper odločbo pr tožbenega- sodišča (datum in kdo io je vložil)		Datum pravnomočnosti		Statistični list odpravljen (datum, vrsta in zap. šte>	datum vložitve	naziv	rešitev (datum, označba spisa in kratka vsebina)	; Spis vložen v arhiv (datui	Pripombe
22	23	24	25	26	27	28	29	30	31	32	33	34	25	36	37	38
1111						|				1		lili				
Obr. SP št. 54 (čl. 226 SP) Vpisnik K za kazenske zadeve
Navodilo za izpolnjevanje vpisnika »K« (Obrazec SP št. 54)
Ce javni tožilec umakne obtožnico in pregon prevzame oškodovanec, se v stolpcu 4 javni tožilec odčrta z rdečilom in vpiše oškodovanca kot tožilca.
Ce se zasebna tožba pošlje poravnalnemu svetu in ta sporoči, da je bila v zadevi dosežena poravnava, se to vpiše v st. 8, v stolpec 14 pa datum sodnikovega sklepa.
Ce predsednik senata ali senat vrne obtožnico upravičenemu tožilcu v popravo ali če senat vrne obtožnico, da se preiskava dopolni oziroma opravi, se to, kakor tudi vrnitev dopolnjene obtožnice, vpiše v stolpcu za pripombe. V Stolpec za pripombe se vpiše tudi podaljšanje roka za popravo ali vrnitev dopolnjene obtožnice.
Ce oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec ne predloži popravljene obtožnice v določenem roku, se vpiše datum sklepa o ustavitvi v stolpcu 14 in zadeva odčrta kot končana.
Ce senat na ugovor :opcr obtožnico, obtožnico zavrže ali odstopi zadevo drugemu sodišču ali odloči, da se obtožba ne dopusti in postopek ustavi, se to vpiše v st 10 in zadeva odčrta, ko postane sklep senata pravnomočen in se datum pravnomočnosti vpiše v stolpcu 31.
Enako postopa sodišče, če sehat odloči tako kot v prejšnjem odstavku, ko rešuje pritožbo zoper sklep predsednika senata s katerim je bil zavržen prepozen ugovor oz. ugovor, ki ga je podala neupravičena oseba in se to vpiše v st. 12.
V	primeru, da je za\ ržena obtožnica javnega tožilca in je treba o tem obvestiti oškodovanca, se zadeva odčrta, če odškodovancc ne nadčljuje pregona po preteku roka, v katerem je Imel pravico pregon nadaljevati.
Enako se ravna, če je bil postopek ustavljen in je javni tožilec .umaknil obtožnico med pripravami za glavno obravnavo. Ustrezni sklep se vpiše v st. 14.
V	stolpec 14 se vpiše datum sklepa in člen ZKP, ko se postopek ustavi oziroma s sklepom zavrže obtožnica, obtožni predlog oz. zasebna tožba (271, 286. 436, 438. in 445. čl. ZKP).
Ce je obtoženec za neko kaznivo dejanje oproščen ali pa je obtožba zavrnjena, za drugo kaznivo dejanje pa obsojen, se opravijo vpisi v ustreznih stolpcih vpisnika le glede obsodilnega dela.
Ce je izrečen poseben pogoj za odložitev izvršitve kazni, se tudi to in rok vpiše v st. 19. Razen tega pa se rok za izvršitev pogoja vpiše tudi v stolpec za pripombe in spis vloži v rokovnik do izteka tega roka.
Če je izrečena enotna kazen z upoštevanjem prejšnjih pravnomočnih, toda ne še prestaiiih kazni, se v stolpcu 19 vpiše enotna izrečena kazen; v stolpcu za pripombe se pri vseh zadevah vpiše ustrezni zaznamek npr. pri sodišču, ki je izreklo enotno kazen: »v zvezi s sodbo ............ sodišča v ......... z dne
......... opr. št.......... je izrečena entona kazen«; pri sodišču, ki je izreklo prejšnjo kazen pa: »s sodbo
......... sodišča v ......... z dne .......... opr. št.......... je izrečena enotna kazen ............«.
Trajanje oziroma višina kazni se vpisujeta s številko in besedo.
Ce je izrečena pogojna kazen, sc vpiše poleg kazni pogojna doba, ki se izpiše tudi z besedo in rdeče podčrta.
Ce je odločba sodišča prve stopnje spremenjena z odločbo sodišča druge stopnje, se kratka vsebina drugostopne odločbe vpiše v st. 28 in obenem z rdečilom odčrtajo v ustreznih stolpcih kazni, ki so bile spremenjene.
Ce pritožbeno sodišče kazen spremeni v pogojno, se v stolpcu 28 vpiše tudi doba odložitve kazni in to rdeče podčrta.	,
V	stolpec 32 se vpiše datum pravnomočne sodbe in komu je bila poslana zaradi izvršitve (zapor, varnostni ukrepi) ter označba konta, kjer je evidentirano izterjanje denarne kazni, povprečnine, stroškov kazenskega postopka in odvzetih premoženjskih koristi. Ce vodi evidenco o izvrševanju kazni zapora isto sodišče, ki je kazen izreklo, se v stolpec 32 poleg datuma vpiše označba IKZ in zaporedna številka. Ce je izrečena pogojna kazen, se v tem stolpcu vpiše označba seznama pogojnih sodb »Sps«, zaporedna številka, mesec (z rimsko številko) in leto vpisa v ta seznam.
V	stolpec 36 se vpišejo spremembe pravnomočne sodbe v postopku na zahtevo za izredno omilitev kazni, za varstvo zakonitosti, za izreden preizkus sodne odločbe, zaradi amnestije ali pomilostitve in preklic pogojne obsodbe. V tem primeru se vpis pogojnosti v st. 19 z rdečilom odčita.
V	stolpcu za pripombe se vpisujejo poleg že navedenih zaznamkov še: zaporedna številka seznama zaseženih predmetov z označbo »Szp« in zaporedna številka kontrolnika oseb v priporu z označbo »Ktr« in sicer z rdečilom.
Sodba oziroma sklep
Seja senata
Izredna pravna sredstva
s katero se obtoženec spozna za krivega
odločba
kazen
datum
Odločanje senata za mladoletnike
sklep senata
Postopek uveden (zakonita označba Kaz
Pripravljalni postopek
pripor
Obrazec SP št. 55 (227 čl. SP) — Vpisnik Km za celotni kazenski postopek zoper mladoletnike na prvi stopnji Navodilo za izpolnjevanje vpisnika »Km« (Obrazec SP št. 55)
V	stolpcu 8 sc vpisujejo odredbe o nastanitvi mladoletnika tako v pripravljalnem postopku kot tudi po vloženem predlogu javnega tožilca. Stolpec 26 se izpolni samo, če se mladoletniku izreče kazen.
V	stolpcu za pripombe se vpisujejo isti zaznamki kot v stolpcu za pripombe K vpisnika ter zaznamki o prepustitvi posameznih preiskovalnih dejanj organu za notranje zadeve in o odločitvi senata v primeru nesoglasja javnega tožilca in sodnika za mladoletnike.
Kot začasni zaznamki se v stolpcu za pripdmbe vpisdjejo tudi 'roki. v katerih morajo organi, ki izvršujejo varnostne oziroma vzgojne ukrepe, obveščati sodnika za mladoletnike.
				Prošnja zavržena, umaknjena oz. postopek ustavljen (datum in kratica)	Zadeva			
Zap. št.	Datum pre- jema	Označba kazen- skega spisa	Osebno ime obsojenca		poslana	vrnjena	Opravilna številka in datum odločbe organa za pomilostitev ter način rešitve	Pripombe
					datum			
1	2	3	4	5	6	7	8	9
	1		1		1			
Obr. SP št. 56 (čl, 228 SP) — Vpisnik Po za pomilostitvene zadeve Navodilo za vodenje vpisnika »Po« (Obrazec SP št. 56)
Stolpec 5 se izpolni, če je prošnja zavržena, umaknjena oz. postopek ustavljen. Vpiše se datum in kratica »zavr.,«, »um.« oz. »ust.«.	)
Zadeva se v vpisniku odčrta po izpolnitvi stolpca 5 oziroma 6.
Zap. št.	Datum prejema	Naziv sodišča, ki pošilja spis in označba spisa	Pritožbo, zahtevo oziroma ugovor vložil	Vsebina vloge	Datum seje	Odločba senata (vsebina rešitve)	Datum odprave odločbe	Pripombe
1	2	3	4	5	6	7	8	9
1 1								>
Obr. SP št. 57 (čl. 229 SP) — Vpisnik Ks za zadeve izven-obravnavnega kazenskega senata
Zaporedna številka	Datum pre- jema	Naziv in sedež organa ter označba spisa, oz. osebno ime in prebivališče predlagatelja	Kratka vsebina zadeve	Datum naroka (če je odrejen)	Rešitev		Datum odprave odločbe	Pripombe
					datum	način		
1	2	3	4	5	6	7	8	9
				1				
Obr. SP št. 58 (čl. 230, 242 SP) — Vpisnik Kr, R za razne kazen ske in civilne zadeve
Navodilo za vodenje vpisnika »Kr«, »R« (Obrazec SP št. 58)
Zadeva se odčrta z vpisom v stolpca 6 in 7. oziroma, če je izdan sklep, z vpisom datuma v stolpec 8.
Pri zadevah za opravo posameznih preiskovalnih dejanj se nad zaporedno številko vpiše z rdečilom označba »Pd«. Ta določba velja tudi za opravo posameznih preiskovalnih dejanj v gospodarskih prestopkih.
V	stolpec 7 je treba poleg načina rešitve vpisati pri overitvi na kraju samem označbo »Ov« in zaporedno številko, pri v sodno hrambo sprejetih oporokah in pri overitvi pogodbe po sodniku označbo »Sl« in zaporedno številko seznama listin, pri protestnih pa označbo »Pro« in zaporedno številko protestnega registra.
V	stolpcu za pripombe se vpisujejo tudi podatki pritožbenega postopka, pri ponudbah za nakup nezazidanega stavbnega zemljišča pa tudi daturti vročitve ponudbe občini z ustreznim zaznamkom.
s d N	Datum prejema	Senat — sodnik posameznik	Vlagatelj obtožbe (JT, ošk.) In označba spisa oz. osebno Ime In prebivališče	Obdolženec, naziv in sedež obdolžene pravne osebe oz. osebno Ime, poklic In prebivališče obdolžene odgovorne osebe	Gospodarska dejavnost oziroma funkcija obdolženca	Naziv gospodarskega prestopka in člen ustreznega zakona po obtožnem predlogu	Datum obravnave	postopek ustavljen (datum)	a	zavrnilna	g j?	g g	oprostilna	o	Sodba, s katero se obdolženec spozna za odgovornega			
										datum razglasitve	kvalifikacija gospodarskega prestopka	kazen	Varstveni ukrep (vrsta in višina oz. trajanje)
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10 | 11	12	|	13	|	14	|	15			
I I I
Datum odprave odločbe in trajanje postopka (let, mesecev, dni)	Pritožbeni postopek			Datum pravnomočnosti	Izvršitev odločbe (datum in komu je poslana, zap. št. seznama pogojnih sodb št. analit. konta)	Statistični list	i odpravljen (datum in zap. št.)	Izredna pravna sredstva			Spis vložen v arhiv (datum)	Pripombe f
	Datum vložitve pritožbe in kdo jo je vložil	Pritožba zavržena na prvi stopnji (datum)	odločba pritožbenega sodišča (datum označbe spisa in način rešitve)								
							datum vložitve	naziv	Rešitev (datum, označba spisa In kratka vsebina)		
16	17	18	19	20	21	22	23	24	25	26	27
	I I	1					1		1			
Obr. SP št. 59 (čl. 231 SP) — Vpisnik Gp za gospodarske prestopke Navodilo za vodenje vpisnika »Gp« (Obrazec SP št. 59)
Za vpise v posamezne stolpce se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za K vpisnik.
Tožba
umaknjena,
zavržena
Osebno ime, poklic in prebivališče, oziroma naziv in sedež
Tožba odstopljena poravnalnemu svetu
toženca
tožnika
‘ datum
na podlagi obravnave	fJi 1 o	| iu zaradi izostanka	j -	ep M> Si O O a a	rešeno na drug način	Datum odprave odločbe in trajanje postopka (let, mesecev, dni)	Pritožbeni postopek		Datum pravnomočnosti	Izredna pravna sredstva			Spis vložen v arhiv (datum)	Pripombe
					Datum vložitve pritožbe in kdo jo je vložil	Pritožba zavržena s sklepom sodišča prve - stopnje (datum) odločba pritožbenega sodišča (datum, označba spisa In način rešitve)		Datum vložitve	naziv	rešitev (datum, označba spisa in kratka vsebina)		
												
16	| ' 17	|	18	|	19				20	21	22 I	23	24	25	26	27	28	29
1 1						1						
Obr. SP št. 60 (čl. 232 SP) — Vpisnik P za pravdne zadeve
Navodilo za vodenje vpisnika »P« (Obrazec SP št. 60)
Ce vstopi v pravdo namesto prvotne stranke nova stranka (npr. intcrvenient, dedič, pravni naslednik), se prvotna stranka z rdečilom odčrta in vpiše namesto nje nova stranka. Ce pristopi k stranki nov sospornik, se ta vpiše v ustrezni stolpec pri prvotnem vpisu ter označi kot je predpisano v 4. bdstavku 207. člena. Ce za tak vpis ni prostora, se ravna po 5. odstavku 208. člena.
Ce zahtevata razvezo zakona zakonca sporazumno, se oba vpiše samo kot tožnika, v stolpcu 5 pa napravi črto.
V postopku v sporih majhne vrednosti se v stolpcu 6 nad predmetom spora vpiše z rdečilom označba »Mv«. V spodnjem levem kotu tega stolpca pa se vpiše številka stolpca statističnega obrazca, v katerem bo zadeva izkazana kot prejeta. V primeru, da sodišče	vrednost spora oceni drugače kot je navedena v tožbi, se prvotni vpis z rdečilom odčrta	in	napiše nova	vrednost spora.	Označba »Mv« se napiše tudi na
ovitku spisa.	*
Stolpec 9 se izpolni le v primeru, če je sodnik izdal plačilni nalog brez predloga strank. Ce je zoper tak plačilni nalog vložen ugovor, se izpolni stolpec 10. Ce je ugovor zavržen, se to vpiše v stolpec za pripombe z zaznamkom, npr. »6.8. sklep, ugovor zavržen«. Ko postane tak sklep pravnomočen, se v stolpcu za pripombe vpiše datum pravnomočnosti sklepa in zadeva odčrta kot končana. Ce pa ugovor ni zavržen, se nadaljujejo vpisi pri isti zadevi, kakor da plačilni nalog ni bil izdan. Ce ugovor ni bil vložen, se zadeva odčrta kot končana, ko postane plačilni nalog pravnomočen, kar se vpiše v stolpcu 24.
Ce nastopi mirovanje postopka,	se	vpiše datum	v stolpec 12, pod	datumom pa kratica »mir«; zadeva
se odčrta kot rešena šele potem, ko	je	izdan sklep,	da se šteje tožba	za umaknjeno in se vpiše datum v
stolpec 13. Če stranka v roku nadaljuje postopek, se v stolpcu za pripombe vpiše zaznamek, npr. »5.6. nadaljevanje postopka«, datum v stolpcu 12 pa z rdečilom odčrta.
V	stolpcu 12 se pod datumom prekinitve vpiše kratica »prek« in se zadeva ne odčrta.
V	stolpec 14 se vpiše datum sklepa o umiku tožbe oziroma datum sklepa, s katerim se tožba zavrže, s kratico »um« oziroma »zavrž« in se zadeva odčrta kot končana.
V	stolpec 16 se v primeru, če je izdana delna ali vmesna sodba vpiše tudi kratića »del« oziroma »vmes«.
Če je izdana dopolnilna sodba se datum te sodbe vpiše v stolpec 16 pod prejšnjim datumom s kratico »dop«.
V	stolpec	16, 17 in 18	se vpiše datum sklepa le, če	je	izdan	končni sklep	v postopku zaradi motenja posesti, pod	datumom pa	se vpiše kratica »skl«.
V	stolpec	19 se vpiše datum sklepa rešitve zadeve,	če	za to	ni	predviden	drug stolpec, npr. datum
sklepa o ustavitvi pravdnega	postopka, če spada zadeva v	nepravdni	postopek,	datum sklepa, s katerim
se tožba zavrže na podlagi sporočila poravnalnega sveta, da sta se stranki poravnali oziroma, da je tožnik umaknil tožbo ipd.
Če je sklenjena poravnava (vpis v stolpcu 15) se v stolpcu 20 vpiše le trajanje postopka.
Če v sporih majhne vrednosti stranke niso zahtevale vročitve sodbe, sc v stolpcu 20 vpiše datum razglasitve sodbe.
V	stolpec 20 se ne vpiše trajanja postopka pri zadevah, ki so odstopljene v pristojnost drugemu sodišču.
Če je vložena pritožba zoper sodbo samo glede odločbe o stroških, se vpiše v st. 20 pod datumom pritožbe in kdo jo je vložil še »zoper izrek o stroških«.
V	stolpcu 27 se vpiše sprememba pravnomočne sodbe v postopku za revizijo in v postopku na zahtevo za varstvo zakonitosti. ■
Če je bila v primeru toženčevega ugovora zopet plačilni nalog zadeva iz vpisnika Pl prdnsepa v vpisnik P in loženec nato ugovor zoper plačilni nalog umakne, se datum umika in datum pravnomočnosti plačilnega naloga vpiše v stolpcu za pripombe vpisnika P in zadeva odčrta kot končana.
			Osebno ime, prebivališče naziv in		poklic in oziroma sedež		o <v	plačilni		Tožba umaknjen^ zavržena in plačilni nalog razveljavljen	ugovor			
								nalog						
Zaporedna številka	itum prejema	1	tožnika		toženca	ednost spora	a D 5 O TJ O,	izdan	odpravljen		vložen	zavržen	Plačilni nalog pravnomočen	Pripombe
	Q '	S,				>				datum				
1	2	3	4	5		6	7	fi	9	10 |	n I	i?	13	14
						I 1	1	1	1	1	1	1								
Obr. SP št. Sl (čl. 233 SP) — Vpisnik Pl za plačilne naloge
Navodilo za vodenje vpisnika »Pl« (Obrazec SP št. Gl)
Če sodnik ugovora ne zavrže, se zadeva prenese v vpisnik P z datumom sodnikove odredbe. V stolpcu za priporSbe Pl vpisnika se v tem primeru vpiše označba P vpisnika.
Če predlogu za izdajo plačilnega naloga ni v celoti ugodeno, se datum izdaje plačilnega naloga vpiše v stolpec 8 in pod njim kratica »del«. V tem primeru so zadeva prenese v vpisnik P šele potem, ko je plačilni nalog pravnomočen oziroma ko je vložen ugovor.
Če se izpodbija plačilni nalog samo glede odločbe o stroških, se to smatra za pritožbo zoper sklep in se v tem primeru zadeva ne prenese v vpisnik P, temveč se pritožba in pritožbeni postopek vpiše v stolpcu za pripombe.	,
Če je tožba za izdajo plačilnega naloga umaknjena ali zavržena in plačilni nalog razveljavljen, sc datum izdaje plačilnega naloga v stolpcu 8 z rdečilom odčrta. Tako se ravna tudi če se sodišče po izdanem plačilnem nalogu izreče za stvarno nepristojno in se zaznamek o tem ter datum pravnomočnosti sklepa in odstop spisa pristojnemu sodišču vpiše v stolpcu za pripombe.
Če je bila v primeru toženčevega ugovora zoper plačilni nalog zadeva iz vpisnika Pl prenesena v stojnemu sodišču, sc vpis v stolpcu 8 ne odčrta, napravi pa se ustrezni zaznamek v stolpcu za pripombe.
Zadeva v vpisniku Pl se odčrta kot končana z vpisom datuma v stolpcu 7 oziroma 9 ali z datumom pravnomočnosti sklepa o krajevni nepristojnosti, izdanem pred izdajo plačilnega naloga in vpisanem v stolpcu za pripombe.
			Osebno	ime, poklic in prebivališče oz. naziv in sedež		Izvršba	
						za izterjavo denarnih	
Zap. št.	Datum prejema	Sodnik	upnika		dolžnika	na denarne terjatve	na premičnine in druge premoženjske pravice
				Izvršilni	zahtevek		
1	2	3	4		5	6	7
		1 1 1 . 1					
predlagana				Izvršba		Ugovorni postopek		Naroki (datum)	Opravljeno izvršilna dejanja (d i tu m in vrsta)	Postopek končan		Trajanje postopka (let, mesecev, dni)	Izročitev spisa sodnemu izvršitelju (datum)	Pripombe
terjatev		Za ostvaritev nedenarnih zahtevkov	V zavarovanje	dovoljena	zavrnjena	datum vložitve ugovora in kdo ga je vložil	odločba p* itožbe-nega sodišča (datum, označba spisa in način rešitve)			z izvedbo izvršbe (datum)	na drug način (datum in kratica)			
	na nepre- mičnine													
				datum										
	8	9	10	11 | 12		13	14	15	16	17	|	18		19	20	21
							1 • 1			1			1	
Obr. SP št. 62 (čl. 234 SP) — Vpisnik I za izvršilne zadeve
Navodilo za vodenje vpisnika »I« (Obrazec SP št. 62)
Izvršilni zahtevek se vpiše v stolpca 4 in 5 pod podatki za upnika in dolžnika.
Predlagana izvršilna sredstva se evidentirajo v stolpcu G tako, da se napiše pokončna črtica, v stolpcih 7 do 10 pa tako, da se vpiše vrsta izvršilnega sredstva (rubež, hramba, prodaja, dražba, deložacija, zaznamba vrstnega reda, itd.). Ce je predlaganih več izvršilnih sredstev se vsako označi z malo črko abecede.	*
Če je predlaganih več vrst izvršb, in sodišče dovoli vse ali nekatere od predlaganih vrst izvršb, se v stolpcu 11 razen datuma dovolitve izvršbe vpiše tudi vrsta dovoljene izvršbe tako, da se navede mala črka abecede dovoljenega izvršilnega sredstva iz stolpcev 7 do 10.
Če je izvršbo dovolilo sodišče, ki ni izvršilno, se v stolpcu 11 vpiše datum sklepa o dovolitvj izvršbe in ime dovolilnegu sodišča, oziroma enote temeljnega sodišča.
Kot datum končanega postopka z izvedbo izvršbe se v stolpcu 17 vpiše datum dovolitve izvršbe na denarne terjatve, datum sklepa o izvedeni izvršbi na premičnine, datum razdelilnega sklepa pri. nepremičninskih izvršbah, datum izselitve iz stanovanja ali poslovnega prostora, datum namestitve oziroma izročitve otroka, itd. Nadalje se v stolpec 17 vpiše datum sklepa o opustitvi ali dopustitvi dejanj, npr. vožnje preko parcele. Ker se zadeva odčrta z vpisom datuma Izdaje sklepa v stolpec 17 (ne datuma pravnomočnosti, sc eventualni nadaljnji sklep o izreku denarne kazni, ker dejanje ni bilo opuščeno oziroma dopuščeno, vpiše v stolpcu za pripombe pri odčrtani zadevi.
Če je dovoljeno več vrst izvršb je treba v stolpcu 17 oziroma stolpcu 18 poleg datuma vpisati tudi malo črko abecede končanega izvršilnega sredstva.
Taka zadeva se sme odčrtati kot končana, ko so izvršeni vpisi v stolpcu 17 ali 18 glede vseh dovoljenih izvršilnih sredstev.
Če tretjedolžnik po prejemu sklepa o dovolitvi izvršbe sporoči sodišču, da sklepa sodišča ne more izvršiti in sodišče izvršilno dovoljenje pošlje novemu tretjedolžniku, vpiše datum odprave v stolpec za pripombe z ustreznim zaznamkom.
Stolpec 18 se izpolni v primeru, če se je postopek končal, ne da bi bila izvršba izvedena, to je, če je sodišče postopek ustavilo zaradi plačila, umika predloga, neuspešne izvršbe, itd. ali zadevo odstopilo drugemu sodišču in podobno. V stolpcu 18 se razen datuma navede kratica na drug način končanega postopka, npr. »pl« (plačano), »um« (umik), »nst« (ni stvari — neuspešna izvršba), »np« (zavezanec neznanega prebivališča), ipd.
V	stolpec za pripombe se vpišejo sklep o odložitvi izvršbe, sklep o utesnitvi izvršbe, zaporedna številka in letnica seznama sodnemu izvršitelju izročenih spisov zaradi oprave izvršilnih dejanj, npr. 15/77. Razen tega se z rdečilom vpiše v stolpec za pripombe pristop, izvršba z intervencijo, itd.
V	stolpec 20 se vpiše datum izročitve spisa sodnemu izvršitelju. Ko sodni izvršitelj po opravljenem izvršilnem dejanju vrne spis pisarni, se ta datum z rdečilom odčrta. Kolikokrat je bil spis izročen sodnemu izvršitelju zaradi oprave posameznih izvršilnih dejanj, toliko datumbv mora biti vpisanih v tem stolpcu.
V	zaplombehih zadevah se pred zaporedno številko vpisa v vpisniku vpiše z rdečilom označba »Zp«,
v stolpec 4 ime sodišča, ki je izreklo kazen zaplembe premoženja in opravilne številko sodbe, v stolpec 5 pa osebno ime in prebivališče obsojenca. Stolpci 6 do 10 se ne izpolnijo. Posamezna opravila se vpisujejo v stolpec 16, način rešitve pa v stolpec 17 oziroma 18. Smiselno se vpisuje v vpisnik tudi, če gre za sek-vestracijsko zadevo.	"	^
Zadeva se v vpisniku odčrta kot rešena z vpisom ustreznih datumov v stolpcih 12, 17 oziroma 18.
Zaporedna številka	Datum prejema	Osebno ime, poklic in zadnje prebivališče umrlega	Datum smrti	Datum sklepa, da se obravnava ne opravi	Vabilo dedičev z oklicem (datum objave)	Zapuščinska obravnava (datum)	Datum sklepa o napotitvi na pravdo oziroma na upravni postopek	
1	2	3	4	5	6	7	8	
		I		1 1				
Odločba sodišča		Datum odprave odločbe in trajanje postopka (let, mesecev, dni)	Pritožbeni postopek			Datum pravno- močno- sti	Izvedeno v z. k. (datum in Dn. št.)	Pripombe
Sklep o dedovanju oziroma volilu	Sklep o izročitvi zapuščine skupščini občine oz. kmetijski zemljiški skupnosti		datum vložitve pritožbe in kdo jo je vložil	Odločba na pritožbo (datum in način rešitve)				
				I. st. sodišča 13	n. st. sodišča			
datum								
9	I	10		11	12		14	15	16	17
1					lili			
Obr. SP št. 63 (čl. 235 SP) — Vpisnik D za postopek v dednih zadevah
Navodilo za vodenje vpisnika »D« (Obrazec SP št. 63)
V	stolpcu 8 je treba poleg datuma napotitve na pravdo vpisati tudi rok, do katerega je treba vložki tožbo oziroma začeti upravni postopek.
Ce sodišče prve stopnje na podlagi vložene pritožbe spremeni svoj' prejšnji sklep ali ga prekliče, vpiše datum sklepa v stolpec 13, datum v stolpcu 9 pa z rdečilom odčrta.
Čč se po odpravi sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da spada v zapuščino, sodišče ne vpiše zadeve na novo, temveč datum dodatnega sklepa vpiše v stolpec 9 s kratico »dod. sklep«.
Ce zapuščinska obravnava ni bila opravljena in se je zadeva odčrtala kot končana, pa se zapuščinski postopek izvede naknadno se zadeva vpiše na novo,
Ce je bil izdan sklep o dedovanju samo za premično premoženje, se v stolpcu 16 napravi vodoravna
črtica.
V	stolpcu za pripombe se z rdečilom vpiše zaporedna številka seznama listin, pod katero je oporoka vpisana.
V	primerih, ko deduje tuj državljan, se v stolpcu za pripombe vpiše z rdečilom število dedičev iz posamezne države in ime države, npr. 1-Italija 2-Svedska.
r					Vrnjeno			
ja		Naziv						
S 55 as C	cS E 'O? a	organa, ki je poslal zaprosilo	Kratka vsebina zaprosila	Narok (datum)	O a	0 S ■g	E 0 M a.S a>	Pripombe
■$		in označ-			"S h0 P	tuC	SE	
£ a	6 3	ba spisa				<d p	tl	
								
N	O				datum			
1	2	3	4	5	8 1	7	8	9
III	1	III								
Obr. SP št. 64 (čl. 236 SP) — Vpisnik Pom za zadeve pravne po moči
Navodilo za vodenje vpisnika »Pom« (Obrazec SP št. 64)
/
Zadeva se odčrta z vpisom datuma v st. 6, 7 oziroma 8.
Ce se zadeva nanaša na overitev listine medn arodne pravne pomoči, se v stolpcu za pripombe ustreznih vpisnikov napravi povezava z vpisom označbe ustreznega vpisnika.
£ d N	Datum prejema	Sodnik	Osebno ime in prebivališče oz. naziv in sedež'		Postopek									
					razglasitev za mrtvega | in dokazovanje smrti j	odvzem poslovne sposobnosti #•	solastninska razmerja, delitev, ureditev meje in zasilna pot	ureditev razmerja med starši in otroci	Odškodnina za razlaščeno premoženje In arondacijo	amortizacija listin	Sestava listin		stanovanjska razmerja	depoziti
			predlagatelja	nasprotne stranke										
											oporok	drugih		
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15
	1								1				1	
				Datum odprave odločbe	Pritožbeni postopek			
	Narok (datum)	Rešitev na prvi (datum in način	stopnji rešitve)		datum vložitve pritožbe in kdo jo je vložil	Odločba pritožbenega sodišča (datum, označba spisa in način rešitve)	Datum pravnomočnosti	Pripombe
	16	17		18	19	20	21	22
								
Obr. SP St. 65 (Cl. 237 SP) — Vpisnik N za nepravdne zadeve
Navodilo za vodenje vpisnika »N« (Obrazec SP št. 65)
Pri vpisovanju posameznih predlogov se v ustreznem stolpcu 6 do 15 vpiše pokončna črta.
Sodišče, ki vodi vpisnik N po skupinah, vpisnik konec leta sklene tako, da za zadnjim vpisom pri vsaki skupini potegne rdečo črto, sklepno klavzulo po določbi 215. člena pa napravi za zadnjo skupino po naslednjem vzorcu:
Število
Skupina
v začetku leta nerešenih zadev
na novo sprejetih zadev
rešenih
zadev
nerešenih zadev na koncu leta
SKUPNO:
	Datum prejema	in prebivališče pridržane osebe Osebno ime	sprejem v zavod	i komisijski pregled	Odločba o pridržanju v zavodu		Datum odprave odločbe |	Odpuščen iz zavoda (datum)	Pridržanje podaljšano		datum vložitve pritožbe in kdo jo je _. »o vložil	o n.	odločba pritožbenega ,§ g: sodišča (datum,	o r. označba spisa in	”5. način rešitve)	Obveščen center za socialno skrbstvo in pristojno sodišče (datum in naziv)	Pripombe
Zap. št.					dovoljeno (do kdaj)	ni dovoljeno			ponovni pregled	do kdaj				
			datum						datum					
1	2	3	4	|	5	|	6	|	7				8	e	10 | 11		12	13	14	15
1			1	1	1 IM	1	i										1	
Obr. SP 5t. 66 (čl. 238 SP) — Vpisnik Pr za zadeve pridržanja
Navodilo za vodenje vpisnika »Pr« (Obrazec SP št. 66)
Ce zavod za duševne bolezni javi sodišču sprejem pridržanca, ki je bil oddan v zavod na podlagi odločbe sodišča v kazenskem postopku, se zadeva odčrta takoj po vpisu v Pr vpisnik in v stolpcu za pripombe vpiše opravilna številka odločbe sodišča.
Ce je bila pridržana oseba izpuščena preden je sodišče odločilo o pridržanju, se zadeva odčrta z vpisom v stolpec 9. Ce pa je pridržana oseba umrla preden je sodišče odločilo o pridržanju, se zaznamek o tem vpiše v stolpcu za pripombe in zadeva odčrta.
V drugih primerih se zadeva odčrta z vpisom datuma v stolpec 8.
Ce je zoper pridržano osebo uveden postopek za odvzem opravilne sposobnosti, se v stolpcu za pripombe vpiše označba spisa, pod katero teče postopek in sodišče, pri katerem se vodi postopek.
		Ime In sedež ozl-								PRISILNA PORAVNAVA							
		roma osebno Ime, poklic ter prebivališče		se nanaša				Naroki		Predlog - prijava						Pritožbeni	
																postopek	
Zaporedna številka	E jU a? el E 3	rt 5 S) T3	rt	isllne poravnave		redne likvidacije	Senat	s	1	zavržen	zavrnjen	postopek ustavljen	prisilna poravnava potrjena	rešeno na drug način	tum odprave od-ičbe in trajanje po-opka (let, mesecev7, ni)	datum vložitve pritožbe in kdo jo je vložil	odločba pritožbenega sodišča (datum, označba spisa in način rešitve)
	D	n	§	E	%			■ E	3	datum					5 S (A -o		
l	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	1 14	15	IG	17	18
	1		1			1			1	1	1	1	1 I							1	
STEČAJ												
predhodni						stečajni postopek						
postopek				zavržen predlog za uvedbo stečajnega postopka		ustavljen		končan				
		rt			zavrnjen predlog za uvedbo stečajnega | postopka				zaradi nesorazmernih stroškov stečajnega postopka			.
sklep o uvedbi .				sklep o ustavitvi	umaknjen predlog ; uvedbo stečajnega postopka	stečajni postopek uveden			zaradi sanacije	zaradi prisilne poravnave	zaradi nezadostnih sredstev za steč. postopek ali njihove neznatne vred.		po končanju vseh razmerij iz stečajnega postopka	rešeno na drug način	datum odprave odločbe in trajanje postopka (let. mesecev, dni)
datum												
19	20	21	22	23	24	25	26	27	28	29	30	31
1	1	1	1	1	1	1	1	lili												
				REDNE LIKVIDACIJE		Datum pravnomočnosti	
pritožbeni postopek		X I 1	stečajni upravitelj	1 ■> H	datum odprave odločbe in trajanje postopka (let, mesecev, dni)		
datum vložitve pritožbe in kdo jo je vložil	odločba pritožbenega sodišča (datum, označba spisa in način rešitve)						
32	33	34	35	36	37	38	39
1 1 1				1 1 1			
Obr. SP št. 67 (čl. 239 SP) — Vpisnik St za prisilne poravnave, stečaje in redne likvidacije
Navodilo za vodenje vpisnika »St« (Obrazec SP št. 67)
Stolpci 5, 6 in 7 sc izpolnijo tako, da se vpiše navpična črtica.
V stolpec 9 in 10 sc vpišejo vsi naroki oziroma obravnave, tako, da se v stolpcu 9 vpiše okrajšava vrste naroka (poravnalni, preiskus terjatev, preiskus možnosti prevzema sanacije, preiskus pogoja za stečaj, obravnavanje glavnega razdelitvenega osnutka, itd.).
Če je uvedba stečajnega postopka odložena, se to zaznamuje v stolpcu za pripombe in zadeva ne odčrta.
Zahteva, naj se prodaja izreče za neveljavno, se vpiše v stolpec za pripombe.
Če je bil že uveden stečajni postopek, pa je bil predlagan postopek za prisilno poravnavo, se zadeva ne odčrta kot kohčana, in se vpisi glede prisilne poravnave nadaljujejo pri že vpisani zadevi.
Zadeva se odčrta kot končana z dnem odprave odločbe oziroma, če odločba ni bila odplavljena, z vpisom datuma v stolpec, ki ustreza načinu rešitve zadeve.
						Predlog poslan organu oz. odgovorni osebi			Sklep	sodišča	c	%2 ic
			Predlagatelj (osebno ime in prebivališče)	Organ oz. odgovorna oseba, ki je storila dejanje					.1	rt«® i c 57 .S	»o rt C M 2	
Zap. št.	itum prejema	Senat			Kratka vsebina pred- loga	dne	§ I S	E D	N O 5 O a	||2 ||s| Srt-^ S.'oc>	•a rt o W) «	tum odprave i trajanje posl st. mes.. dni)
	Q						5	Q	datum			S*-
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10		12	18
							|		| |			
Datum odložitve Izvršitve sklepa	Pritožbeni postopek		Datum pravnomočnosti	Sprememba pravnomočne odločbe (organ, datum, opr. št. in način rešitve)	Datum izvršitve sklepa neposredno po sodišču ali pa drugem sodišču ali organu	Ukrepi sodišča za izvršitev sklepa			Pripombe
	datum vložitve pritožbe in kdo jp ie vložil	odočba višjega sodišča (datum, označba spisa in način rešitve)							
						datum predloga pristojnemu organu naj odgovorno osebo odstrani z dela	Višina izrečene denarne kazni odgovorni osebi	uporabljen drug ukrep (datum in kateri)	
14	15	16	17	18	19	20	21	22	23
	| |			| |			l l		
Obr. SP št. 611 (čl. 240 SP) — Vpisnik Nd predlogov za varstvo zaradi nezakonitega dejanja
Navodilo za vodenje vpisnika »Nd« (Obrazec SP št. 68)
Zadeva se odčrta kot rešena z vpisom v stolpca 13 oz. 12.
Stolpci 19 do vključno 22 se izpolnjujejo samo v primeru, če sodišče ukrepa zaradi izvršitve svojega sklepa.
Zap. št.	Datum prejema	Sodišče in opr. št. odločbe, zoper katero je vložena zahr teva	Osebno ime in prebivališče strank oz. organa	Kdo je vložil zahtevo	Zahteva podana zaradi (navesti kršitev)	Seja (datum)	Datum in način rešitve	Datum odpra- ve	Pripombe
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10
				1		1			
Obr. SP it. US (čl. 241 SP) — Vpisnik Pas za prelskus zakonitosti pravnomočnih odločb samoupravnih sodišč
Zap. št.	Datum prejema	Naziv in sedež organizacije združenega dela in drugega subjekta, ki je vložil priglasitev	Kratka vsebina priglasitve	Odločba (datum)	Številka registrskega vložka	Pripombe
1	2	3	4	5	«	7
		1 '				
Obr. SP št. 70 (čl. 243 SP) — Vpisnik Srg za sodni register
Navodilo za vodenje vpisnika »Srg« (Obrazec SP št. 70)
Z vpisom datuma v stolpec 5 se zadeva odčrta kot končana. Ce je izdan zavrnilni sklep, se pod datumom v stolpcu 5 vpiše kratica »zavr«. V
V stolpcu za pripombe se vpišejo tudi podatki pritožbenega postopka.
Zap. št	Datum prejema	Senat poročevalec	Naziv sodišča prve stopnje in označba spisa	Osebno ime obdolženca	Označba kaznivega dejanja po KZ iz odločbe	Pritožnik	Pritožba zavržena (datum)	Datum obravnave oz. seje		
									potrjena (datum)	j	
1	2	3	4	5	6	1	8	9	10	
		1								
Odločba sodišča prve stopnje							Datum odprave odločbe In trajanje postopka	Pritožbe in postopek		Pripombe
spremenjena				razveljavljena						
zaradi kršitve KZ	Kazen oz. vzgojni ukrep		iz drugih razlogov	zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja	zaradi bistvene kršitve določb kazenskega oostopka	zaradi novih dejstev in dokazov		Datum vložitve orltožbe in kdo io le vožil	dg - g gSBSlž	
	zvišana	znižana								
datum										
11 | 12		13	j	14	j	15	|	16	|	17					18	19	20	21
		lili					j			
Obr. SP št. 71 (61. 244 SP) — Vpisnik Kp za kazenske zadeve na drugi in tretji stopnji
Navodilo za vodenje vpisnika »Kp« (Obrazec SP št. 71)
Če je v zadevi več obdolžencev, se v stolpcu 5 navedejo vsi obdolženci. Osebno ime obdolženca, ki se je pritožil, se s črnilom podčrta, v stolpcu 7 pa se navede pritožnik s kratico, npr. obd.
Če je v isti zadevi več pritožb zoper več različnih odločb, se tudi to navede v stolpcu 7, npr. j.t. zoper sodbo, obd. zoper sodbo in sklep.
Če je odločba prve stopnje delno razveljavljena, delno spremenjena, delno pa potrjena, se vpiše datum odločbe v vse ustrezne stolpce.
Stolpec 14 se izpolni, če je I. stopna sodba spremenjena samo glede izreka o varnostnem ukrepu, o odvzemu premoženjske koristi, o stroških kazenskega postopka, itd., ter če tožilec popolnoma umakne obtožnico in spremeni drugostopno sodišče sodbo glede na člen 374/5 ZKP. V slednjem primeru se pod datumom sodbe vpiše tudi člen ZKP.
Če je na podlagi zahteve za izredno pravno sredstvo spremenjena pravnomočna odločba, se v stolpec za pripombe vpiše naziv sodišča, datum odločbe, označba spisa in kratka vsebina.
Zap. št.	Datum prejema	Senat - poročevalec	Naziv sodišča prve stopnje in označbe spisa	Naziv in sedež oz. osebno ime in prebivališče obdolženca	Naziv gospodarskega prestopka in člen ustreznega zakona	Pritožnik	Datum seje
1	2	3	4	5	6	7	8
Način rešitve				. a| o m Si	
	Odločba sodišča prve stopnje				
	«$	cO	a g	l-ae	Pripombe
pritožba zavržena (datum)	w' S.	razvelj Ijena	s 4) 1	E ai.3 less	
	datum			Q-	
9	10	u	12	13	14
1 1 1					
Obr. SP št. 72 (čl. 245 SP) — Vpisnik Gpp za gospodarske prc stopke na drugi stopnji
Navodilo za vodenje vpisnika »Gpp« (Obrazec SP št. 72)
Za vodenje tega vpisnika se smiselno uporablja določbe 244. člena, predpisane za vodenje Kp vpisnika.
				Osebno ime oziroma naziv in sedež	
		8 *			
		š	Naziv sodi-		
Zaporedna številka	Datum prejema	1 1	šča prve stopnje in označba spisa	tožnika oz. predlagatelja	toženca oz. nasprotne stranke
		rt ti			1
		CZD			
1	2	3	4	5	6
|		| |			
		Odločba sodišča prve stopnje					C		
				razveljavljeno zaradi			>u rt	Datum odprave odločbe in trajanje postopka (let, mesecev, dni)	
Pritožba zavržena (kratica	Obrav- nava	potrjena	spreme- njena	bistvene kršitve določb pravdnega postopka	zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja	uveljavljanja novih dejstev in novih dokazov	Rešeno na drug i (datum)		Pripombi
		datum							
7	8	8	ie	n	12	13	14	15	16
|				1 1					
Obr. SP št. 73 (ČL 246 SP) — Vpisnik Cp za civilne zadeve na drugi stopnji
Navodilo za vodenje vpisnika »Cp« (Obrazec SP št. 73)
Za vodenje tega vpisnika se smiselno uporabljajo določbe 244. člena, predpisane za vodenje Kp vpisnika.
V stolpcu 7 se pod datumom vpiše še ustrezna kratica »prep.«, »nepop.« oziroma »nedov*.
Ce je pritožbo vložil intervenient se to vpiše v stolpec za pripombe.
Zap. št.	Datum prejema	Senat	Naziv sodišča prve stopnje in označba spisa	Pritožnik	Naziv organa oz. odgovorne osebe, ki je napravila nezakonito dejanje	Datum seje	
1	2	3	4	5	6	' 7	
				1			
cd	C	Odločba prvostopnega					
g			sodišča				
	£						
> rc N	> ro N		CT3 g	c	C cd ;r!	O 2 a	
co	CQ	cs			e n		Pripombe
Pritožb	,-s O £	g i a	OJ E O a t/i	% N (0	Rešeno drug i	Datum od odločbe	
datum							
»	*	10	ii	12	13	14	15
1 1 1 1			1				
Obr. SP št. 74 (čl. 247.SP) — Vpisnik Ndp za pritožbe zoper sklepe, izdane na predloge za varstvo zaradi nezakonitega dejanja
												
Zap. št.	Da- pre- jema	Senat - po roče-valeč	Osebno ime. poklic in prebivališče oz. naziv in sedež tožnika	Naziv in sedež tožene stranke	Vrsta spora	°4 .h i*	Prepis tožbe poslan toženi In prizadeti stranki v odgovor na tožbo (datum)	Da- tum obrav- nave oz. seje	Odgovor na tožbo dostavljen	Člen 26. ZUS	Člen 28. ZUS	
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	
1				-		|		|				
Tožba								atum odprave odločbe i trajanje postopka et, mesecev, dni)	Pritožbeni postopek			
		usvojena In upravni akt odpravljen				Izdana sodba, ki nado mešča odpravljeni upravni akt (datum)	Rešeno na drug način (datum)					atum pravnomočnosti
?n 30. ZUS	zavrnjena	zaradi neuporabe ali nepravilne uporabe zakona	zaradi kršitve določb postopka	zaradi nepravilno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja	iz drugih razlogov				datum vložitve pritožbe in kdo jo je vložil	pritožba zavržena po sodišču I. st. (datum, kratica)	odločba II. st. (datum, označba spisa in kratka vsebina)	
s	datum											Q
13	14	15	16	17	|	18	19	20	21	22	23	24	25
				i i i i i- i i r								
Zahteve po 64. čl. ZUS		Izredna pravna sredstva			Obnova		Pripombe
		datum vložitve	naziv	rešitev (datum, označba spisa in kratka vsebina)	dovoljena	odbita	
datum vložitve	datum in način rešitve						
26	27	28	29	30	31	32	33
					1		
Obr. SP št. 75 (Cl. 248 SP) — Vpisnik U za upravne spore
Navodilo za vodenje vpisnika »U« (Obrazec SP št
V	spodnjem levem kotu stolpca 6 se vpiše številka stolpca statističnega obrazca, v katerem bo zadeva izkazana kot pravnomočno končana.
Z vpisom datuma v ustrezni stolpec 15 do 18, se, če je izdana odločba, ki nadomešča odpravljeni upravni akt, vpiše datum tudi v stolpec 19.
V	stolpec 22 se vpiše datum vložitve pritožbe tudi v primeru, če je pritožba vložena zoper sklep sodišča prve stopnje, vpisan v stolpcu 23.
V	stolpec 30 se vpiše sprememba pravnomočne odločbe v postopku na zahtevo za preizkus sodne odločbe in v postopku na zahtevo za varstvo zakonitosti.
Zap.
št.
E
0?
a
E
\2
S
ž
o
Naziv in sedež
tožnika
toženca
Predmet
spora
t
S
%
u
O
E
3
Tožba		Sodba				itum odprave odločbe i trajanje postopka et, mesecev, dni)	Zahteva za varstvo zakonitosti			
										
umaknjena	zavržena	s katero se tožba zavrne	s katero se odloča o stvari sami	s katero se tožba upošteva in se izpodbijani skl$p razveljavi	Rešeno na drug način		tu m vložitve		rešitev (datum, označba spisa in kratka vsebina)	Pripombe
datum							Cfl •o			
8	9	10	n	12	13	14	15		16	17
lili	1						1				
Zap. št.	Datum prejema	Senat - poročevalec	Pripor	Sodišče oz. senat za prekrške in opr. št. odločbe, zoper katero je vložena zahteva	Osebno ime in prebivališče strank oz. obsojenca	Kdo je vložil zahtevo	
1	2	3	4	5	6	7	
|							
Zahteva je vložena zaradi					Zakoniti predpis, zaradi katerega je vložena zahteva	Seja	Ddločba o zahtevi			Odločba odpravljena	Pripombe
							ugodeno i	zavrnjeno	rešeno na drug način		
varstva zakonitosti	izredne omilitve kazni	izrednega preizkusa sodne odločbe	revizije	sodnega varstva zoper odločbo senata za prekrške na II. st.							
								d 15 _	a t u m			
8	9	10	11	12	13	14		16	|	17	|	18			19
		.				lili'					
Obr. SP št. 77 (čl. 250 SP) — Vpisnik Ips za Izredna pravna sredstva
Navodilo za vodenje vpisnika »Ips« (Obrazec SP št. 77)
Stolpci 8 do 12 se izpolnijo tako. da se napravi pokončna črtica v ustreznem stolpcu. V stolpec 15 se vpiše pod datumom tudi vsebina rešitve.
Zap. št.	Da- tum pre- jema	Senat	Zahtevo vložil (osebno Ime In prebivališče)	Organ oz. organizacija, ki je Izdala posamični akt	Kratka vsebina zahteve	Datum seje	Odločba sodišča				Datum odprave odločbe in trajanje postopka (let, mes., dni) fl	Pripombe
							zahteva zavržena	zahteva zavrnjena	c g zahtevi — ugodeno	S si C m		
1	2	3	4	5	6	7	8	] e		10 | 11		12	13
III	1							|		|		/	i
Obr. SP št. 78 (61. 251 SP) — Vpisnik Uv za zahteve za varstvo z ustavo zajamčenih svoboščin In pravic, kršenih z dokončnim posamičnim aktom
Osebno ime fizične oziroma naziv in sedež pravne osebe	Zaporedna številka Su vpisnika	Kratka vsebina zadeve	Pripombe
1	2	3	4
t
Kratka vsebina zadeve	Zaporedna številka Su vpisnika	Pripombe
i	2	3
		
Obr. SP št. 8» (41. 258 SP) — Stvarni imenik k Su vpisniku
/
Osebno ime oziroma naziv in sedež obdolženca, toženca, oz. predlagateljev pri predlogu za sporazumno razvezo, zapustnika, zavezanca, pridržanca, oziroma osebe, na katero se zadeva nanaša	Osebno ime oziroma naziv in sedež nasprotne stranke oziroma predlagatelja	Zap. št. in event. označba vpisnika
1	2	3
		
Obr. SP št. 81 (41. 258 SP' — Imenik k vpisnikom
Naziv in sedež organizacije združenega dela
					
Toženec oz. dolžnik	Zaradi	Označba spisa	Tožnik oz. upnik	Zaradi	Označba spisa
1	2	3	4	5	6
					
Obr. SP št. 82 (čl. 258 SP) — Kartotečni listek k vpisniku 1 in Pl
Osebno ime oporočitelja oz. strank	Zaporedna seznama	številka listin	Pripombe
1	2		3
			
Obr. SP št. 83 (čl. 262 SP) — Imenik k seznamu listin
Zap. št. *	Označba spisa	Osebno ime obsojenca	Kazen	Pogojna doba poteče (datum)	Pogojna sodba		Pripombe
					izbrisana (datum)	preklicana (datum in štev. odločbe)	
1	2	3	4	5	6	7	8
| |						1	
Obr. SP št. 84 (čl, 260 SP) —Seznam pogojnih sodb
Navodilo za vodenje seznama pogojnih sodb (Obrazec SP št. 84)
Zadeva se vpiše v tisto leto in mesece seznama, ko pogojna doba poteče. Kot rešena se odčrta z vpisom v stolpec 6 (datum sklepa o izbrisu) oziroma v stolpec 7 (datum odločbe o preklicu).
Ce sodišče izreče enotno pogojno kazen, se nova pogojna sodba vpiše na novo, prvotni spis se v seznamu odčrta, v sto.lpcu za pripombe pa označi nov vpis.
Če je bila s pogojno obsodbo obsojencu naložena izpolnitev kakšne obveznosti, se zadeva vpiše v seznam pogojnih sodb samo v mesec in leto, ko pogojna doba poteče.
Zap. št.	Datum prejema	Osebno ime obdolženca	Označba spisa	Kratek in natančen opis predmeta
1	2	3	4	5
	| | |			
Odredba glede zaseženih predmetov
V hrambi				zaseženi predmeti				podpis vodje seznama ob izpolnitvi stolpcev JI, 12 oz. 13	Pripombe
na sodišču		na depozitnem mestu		Datum odredbe in opr. št.	Izročeni oz. poslani po pošti (datum. osebno ime in prebivališče prevzemnika predmetov oz. naziv organa In prevzemnikov podpis)	uničeni po komisiji (datum tn podpis enega člana komisije)	Datum prodaje		
v posebni omari	v blagajni (zap. št. seznama negotovinskih pologov)	pri bančni organizaciji (štev. konta)	pri drugem hra ni tel ju (zap. i št. seznama negotovinskih | pologov)						
6	7	8	9	10	11	12	13	14	15
		•II	1	|	|							
Obr. SP St. 85 (čl. 261 SP) — Seznam zaseženih predmetov
Navodilo za vodenje seznama zaseženih predmetov (Obrazec SP št. 85)
Ce se med postopkom označba spisa, vpisana v stolpec 4, spremeni, se prvotna označba z rdečilom odčrta. in vpiše namesto nje ustrezna nova označba spisa.
Ce je v isti kazenski zadevi več zaseženih predmetov, se vpišejo vsi pod eno zaporedno številko, v stolpcu 5 se označijo s tekočimi številkami od 1 dalje. Ko so vpisani vsi zaseženi predmeti pod isto zaporedno številko, se pod zadnjim vpisom napravi vodoravna črta preko vsega obrazca. Ce je nato naknadno treba vpisati še kakšen zaseženi predmet, ki se nanaša na isto zadevo, se postopa po določilu 5. odstavka 208. člena.
Stolpec 6 se izpolni tako, da sc napravi pokončna črtica.
Zadeva se odčrta kot rešena z vpisom v enega od stolpcev 11 do 13. Ce je pod isto zap. št. vpisanih več predmetov, se zadeva odčrta kot rešena, ko je izvršen vpis glede vseh predmetov.
			V hrambo prejeta listina			Listina vrnjena			
Zap. št.	Datum prejema	Osebno ime in prebivališče oporočitelja oz. strank	vrsta	si 1$	Označba spisa (D, R. N) I	E p 00 X3	Osebno ime in prebivališče prevzemnika ter njegov podpis	Razglasitev oporoke (datum in št. D spisa)	Pripombe
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10
							| |		
Obr. SP št. 86 (čl. 262 SP) — Seznam listin
Navodilo za vodenje seznama listin (Obrazec SP št. 86)
V	stolpec 3 je treba vpisati osebno ime in prebivališče oporočitelja oziroma vse stranke iz listin, navedenih v prejšnjem odstavku, kar velja tudi za vpis v imenik, ki se vodi k seznamu listin (obr. SP št. 83).
Zadeva se v seznamu listin odčrta po izpolnitvi stolpcev 7—8 oziroma z vpisom datuma preklica oporoke v stolpec za pripombe. Kolikor je odprtih zaporednih številk v seznamu listin, toliko mora biti izvirnikov listin v hrambi sodišča.
V	stolpec za pripombe se vpiše odstop izvirnika oporoke, če zapuščinsko sodišče ni hkrati sodišče, ki je oporoko hranilo. Preden oporoko odstopi, jo razglasi in napravi zase prepis oporoke.
Zap. št.	Osebno ime obdolženca »	Označba spisa	Pripor				Datum pravnomočnosti sodbe	Pripombe
			začel dne	podaljšan		odpravljen z dnem		
				dne	do			
1	2	3	4	5	6	7	8	9
							|	
Obr. SP St. ST (čl. 263 SP) — Kontrolnik oseb v priporu
Navodilo za vodenje kontrolnika oseb v priporu (Obrazec SP št. 87)
Vpis v enotnem kontrolniku se odčrta z datumom odprave pripora (vpis v stolpcu 7) oziroma z datumom pravnomočnosti sodbe (vpis v stolpcu 8).
Ce vodi sodišče kontrolnika I in II, pa pripor ob vložitvi obtožnice še ni odpravljen, se podatki iz prvega kontrolnika prenesejo v. drugi kontrolnik, v stolpcu za pripombe Ktr I pa se vpiše datum vložene obtožnice in označba spisa ter zadeva odčrta. V drugem kontrolniku pa se v stolpcu za pripombe napravi povezava z vpisom v prvem kontrolniku. Vpis v drugem kontrolniku se odčrta z izpolnitvijo stolpca 7 oziroma 8.
Roki		Roki		Roki		Roki	
Označba spisa	Pripomba	Označba spisa	Pripomba	Označba spisa	Pripomba	Označba spisa	Pripomba
1	2	1	2	1	2	1	2
	|						
Obr. SP št. «6 (čl. 265 SP) — Rokovnik k vpisnikoma Srg In Dn
Navodilo za vodenje rokovnika k vpisnikoma Srg in Dn (Obrazec SP št. 88)
Zadeva se v rokovniku odčrta, ko poteče rok in se zadeva ponovno vzame v delo.
Zap. št.	Datum izročitve spisa sodnemu izvršitelju	j Označba spisa	Osebno ime dolžnika	Vrsta izvršilnega dejanja, ki ga je treba opraviti	Oprava izvršilnega dejanja naložena sodnemu izvršitelju (osebno ime)	Spis vrnjen s poročilom sodnega izvršitelja (datum)	Pripombe
1	2		4	5	e	7	*
					•		
Obr. SP št. 88 (čl. 286 SP) — Seznam sodnemu izvršitelju izro črnih spisov
Navodilo za vodenje seznama sodnemu izvršitelju izročenih spisov (Obrazec št. 89)
Stolpec 6 se izpolni le v primeru, če je pri sodišču več sodnih izvršiteljev, če je za opravo posameznih izvršilnih dejanj določen drug delavec sodišča ali če posamezno izvršilno dejanje opravi sodni izvršitelj drugega sodišča. V
V seznam vpisana zadeva se odčrta z vpisom datuma v stolpec 7.
Osebno ime predlagatelja oz. lastnika negotovinskega pologa
Kje je negotovinski polog v hrambi
Vrsta negotovinskega pologa (natančen opis)
Negotovinski polog izročen			Oskrbna opravila		Pripombe
E oj 'O	osebno ime in prebivališče prevzemnika pologa oz. naziv organa	podpis prevzemnika pologa	rok zapadlosti	vrsta	
7	8	9	10	11	12
|					
Obr. SP št. 90 (čl. 267, 276 SP) — Seznam negotovinskih pologov
Navodilo za vodenje seznama negotovinskih pologov (Obrazec SP št. 90)
Zaporedna številka v seznamu se odčrta, ko se izpolnijo stolpci 7, 8 in 9. Ce je negotovinski polog poslan upravičencu po pošti, se to vpiše v stolpcu 9.
Ko enota temeljnega sodišča pošlje sprejeti polog računovodstvu temeljnega sodišča, vpiše datum pošiljatve v stolpec 7, v stolpec 8 pa računovodstvo temeljnega sodišča, ki mu je polog poslala in vpis odčrta.
Če v seznamu pri kakšni zadevi ni prostora za eventualne nadaljnje vpise, se nadaljnji vpisi opravijo po 5. odstavku 208. člena.
Zaznamki o rokih se vpišejo v stolpcu 10.
Zaporedna številka	Datum prejema	j	ODLOČBA SODISCA		Osebno ime, rojstni podatki in prebivališče obsojenca	Poziv za nastop kazni zapora		Tiralica		Obsojenec poslan iz pripora na prestajanje kazni zapora pred pravnomočnostjo sodbe, dne
		naziv sodišča, opr. št. in datum	vrsta in višina kazni zapora		poslan dne	vročen dne	odrejena dne	poslana v izvršitev (komu)	
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10
									
Čas, prebit v priporu od do	Prestajanje kazni			Odlog izvršitve kazni					Pogojni odpust		Pripombe
	začeto dne	prekinjeno od do	končano dne	prošnja vložena dne	odločba o prošnji (kratka vsebina in datum)	pritožba zoper odločbo vložena dne	odločba o pritožbi (kratka vsebina, opr. št. in datum)	izvršitev kazni odložena do dne .	P n •o o g 9	pogojna doba potekla z dnem	
11	12	13	14	15	16		17	18	19	20	21	22
1 1			1 !							|	
Navodilo za vodenje evidence izvrševanja kazni zapora (Obrazec SP št. 91)
Če je obsojenec poslan iz pripora na prestajanje kazni zapora v KPZ pred pravnomočnostjo sodbe, se izpolnijo stolpci 1 do 5 in 10 do 12. Ko pa prejme sodišče pravnomočno sodbo, odčrta podatke v stolpcih 3 in 4 in vpiše v ta dva stolpca nove podatke iz pravnomočne sodbe, če je potrebno.
V	stolpec 12 se vpiše datum, ko je obsojenec na podlagi poziva za nastop kazni zapora dejansko začel prestajati kazen; če pa je bil pred tem obsojenec v priporu, se vpiše datum začetka pripora (iz stolpca 11), od katerega se mu po pravnomočni sodbi všteva kazen.
V	stolpec 14 še vpiše datum, ko je obsojenec prestal kazen. Če je bil obsojenec pogojno odpuščen, se stolpec 14 ne izpolni, temveč samo stolpec 20. Stolpec 14 se izpolni šele potem, ko je obsojencu pogojna doba potekla in sicer tako, da se v ta stolpec vpiše isti datum kot v stolpec 21 (datum poteka pogojnega odpusta).
Če je bila obsojencu spremenjena kazen zapora z izredno omilitvijo, ali je bil pomiloščen ali amnestiran, se v stolpec 14 vpiše datum, ko je obsojenec prestal kazen po izredni omilitvi, pomilostitvi ali amnestiji, v stolpcu za pripombe pa se navede opr. št., datum in kratka vsebina ustrezne odločbe.
IKZ evidenca se sklene konec vsakega leta tako, da se ugotovi število vpisanih zadev, število rešenih zadev in število nerešenih zadev. Sklep podpišeta vodja enote temeljnega sodišča in delavec, ki vodi evidenco.
Če ob koncu leta zadeva ni rešena in je zato vpisana na novo v evidenco za naslednje leto, se prvotna označba na ovitku spisa, npr. »IKZ 15/76«, prečrta in vpiše nova, npr. »IKZ 1/77«.
Če sodišče prejme več nalogov za izvršitev kazni zapora zoper istega obsojenca (če je zoper njega teklo več kazenskih postopkov pri istem ali, različnih sodiščih), vpiše v IKZ evidenco vsak nalog, vsakega pod svojo zaporedno številko, in v stolpcu za pripombe pri vseh vpisih napravi ustrezen zaznamek zaradi povezave. Če dobi sodišče v takih primerih obvestilo KPZ. da je obsojenec nastopil kazen zapora, vpiše datum nastopa kazni v stolpcu 12 pri vseh vpisih in vse zadeve odčrta kot končane, spise pa vloži v rokovnik, dokler ni prestana kazen v posamezni zadevi.
Če je bila kasneje izrečena enotna kazen, se taka pravnomočna sodba vpiše v IKZ evidenco kot nova zadeva s tem, da se v stolpcu 4 vpiše poleg drugih zahtevanih podatkov še beseda »enotna kazen« in
zaznamek, da je izrečena v zvezi s prejšnjo sodbo (ali sodbami), vpisano pod IKZ .......... V stolpcu za
pripombe pri prejšnjem (prejšnjih) vpisu je treba prav tako označiti, da je izrečena enotna kazen vpisana
pod IKZ ..........., nakar se vsi prejšnji vpisi odčrtajo kot končani, če že niso bili odčrtani zaradi vpisa
v stolpcu 12. Če je obsojenec že na prestajanju kazni, se datum začetka prestajanja kazni iz stolpca 12 prejšnjega vpisa prenese v stolpec 12 novega vpisa, nakar se tudi ta na novo vpisana zadeva odčrta kot končana.
Če pristojno	sodišče	izreče	enotno	kazen in pošlje pravnomočno sodbo	sodiščem, katerih pravnomočne sodbe je upoštevalo v	izreku	enotne	kazni, obvestijo ta	sodišča o enotni	kazni vsa za izvršitev prejš-
njih pravnomočnih sodb pristojne enote tenjeljnih sodišč.
Če dobi enota temeljnega sodišča, na območju katere je KPZ, v katerem obsojenec prestaja kazen zapora, nalog za izvršitev pravnomočne sodbe, s katero je bila v kazenskem postopku izrečena enotna kazen. ni pa pred tem prejela nalogov za izvršitev prejšnjih pravnomočnih sodb, vpiše enota temeljnega sodišča tak nalog v	IKZ evidenco	tako, da v stolpcu 4 vpiše	enotno kazen, v	stolpcu za pripombe pa vpiše
zaznamek o izreku	enotne	kazni	v zvezi	s sodbo določenega	sodišča (navesti	naziv sodišča, datum in opr.
št. sodbe ter vrsto in višino kazni). V tem primeru vpiše na podlagi obvestila KPZ v stolpec 12 datum nastopa prestajanja kazni zapora po prvi pravnomočni sodbi, v stolpec za pripombe pa vpiše »obsojenec je na prestajanju kazni po sodbi ......... sodišča v ......... z dne opr. št......... za dobo ......-..«.
če je obsojenec še na prestajanju kazni zapora po prejšnji pravnomočni sodbi, se mu za prestajanje kazni zapora po novi pravnomočni sodbi, ne pošlje poziv za nastop kazni, ampak le ustrezno obvestilo. Tako obvestilo se pošlje tudi KPZ. v katerem obsojenec prestaja kazen zapora, s prepisom pravnomočne sodbe. V tem primeru se v stolpec 6, ki je določen za vpis datuma pošiljatve poziva za nastop kazni zapora, vpiše datum poslanega obvestila, v stolpcu za pripombe pa zaznamek, da je že na prestajanju kazni zapora od dne ........... po pravnomočni sodbi ........... sodišča v ..........
V stolpec za pripombe se vpišejo poleg že navedenih zaznamkov in zaznamkov, ki so po mnenju sodišča potrebni, tudi zaznamek o zastaranju izvršitve kazni zapora z navedbo datuma in opr. št. odločbe, zaznamek o plačani denarni kazni, ki je bila nadomeščena s kaznijo zapora in zaznamek o smrti obsojenca, ki je bil na prestajanju kazni zapora. Z vpisom navedenih zaznamkov v stolpcu za pripombe, se zadeva odčrta kot končana.
Istočasno z vpisom zadeve v IKZ evidenco, se vpiše tudi v imenik k tej evidenci (obr. SP št. 92).
Osebno ime obsojenca in očetovo ime	Datum rojstva	Zap. št. evidence
1	2	S
		
■1 Zap. št.	Datum prejema	Osebno ime, rojstni datum in prebivališče obsojenca	Naziv sodišča, ki je izreklo smrtno kazen in označba spisa	Datum pravnomočnosti sodbe
1	2	3	4	5
				
Postopek za pomilostitev, oz. izredno pravno sredstvo		Izvršitev smrtne kazni odložena (datum in kratka vsebina)	Smrtna kazen izvršena (datum)	O izvršitvi smrtne kazni obveščeni		Pripombe
datum vložitve prošnje oz. zahteve in kdo jo je vložil	odločba (organ, datum, označba spisa in kratka vsebina)			najbližji sorodniki (datum in kdo)	matični urad (datum in kateri)	
6	7	8	9	10	11	12
. |						
Obr. SP št. 93 (čl. 269 SP) — Evidenca o izvršitvi smrtne kazni
Navodilo za vodenje evidence o izvršitvi smrtne kazni (Obrazec SP št. 93)
Zadeva se odčrta z vpisom datuma v stolpec 9.
Ce je s pomilostitvijo oziroma z izrednim pravnim sredstvom smrtna kazen spremenjena v zapor, se zadeva odčrta z vpisom v stolpec 7.
Pooblastilo		Osebno ime preglednika	Namen pregleda	Pregled	Pregled- nikov podpis	St. in datum poročila o pregledu	Pripomba
datum, št. in kdo ga je izdal	štev. Su spisa, kjer je hranjeno			začet	končan			
				datum			
1	2	3	4	5	|	6	7	8	9
				|	| 1		
Obr. SP št. 94 (čl. 270 SP) — Seznam pregledov sodišča
Opravilna št. K
TEMELJNEMU SOMSCU X
enoti v
je bil(a) s pravnomočno sodbo ....................... sodišča v ................, enote v ...
opr. št. .................:.. obsojen(a) na ............................. zapora.
V kazen je treba všteti pripor od .... ure dne ........................................
do ... ure dne .............................:...................................-............
Obsojenec(ka) je na prostosti — v zaporu v ..................................................
Sodba je priložena.
Prosimo, da izvrSIte kazen.
Temeljno sedišče v ..................................... enota v ................
dne .......................... 197...
M. P.	Sodnik:
Temeljno sodišče v .... Enota v ___________
Opr. št. IKZ Datum:	.....
S sodbo ........................................ sodišča v ..................... enote v ................
z dne....................-.... opr. št...................... v zvezi s sodbo ................................
sodišča v ........................... z dne ................'.................. opr št..........................
ste bili obsojeni po .............................. čl. KZ na kazen ......................:.......... zapora.
V kazen se všteje pripor od ......................... do .....................
Na podlagi določbe 1. odstavka 34. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št.
17/78) vas pozivamo, da se s tem pozivom zglasite dne ......................... v kazenskem poboljševalnem
zavodu ......................., kjer boste prestajali kazen odvzema prostosti. S seboj prinesite zdravst-
veno knjižico, osebno izkaznico ali kako drugo listino za ugotavljanje istovetnosti (potna listina itd.) in vozniško dovoljenje, če ga imate.
Prilagamo priznanico za brezplačen prevoz št............................
Ce določenega dne ne nastopite kazni, bo na podlagi 2. odstavka 34. člena citiranega zakona odrejena prisilna privedba na vaše stroške.
Iz opravičenih razlogov, navedenih v 37. členu cit. zakona, lahko zaprosite za odložitev izvršitve kazni odvzema prostosti. Prošnjo za odlog izvršitve kazni je treba v smislu 38. člena cit. zakona vložiti v treh dneh od prejema poziva za prestajanje kazni odvzema prostosti. Prošnji se mora priložiti tudi dokaze, ki opravičujejo odlog.
Vodja enote temeljnega sodišča
Priloga: ...........................
Poslano v vednost:
Kazenskemu poboljševalnemu zavodu
......................... s sodbo
1 X za spis
Obr. SP St. V6 (čl. 268 SP) — Poziv za nastop kazni zapora
ODREDBA ZA PRIVEDBO
zaradi izvršitve kazni zapora
Postaja milice v ...................................................................;....................
Naročamo vam, da na podlagi 2. odst. 34. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur. list SRS, št"
17/78) prisilno privedete na prestafšnje kazni zapora v KPZ ...................................[.......
obsojenca ....—........................................................ roj.
stanujočega v .....................................—...................:................ ki je bil s sodbo
----------....-......-... sodišča v .................. enote v ......................... z dne ..............
opr. št...........po -.............. členu KZ obsojen na ....................................................
zapora.
Kazen bi moral nastopiti dne .........................
Temelju« sodišče v ................................... Enota v ..............................................
M. P.
dne ..........-....-........... 197..
Vodja enote temeljnega sodišča
b) Štampiljke
Potrditev soglasnosti prepisa
Ta prepis je soglasen z izvirnikom. Podpis pristojnega delavca sodišča:
Zaznamek o oprostitvi stroškov — taks
.......... oproščen plačila stroškov-taks po čl.
.......... redna št. popisa spisa.................
Odpravni zaznamek
prejeto ........
podpisano ______
primerjano ...
odpravljeno ____
Po odredbi sodnika
Podpis pristojnega delavca sodišča:
Zaznamek o plačilu takse	Zaznamek o izvršitvi odredb
Taksa plačana-začet postopek za izterjavo Datum:	Sodnik:
Vse odredbe izvršene
Podpis pristojnega delavca sodišča:
Dohodni zaznamek
.................. sodišče v _________________—
Enota v ......................................-
Prejeto neposredno — po pošti (navadno-pri-
poročeno) ............ v _________ izvodih z (s)
........... prilogami.
Poslano po pošti priporočeno na recepis dne —
Pisanje je taksirano z ............din v kolkih-
kolkov je premalo za ............... din-pisanje
prejeto brez takse.
Prejete vrednosti (denar, taksne vrednotnice in pod.)
Podpis pristojnega delavca sodišča:
Skrajšani dohodni zaznamek
..................... sodišče v ----------
Enota v -----------------------------------
Prejeto dne ......................—.......
Pripor	Preživljanje
Mladoletnik	Motenje posesti
Začasna odredba	Zavarovanje dokazov
Nujno	
Zaznamek o posvetovanju in glasovanju	
Seja dne: Predsednik senata: Poročevalec: Glasovalec: Soglasno! Zapisnikar:	Predsednik senata:
Zaznamek o odredbi o vložitvi spisa v arhiv
Vloži v arhiv in hrani do ..................
Sodnik:
Zaznamek o pritožbi
Proti sodbi-sklepu ni bilo pritožbe.
Pritožbo je podal ............................-
Podpis pristojnega delavca sodišča:
Vročitev pritožbe s poukom
Vroča se izvod pravočasno vložene pritožbe, na katero lahko v ......... dneh od dneva preje-
ma vložite odgovor pri tem sodišču.
Označba spisa .........................——-—
.................. sodišče v ..................
Enota v
Sodnik — predsednik senata:
Zaznamek o pravnomočnosti odločbe
ODLOČBA JE PRAVNOMOČNA ........ sodišče v ..
Enota v dne ...

Sodnik — predsednik senata: Podpis pristojnega delavca sodišča:
Zaznamek o Izvršljivosti odločbe
ODLOČBA JE IZVRŠLJIVA
.................... sodišče v ................
Enota v -----„..................................
dne ..............-............................
Sodnik — predsednik senata: Podpis pristojnega delavca sodišča:
Plačilni nalog
SKLEP
I.	Predlogu za izdajo plačilnega naloga se ugodi.
II. Stroški tožeče stranke se odmerijo na din
......... z besedami: --------------------
HI. Ugovori zoper plačilni nalog se vlože v 8 dneh pri tem sodišču in sicer v dveh izvodih. Ce se izpodbija plačilni nalog samo glede stroškov, se vloži pritožba v 15. dneh. Prepozno vložene ugovore in pritožbo sodišče zavrže.
IV.	Neplačano takso v znesku......... din pla-
ča po pravnomočnosti plačilnega naloga toženec, ker je tožnik oproščen plačila taks.
Temeljno sodišče v ............................—
Enota v ...........................................
dne  ______:—.....— ---------------------------—
Sodnik:
Sklep o Izvršbi
Opr. št. I ............................-....-
Sodišče dovoli predlagano izvršbo.
Stroški upnika se odmerijo na din  ...........-
Temeljno sodišče v -......-......-..........-
Enota v ........................................
,	Sodnik:
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
CELJE
1577.
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor Skupščine občine Celje so po 35. členu zakona o financiranju splošnih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/ 74) in 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 21. novembra 1978 sprejeli
ODLOK
• zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Celje (občinskega proračuna) za leto 1977
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Celje (občinskega proračuna) za leto 1977.
2.	člen
Prihodki so bili doseženi in razporejeni po bilanci
proračuna za leto 1977 takole:
—	skupni prihodki	97,095.789
__ skupna razporeditev	prihodkov	97,095.789
Od tega:
—	izločeno v rezervo	964.937
—	izločeno na posebni račun upravnih organov (10. člen odloka o proračunu in po zakonu o Uvedbi republiških davkov in
taks (Uradni list SRS, 5-181/77)	1,702.768
—	porabljeno za dejavnost proračuna
po odloku o proračunu za leto 1977	94,428.084
3.	člen
Sprejme se zaključni račun sredstev rezerv občine Celje, ki izkazuje:
— skupnih prihodkov din	2,994.262
in skupnih odhodkov din	1,948.651
Saldo računa 31. 12. 1977	1,045.611
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-6/77-2
Celje, dne 21. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
1578.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Celje sta na osnovi tretjega odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72, 29/72, 19/ 76 in 8/78), tretji odstavek 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), 2. do 6. člena provalnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše, oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 18/76) in 146. člena statuta občine Celje na sejah dne 21. novembra 1978 sprejela
ODLOK
e poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč
1.	člen
Poprečna gradbena cena in poprečni gradbeni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč, določeni s tem odlokom, se uporabljajo:
a)	za določanje odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča in
b)	kot elementi za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše, oziroma stanovanja v družbeni lastnini, ki se prodaja občanu ali civilno-pravzu osebi.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za 1 mz stanovanjske površine III. stopnje opremljenosti, zmanjšana za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišča, znaša na dan 1. septembra 1978 5.200 din.
3.	člen
Poprečni stroški- komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za III. stopnjo opremljenosti znašajo 15'Ve vrednosti stavbe.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok, prenehata veljati odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča (Uradni list SRS, št. 48/72, 5/74, 26/75 in 30/76) in odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše, oziroma stanovanja v občini Celje (Uradni list SRS, št. 18/72, 26/ 75 in 30/76).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-1/78-6
Celje, dne 21. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
1579.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Celje sta po 46. členu zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) in 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 21. novembra 1978 sprejela
ODLOK
o določitvi območij, na katerih lahko delovni ljudje opravljajo blagovni promet po 42. členu zakona o blagovnem prometu
1.	člen
Na območju občine Celje lahko delovni ljudje sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo prodajo na drobno živil, časopisov, knjig, papirja, vžigalic ter galanterijskih in drogerijskih proizvodov, če z organizacijo združenega dela. ki izpolnjuje pogoje za prodajo na drobno s temi proizvodi, sklenejo pismeno pogodbo o delu.
2.	člen
Blagovni promet iz 1. člena tega odloka opravljajo delovni ljudje ob pogojih, ki jih določa zakon o blagovnem prometu.
3.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 330-1/78-5
Celje, dne 21. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Joie Marolt 1. r.
CERKNICA
1580.
Na osnovi 5. člena zakona o republiških blagovnih rezervah (Uradni list SRS, št. 19/76) in 167. člena statuta občine Cet-knica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na ločenih sejah zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela dne 10. novembra 1978 in družbenopolitičnega zbora dne 9. novembra 1978 sprejela
ODLOK
o občinskih blagovnih rezervah
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja programiranje, oblikovanje, financiranje, uporaba, obnavljanje in s poslovanje z občinskimi blagovnimi rezervami, ki so namenjene za osnovno preskrbo delovnih ljudi in'občanov na območju občine Cerknica.
2.	člen
Za blago osnovne preskrbe se štejejo osnovna živila in osnovni neživilski proizvodi, ki so nujno potrebni za življenje delovnih ljudi in občanov.
3.	člen
Za izredne razmere se štejejo po tem odloku vojna in naravne- nesreče večjega obsega, kakor tudi večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe.
II. PROGRAMIRANJE IN OBLIKOVANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH REZERV
4.	člen
S programom občinskih blagovnih rezerv se določa vrsta, količina in vrednost blaga, ki naj se hrani kot občinska blagovna rezerva, sredstva, potrebna za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, rok za oblikovanje teh rezerv, teritorialna razmestitev in način ter roki njihovega obnavljanja, kot tudi načrt gradnje skladišč za občinske blagovne rezerve, ki zajema sredstva, potrebna za gradnjo in vzdrževanje skladišč za občinske blagovne rezerve.
5.	člen
Program občinskih blagovnih rezerv se sprejme za srednjeročno in letno obdobje v skladu s politiko, ki je začrtana v družbenem planu razvoja občine Cerknica in vsakoletni resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine Cerknica.
6.	člen
Predlog programa občinskih blagovnih rezerv pripravi oddelek za gospodarstvo.
7.	člen
Program občinskih blagovnih rezerv sprejme Izvršni svet Skupščine občine Cerknica s poprejšnjim soglasjem Sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
III.	UPORABA, OBNAVLJANJE IN POSLOVANJE
Z OBČINSKIMI BLAGOVNIMI REZERVAMI
8.	člen
O uporabi občinskih blagovnih rezerv odloča v skladu z njihovim namenom in glede na nastale po-
trebe Izvršni svet Skupščine občine Cerknica na predlog načelnika oddelka za gospodarstvo.
_	9. člen
Z odredbo Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica o uporabi občinskih blagovnih rezerv se določi način in rok nadomestitve uporabljenih rezerv.
10. člen
Občinske blagovne rezerve se vzdržujejo tako, da sc od časa do časa obnavljajo, odvisno od vrste in narave blaga ter od njegove življenjske dobe. Če se blago iz občinskih blagovnih rezerv obnavlja, je treba poskrbeti, da se z obnavljanjem zagotovi enaka vrsta in količina blaga ali drugo blago, ki kakovostno ustreza enakemu namenu.
11 člen
Skladiščenje in hramba blaga iz občinskih blagovnih rezerv se s posebno pogodbo lahko poverja temeljnim organizacijam združenega dela s področja proizvodnje blaga osnovne preskrbe in s področja trgovine in preskrbe.
Organizacija, ki ji je bilo blago iz. občinskih blagovnih rezerv poverjeno v skladiščenje in hrambo, ne sme brez dovoljenja oddelka za gospodarstvo tega blaga odtujevali ali uporabljati in ne spreminjati namena ali skladišča, ga nadomestiti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo kako drugače z njim ravnati.
12.	člen
Oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Cerknica:
—	pripravlja predlog programa občinskih blagovnih rezerv,
—	izvršuje program občinskih blagovnih rezerv.
—	nabavlja blago za občinske blagovne rezerve,
—	pripravlja pogodbe za skladiščenje in hrambo blaga iz občinskih blagovnih rezerv,
—	vodi količinsko In vrednostno evidenco občinskih blagovnih rezerv,
—	skrbi za vzdrževanje občinskih blagovnih rezerv,
—	opravlja druga opravila v zvezi s poslovanjem z občinskimi blagovnimi rezervami. IV.
IV.	FINANCIRANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH REZERV
13.	člen
Viri sredstev za nabavljanje blaga za občinske blagovne rezerve so:
1.	sredstva, ki jih organizacije združenega dela združujejo iz sredstev svojih poslovnih skladov,
2.	sredstva rezerv, ki jih združujejo organizacije združenega dela in banke,
3.	sredstva, ki se v te namene zagotavljajo v proračunu- občine,
4.	sredstva, pridobljena z bančnimi krediti.
Viri sredstev za graditev skladišč za potrebe občinskih blagovnih rezerv so:
1.	sredstva, ki se zagotavljajo v te namene v proračunu občine,
2.	sredstva, pridobljena z bančnimi krediti.
14.	člen
Način upravljanja in razpolaganja s sredstvi za labavljanje blaga za občinske blagovne rezervie se določi s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev v te namene.
15.	^člen
Sredstva za graditev skladišč za potrebe občinskih blagovnih rezerv, ki se v ta namen zagotavljajo v proračunu občine, se s posebno pogodbo dajejo organu oziroma organizaciji, ki organizira in vodi izgradnjo skladišč na podlagi sprejetega programa o izgradnji skladišč za občinske blagovne rezerve.
V.	SANKCIJE
16.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek temeljna organizacija združenega dela, ki je sklenila pogodbo o skladiščenju in hrambi blaga iz občinskih blagovnih rezerv, če brez dovoljenja oddelka za gospodarstvo to blago odtuji ali porabi, spremeni njegov namen ali skladišče, ga nadomesti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo kako drugače z njim ravna.
Z denarno kaznijo od 100 do 2.000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba temeljne organizacije združenega dela, ki je sklenila pogodbo o skladiščenju in hrambi blaga iz občinskih blagovnih rezerv, ki stori kakšno dejanje iz 1. odstavka tega člena.
VI.	KONČNE DOLOČBE
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 330-3/78-9
Cerknica, dne 10. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Janez Pakiž 1. r.
1581.
Na podlagi 6., 12. ter 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/76) in
168.	člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na ločeni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. novembra 1978 sprejela
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu v občini Cerknica
1.	člen
Spremeni se 1. člen odloka o urbanističnem redu v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 23/69) tako, da se nadomesti z novim, ki se glasi:
»Z urbanističnim redom se v občini Cerknica urejajo vsa naselja in območja razen tistih, ki so po odloku o urbanističnem programu občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 23/69, 13/78) urejajo z urbanističnim ali zazidalnim načrtom.
2.	člen
Spremeni se 1. stavek 2. člena odloka tako, .da se sedaj glasi:
»V naseljih Begunje (del), Grahovo in Martinjak je dovoljena dopolnilna stanovanjska gradnja znotraj meje strnjenega naselja.«
3.	člen
Obravnavani odlok se dopolni tako, da sc 6. členu za 1. odstavkom 10. točke doda nov »17. člen«. Ta določa dokumente, ki so potrebni za izdajo gradbenega dovoljenja.
4.	člen
Spremeni se novi 7. člen odloka tako, da se besedilo 2. točke do alineje c) črta in nadomesti z novim, ki se glasi:
»2. lokacijsko dovoljenje«.
Poleg tega se črke pred zaklepaji na začetku alineje c, č, d, e, f in g spremenijo v številke po vrstnem redu od 3 do 8. Alineje prejšnje 3. točke so tako sedaj samostojne točke. Alineja h) se črta v celoti.
Številka 3 in pika za njo v prejšnji 3. točki se črtata, beseda »dokument« pa se piše z veliko začetnico.
5.	člen
Spremeni se 8. člen odloka tako, da se v celoti črta in nadomesti z novim 8., 8.a, 8.b in 8.c členom, ki se glasijo:
»8. člen
Za gradnjo vseh objektov, ki jih ne zajema 19. člen zakona o urbanističnem planiranju in 10. člen tega odloka, si morajo v vseh naseljih in območjih, ki se po tem odloku urejajo z urbanističnim redom, investitorji pridobiti lokacijsko dovoljenje.
Lokacijski pogoji za gradnjo na območjih iz 1. člena tega odloka se določajo ob lokacijskem ogledu na krajti samem.
8.a člen
Lokacijsko dovoljenje za objekte, ki niso zajeti v
2.	odstavku 21. člena zakona o urbanističnem planiranju, izda oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Cerknica.
Pri odločanju o lokacijskih pogojih za gradnjo na območjih in v naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom, pristojni upravni organ ravna v okviru veljavnih zakonov po prostem preudarku.
8.b člen
Izvajanje določb iz lokacijskih dovoljenj nadzoruje na območju občine Cerknica urbanistični inšpektor medobčinskega inšpektorata iz Postojne.
8.c člen
V postopku pred izdajo lokacijskega dovoljenja izda za urbanizem pristojni upravni organ Skupščine občine Cerknica, na osnovi uradnih podatkov ali lokacijskega ogleda, potrdilo o zazidljivosti zemljišča.
Vloga za to potrdilo mora vsebovati osnovne podatke o stranki in obravnavanem zemljišču.
Potrdilo se izda v roku 15 dni od prejema vloge.*
6.	člen
Spremeni se 11. člen odloka tako, da se 2. odstavek v celoti črta.
7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-2/67-9
Cerknica, dne 10. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r.
1582.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), 8. člena odloka o urbanističnem programu občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 23/69), 4. točke 3. člena odloka o urbanističnem načrtu Cerknica (Uradni list SRS, št. 12/70) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. novembra 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi zazidalnega načrta Cerknica za Svino gorico na območju »Za vrti« in »Lopata« ter trase obvozne ceste za naselje Cerknica
1.	člen
Spremeni se zazidalni načrt Cerknica zd Svino gorico na območjih z ledinskimi imeni »Za vrti« in »Lopata« ter trasa obvozne ceste v južnem delu Cerknice (Uradni list SRS, št. 48/71).
2.	člen
Sprememba iz 1. člena tega odloka sc izvrši v skladu s tehnično dokumentacijo, ki jo je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljana, TOZD Urbanizem, Ljubljana, Vojkova 57, oktobra 1978 pod šifro 2417.
3.	člen
Tehnična dokumentacija in pravilnik dokumenta iz 2. člena tega odloka sla sestavni del tega odloka.
4.	člen
Obravnavani zazidalni načrt mora biti na vpogled vsem občanom, delovnim in drugim organizacijam, samoupravnim organizacijam ter ostalim pri upravnem organu občinske skupščine, ki je pristojen za urbanizem, v prostorih krajevne skupnosti »J. Petrovčiča« v Cerknici, samoupravne komunalne skupnosti občine Cerknica, samoupravne stanovanjske skupnosti občine Cerknica, Komunalnega podjetja Cerknica in na Zavodu za družbeni razvoj Ljubljana, TOZD Urbanizem, Ljubljana, Vojkova 57.
Tolmačenje dokumenta daje za urbanizem pristojni upravni organ Skupščine občine Cerknica.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-5/78-9
Cerknica, dne 10. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Janez Pakiž 1. r.
1583.
Na podlagi 6. točke 107. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 52. in 205. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/ 76) ter 167. člena in 290. člena statuta občine Cerknica, je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. novembra 1978 ter družbenopolitičnega zbora dne 9. novembra 1978 sprejela
ODLOK
o enotah in štabih civilne zaščite v občini Cerknica
I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen
Za zaščito in reševanje prebivalstva ter materialnih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih hudih nesrečah ter drugih izrednih razmerah, se v občini, krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ustanovijo štabi in enote civilne zaščite.
2.	člen
Civilna zaščita obsega samozaščito delovnih ljudi in občanov, ukrepe civilne zaščite, enote in štabe civilne zaščite.
3.	člen
Delovanje, organiziranje ter vodenje civilne zaščite mora biti določeno v statutih občine, krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in drugih organizacijah.
II. SAMOZAŠČITA
4.	člen
Samozaščita obsega ukrepe in postopke za osebno m kolektivno zaščito prebivalcev, delovnih ljudi in materialnih dobrin pred vojnimi učinki, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter drugih izrednih razmerah.
5.	člen
Za usposabljanje in pripravljenost delovnih ljudi in občanov pri izvajanju zaščitnih in reševalnih ukrepov v okviru samozaščite so odgovorne temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in organi ter zasebniki, pri katerih so delovni ljudje zaposleni, krajevne skupnosti in občine.
6.	člen
Ob vojnih akcijah, naravnih in drugih hudih nesrečah ter v izrednih razmerah pričnejo delovpi ljudje in občani takoj izvajati potrebne zaščitne in reševalne ukrepe, pri katerih so dolžni medsebojno sodelovati in si pomagati. Lahko se združijo v skupine ali pa ukrepajo posamezno. Kolikor so aktivirani štabi in .enote civilne zaščite delovni ljudje in občani izvajajo zaščitne in reševalne ukrepe po navodilih štabov za civilno zaščito ali poveljnikov enot civilne zaščite.
III.	UKREPI CIVILNE ZAŠČITE
7.	člen
Ukrepi civilne zaščite zajemajo najpomembnejše naloge v zvezi z zaščito in reševanjem prebivalstva
in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah.
8.	člen
Ukrepi civilne zaščite in reševanje so osnovna naloga delovnih ljudi in občanov v okviru samozaščite in civilne zaščite in jih izvajajo vsi ljudje, ne glede na to, kje živijo ali delajo, na osnovi načrta civilne zaščite in ostalih navodil, katera izdaja pristojni štab ali poveljnik splošnih enot civilne zaščite.
9.	člen
Za izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov morajo skrbeti upravljalci. uporabniki in lastniki družbenega in zasebnega imetja.
IV.	ENOTE CIVILNE ZAŠČITE
„	10. člen
Za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, se v skladu z načrti civilne zaščite ustanovijo enote civilne zaščite.
11.	člen
Enote civilne zaščite ustanovijo: izvršni svet na predlog občinskega štaba za civilno zaščito, sveti krajevnih skupnosti in delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela ter drugih organizacij in skupnosti. V stanovanjskih hišah jih ustanovijo štabi za civilno zaščito krajevnih skupnosti.
Enote civilne zaščite so,
—	specializirane enote civilne zaščite,
—	splošne enote civilne zaščite.
12.	člen
Specializirane enote civilne zaščite so:
—	za prvo medicinsko pomoč,
—	za gašenje požarov,
—	za tehnično reševanje,
—	za radiološko-biolpško in kemično (RBK) zaščito,
—	za socialno delo,
—	za prvo veterinarsko pomoč,
—	za uničevanje neeksplodiranih predmetov,
—	za identifikacijo mrtvih,
—	za zveze.
13.	člen
Za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ustanovi izvršni svet občinske skupščine na predlog občinskega štaba za civilno zaščito in v skladu z načrtom civilne zaščite potrebno število občinskih specializiranih enot civilne zaščite.
14.	člen
Občinska skupščina pooblašča Izvršni svet Skupščine občine Cerknica, da na predlog občinskega štaba za civilno zaščito določi, katere temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, morajo ustanoviti enote civilne zaščite za skupne potrebe in hkrati določi njihovo minimalno sestavo.
15.	člen
Sveti krajevnih skupnosti ustanavljajo predvidoma naslednje specializirane enote:
—	gasilske,
—	za prvo medicinsko pomoč,
—	za socialno delo
—	za zveze;
po potrebi:
—	za prvo veterinarsko pomoč,
—	za RBK zaščito,
—	za tehnično reševanje.
16.	člen
Krajevne skupnosti, ki nimajo pogojev za ustanovitev specializiranih enot 12. in 15. člena tega odloka, morajo ustanoviti najmanj gasilske enote in enote za prvo medicinsko pomoč.
Soglasje za ustanovitev specializiranih enot v krajevnih skupnostih daje občinski štab za civilno zaščito na podlagi ocene ogroženosti in v skladu z načrtom civilne zaščite.
17.	člen
Splošne enote civilne zaščite se ustanovijo v večjih stanovanjskih stavbah z 20 in več družinskimi stanovanji, po ulicah in strnjenih naseljih z več kot 50 prebivalci.
18.	člen
Število in opremljenost specializiranih in splošnih enot v krajevnih skupnostih se določa v načrtu civilne zaščite v krajevni skupnosti in na osnovi ocene ogroženosti.
19.	člen
Delavski sveti oziroma drugi organi upravljanja temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti praviloma ustanovijo naslednje specializirane enote:
—	gasilske
—	za prvo medicinsko pomoč
—	za zveze
—	tehnično reševalne
po potrebi:
—	za RBK zaščito
—	za prvo veterinarsko pomoč.
20.	člen
V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih se ustanovijo specializirane in splošne enote civilne zaščite. Vrste, velikosti in število enot civilne zaščite se določijo na podlagi ocene ogroženosti in v skladu z načrtom civilne zaščite.
21.	člen
Vse temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, ter druge samoupravne organizacije in skupnosti morajo v vseh svojih dislociranih obratih in poslovalnicah ustanoviti splošne enote civilne zaščite, kjer je zaposlenih več kot 30 ljudi, če je zaposlenih manj. se le ti vključijo v enoto civilne zaščite pri krajevni skupnosti, kolikor ni z obrambnim načrtom občine drugače določeno.
22.	člen
Splošne enote civilne zaščite so namenjene za opravljanje manj zahtevnih nalog civilne zaščite. Organizirajo se v velikosti oddelka, ki se sestoji iz dveh ali treh ekip s po 5—8 pripadnikov. Možna je tudi samostojna splošna ekipa civilne zaščite.
Pripadniki splošne enote civilne zaščite morajo obvladati osnove temeljnih nalog civilne zaščite, nudenje prve pomoči, gašenje začetnih požarov, tehnično reševanje, RBK zaščito in drugo.
V.	ŠTABI ZA CIVILNO ZAŠČITO
23.	člen
Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov za samozaščito, za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite, ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov se ustanovijo štabi za civilno zaščito.
24.	člen
Ustanovijo se:
1.	Občinski štab za civilno zaščito,
2.	Štabi za civilno zaščito v krajevnih skupnostih,
3.	Štabi za civilno zaščito v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah in skupnostih.
25.	člen
Štab za civilno zaščito sestavljajo:
1.	poveljnik štaba
2.	načelnik štaba in
3.	člani štaba
Poveljnik, načelnik in člani štaba imajo lahko svoje namestnike oziroma pomočnike. Poveljnik, načelnik in člani štaba se imenujejo iz vrst strokovnjakov in funkcionarjev, ki glede na svojo strokovnost in dejavnost lahko uspešno opravljajo dolžnosti v štabu.
26.	člen
Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet občinske skupščine. Štab je operativni in strokovni organ za organizacijo, pripravljanje in vodenje civilne zaščite v vojni in ob naravnih ter drugih hudih nesrečah. Za svoje delo je odgovoren izVršnemu svetu in svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, v strokovnem pogledu pa tudi republiškemu štabu za civilno zaščito. Štab opravlja svoje delo na podlagi zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) in določb tega odloka.
i
27.	člen
Svet krajevne skupnosti ustanovi štab za civilno , zaščito. Štab je za svoje delo odgovoren odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni, pa svetu krajevne skupnosti. V strokovnem pogledu je odgovoren občinskemu štabu za civilno zaščito. Štabi za civilno zaščito v krajevnih skupnostih so manjši, imajo le toliko pomočnikov, kolikor jih glede na načrt civilne zaščite in po oceni odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito potrebujejo.
28.	člen
Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti vodi delo civilne zaščite na vsem območju krajevne skupnosti, skrbi za usposabljanje in urejanje štabov in enot civilne zaščite in za usposabljanje prebivalstva za izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ter opravljanje drugih nalog, določenih z zakonskimi in drugimi predpisi.
29.	člen
V	krajevnih skupnostih, v strnjenih naseljih, v ulicah, v stanovanjskih in drugih stavbah, kjer so ustanovljene samo splošne enote civilne zaščite, opravlja naloge štaba za civilno zaščito poveljnik te enote.
30.	člen
Delavski svet oziroma drug organ upravljanja temeljne organizacije združenega dela in drugih organizacij in skupnosti ustanovi štab za civilno zaščito, štab za svoje delo odgovarja organu, ki ga je štab imenoval in odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v strokovnem pogledu pa tudi občinskemu štabu za civilno zaščito.
31.	člen
Štabi za civilno zaščito temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter samoupravnih organizacij in skupnosti imajo samo toliko pomočnikov, kolikor jih glede na načrt civilne zaščite in pa po oceni odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito potrebujej o.
32.	člen
Štab za civilno zaščito temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti vodi delo civilne zaščite v svoji organizaciji, skrbi za usposabljanje enot civilne zaščite in za usposabljanje delovnih ljudi za izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ter opravljanje drugih nalog določenih z zakonskimi in drugimi predpisi.
Štab za civilno zaščito sodeluje s štabi za civilno zaščito sosednjih temeljnih in drugih organizacij združenega dela, s štabom za civilno zaščito v krajevni skupnosti in občinskim štabom ob reševalnih akcijah tudi izvršuje naloge štaba krajevne skupnosti in občine.
33.	člen
V	temeljnih organizacijah združenega dela, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki imajo samo splošne enote civilne zaščite, opravljajo naloge štaba za civilno zaščito poveljniki teh enot.
34.	člen
Občinski štab za civilno zaščito lahko odredi združevanje enot civilne zaščite, ki pod enotnim vodstvom izvajajo reševalne in druge akcije, če meni, da bodo združene enote uspešno opravile naloge.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35.	člen
Izvršni svet skupščine ob'čine izda potrebne predpise za izvajanje tega odloka, s področja usposabljanja in opremljanja enot ter o drugih vprašanjih za delovanje civilne zaščite v občini.
Občinski upravni organ za ljudsko obrambo skrbi za izvajanje tega odloka in v ta namen izdaja strokovna navodila.
36.	člen'
Z dnem. ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi krajevnih skupnosti, delovnih in drugih organizacij, ki morajo organizirati enote civilne zaščite v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 23/72) in odlok o ustanovitvi občinskega štaba za civilno zaščito ter imenovanju njegovih članov (Uradni list SRS, št. 32/69).
37.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 8-4/78-9
Cerknica, dne 10. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Janez Pakiž 1. r. -
1584.
Na podlagi 167. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na ločenih sejah družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. in
10.	novembra 1978 sprejela
SKLE1
o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Cerknica
1
_Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Cerknica.
2
Ta sklep velja takoj.
St. 025-3/77-9
Cerknica, dne 10. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Janez Pakiž 1. r.
GROSUPLJE
1585.
Na podlagi 6. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51/71) in 191. člena statuta občine Grosuplje na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. novembra 1978 v zadevi prenehanja družbene lastnine v splošni rabi sprejela nasednji
SKLEP
Zemljišče pare. št. 2227/2 v izmeri 667 m1 (v naravi pot), zemljišče pare. št. 2227/3 v izmeri 824 ms (v naravi pot) obe vpisani pri vi. št. 774, k. o. Grosuplje — naselje in zemljišče pare. št. 1362/2 v izmeri 138 m-‘ (v naravi pot) vpisana pri vi. št. 773, k. o. Grosuplje — naselje, kot družbena lastnina v splošni rabi, preneha biti družbena lastnina v splošni rabi.
Skupščina občine Grosuplje dovoljuje, da se zgoraj navedeno zemljišče izloči iz družbene lastnine v splošni rabi (kot javna pot) in da se to zemljišče vknjiži kot zemljišče družbene lastnine — irnetnik pravice uporabe občine Grosuplje.
Občina Grosuplje bo to zemljišče s pogodbo prenesla na novega uporabnika zemljišča; to je Skupnost otroškega varstva občine Grosuplje.
St. 465-105/78
Grosuplje, dne 10. oktobra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
KAMNIK
1586.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 125. ter 184. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7-411/78) na seji družbenopolitičnega zbora dne 20. novembra 1978 in skupni seji zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1978
1.	člen
Drugi člen odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1978 (Uradni list SRS, št. 24-1579/77) se spremeni tako, da se glasi:
Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo:
din
—	lastni dohodki	39,785.000
—	dopolnilna sredstva	15.000
Skupaj:_____________________________________ 39,800.000
in se razporede:
—	za občinske potrebe	39,800.000
Pregled prihodkov spremembe	občinskega proračuna in njihova razporeditev	sta	zajeta	v	bilanci, ki
je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1978.
St. 400-8/77
Kamnik, dne 21. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Franc Svetelj 1. r.
Bilanca spremenjenih prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Kamnik za leto 1978
c.	Vrsta prihodkov	Po pro-	Po spremembi
In namen porabe	računu	proračuna
PRIHODKI		
0 Sredstva preneš. iz prejšnjega leta	150.000	883.665
0 Druga prenošena sredstva	—	382.978
1 Davek iz osebnega dohodka	13,355.000	15,557.000
2 Davek na premož. in doh. od premoženja	1,711.000	2,160.000
2 Prometni davek	15,172.000	16,920.000
3 Takse	2,127.000	2,465.000
5 Dohodki po posebnih predpisih	210.000	190.000
6 Doh. upravnih organov in drugi doh.	2,030.000	1,226.357
7 Prispevki drugih DPS	—	15.000
Skupaj prihodki:	34,755.000	39,800.000
SPLOŠNI RAZPORED PRIHODKOV		
01 Dejavnost organov DPS	25,122.000	25,970.700
02 Dejavnost ljudske obrambe	2,070.000	2,070.000
03 Dej a v. družb, polit, organiz.		
in društev	2,339.000	2,201.000
04 Negospodarske investicije	141.000	3,236.000
08 Socialno skrbstvo	1,701.000	2,030.000
09 Zdravstveno varstvo	77.000	68.560
10 Komunalna dejavnost	980.000	665.000
11 Dejavnost krajevnih		
skupnosti	798.600	1,798.600
16 Intervencija v gospodarstvu	833.000	1.165.000
17 Tekoča proračunska rezerva	347.000	—
18 Rezervni sklad	346.400	595.140
Skupaj razpored prihodkov:	34,755.000	39.800.000
1587.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 53. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ. št. 6/ 76), 2. in 3. člena odloka o uredbi obveznih priprav prostorskih planov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4/78) in 175. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) na seji družbenopolitičnega zbora dne 20. novembra 1978 in skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1978 sprejela
ODLOK
o prostorskem planu v občini Kamnik
1.	člen
S tem odlokom se ugotovi, da sprejeti novelirani urbanistični program za območje občine Kamnik, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod Ljubljana, št. 2200/77 (Uradni list SRS, št. 5/78) temelji ha srednjeročnih in dolgoročnih programih skupščine občine, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in organizacij združenega dela.
Novelirani urbanistični program iz prejšnjega odstavka je izdelan za obdobje do leta 1985 z elementi dologoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja občine Kamnik do leta 2000 in vsebuje tiste elemente, ki se lahko urejajo na način, predpisan z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenega plana Jugoslavije.
2.	člen
Nosilci prostorskega plana in dogovarjanja po tem odloku so organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in skupščina občine.
3.	člen
Nosilci planiranja iz prejšnjega člena tega odloka in organi širše družbenopolitične skupnosti lahko po potrebi predlagajo spremembe, dopolnitve in uskladitev urbanističnega programa v skladu s kazalci enotne metodologije prostorskega plana.
4.	člen
Organizacije združenega dela. samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in skupščina ob-
čine kot nosilci planiranja in uporabniki prostora, z družbenim dogovorom določijo način in vire financiranja izdelave, spreminjanja oziroma usklajevanja urbanističnega programa oziroma prostorskega plana.
5.	člen
Izvršni svet skupščine občine ali organ, ki ga izvršni svet pooblasti bo s strani nosilcev planiranja sprejemal predloge in pobude za dopolnitev in uskladitev urbanističnega programa oziroma prostorskega plana v roku šest mesecev po uveljavitvi tega odloka in po postopku, ki je določen v 65. členu zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu £3RS.
Št. 020-51/78
Kamnik, dne 21. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Franc Svetelj 1. r.
1588.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 4. točke 17. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 185. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7-411/78) na skupnem zasedanju zbora združenega. dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1978 sprejela
ODLOK
o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali
1.	člen
Ta odlok ureja bivanje, vzrejo, registracijo, cepljenje in označevanje psov, postopek z neregistriranimi in necepljenimi psi ter možnosti za rejo in posest drugih živali na območju občine Kamnik.
2.	člen
Prepovedano je rediti kopitarje, parklarje, kunce, perutnino in divje živali na območju mesta Kamnika in v drugih strnjenih naseljih.
Prepoved reje kopitarjev, parklarjev, kuncev in perutnine ne velja za kmečka gospodarstva.
Živali iz prvega odstavka tega člena se lahko redijo na območju mesta Kamnika in v drugih strnjenih naseljih samo z dovoljenjem občinskega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju pristojne veterinarske inšpekcije.
Območje mesta Kamnika in strnjena naselja iz prvega odstavka tega člena določi upravni organ, pristojen za veterinarstvo.
3.	člen
Divje živali, razen malih gozdnih gledalcev, se lahko redijo samo z dovoljenjem občinskega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju s pristojno veterinarsko inšpekcijo.
4.	člen
V	stanovanjskih zgradbah je dovoljeno rediti pse, mačke in druge živali le v soglasju z zborom stanovalcev, etažnim lastnikom oz. lastnikom zgradbe.
5.	člen
Posesanik psa je dolžan psa, starejšega od treh mesecev, prijaviti v 8 dneh.
Ce se lastnik s psom začasno zadržuje ali pusti psa v reji na področju občine dalj kot 30 dni, mora žival prijaviti v 8 dneh po prihodu.
6.	člen
Lastnik prijavi psa Veterinarski postaji Kamnik, ki vodi evidenco o prijavi, odjavi in cepljenjih psa.
',	7. člen
V	evidenco o prijavi, odjavi in cepljenjih psa se vpiše lastništvo in identiteta psa ter se določi njegova registrska številka.
V	evidenco p prijavi, odjavi in cepljenjih psa se vpisujejo po predpisanem obrazcu podatki, ki so pomembni za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjanje stekline.
8.	člen
Posestnik psa je dolžan v treh dneh prijavitvi pogin, odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo v reji psov, organizaciji, kjer je pes prijavljen.
Prijava in odjava psa za vpis in izbris iz evidence ter izdaja pasje znamke se opravi na stroške posestnika psa.
9.	člen
Psom je potrebno zagotoviti toplo in suho zavetje, ustrezen obrok hrane, stalno svežo čisto pitno vodo in primeren senčnat prostor.
Prepovedano je vsakršno fizično nasilje in nehumano uničevanje psov ter drugih živali.
10.	člen
Posestnik psa je dolžan skrbeti, da pes ne ogroža ljudi in živali. Popadljivi psi in psi, ki jih imajo lastniki v strnjenih naseljih, morajo biti v ograjenem ali svetlem zaprtem prostoru ali pa na verigi. Ce je pes privezan, veriga ne sme biti krajša kot 3 m.
Posestnik mora namestiti viden opozorilni napis »HUD PES«.
11.	člen
Ce je pes za okolico nevaren in ga ni mogoče zadostno zavarovati ali če lastnik v nasprotju z določbami tega odloka in odloka o hišnem redu psa zanemarja, se psa odvzame, odda primernemu lastniku ali humano pokonča na lastnikove stroške.
Predlog za prepoved reje ali odvzem psa iz prvega odstavka tega člena dajo upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo, občani, skupine stanovalcev ali društvo proti mučenju živali.
Sklep o izvršitvi predloga izda upravni organ pristojen za veterinarstvo, na osnovi pismene komisijske ugotovitve o razmerah in možnostih za bivanje in
vzrejo.
Komisijo sestavljajo: predstavniki zbora stanovalcev in predstavniki kinološkega društva.
Predstavnike delegirajo zainteresirane stranke.
12.	člen
Posestnik je dolžan skrbeti, da se pes ne giblje prosto brez nadzorstva. Posebno skrb o nadzorstvu gibanja psa je posvetiti v pomladanskem času na izletih v naravo, da pes ne povzroča škode pri visoko breji divjadi in njihovih mladičih.
Po ulicah in trgih ožjega mestnega območja, otroških igriščih, urejenih parkih in zelenicah, sc sme psa voditi le na vrvici, popadljivi psi pa morajo nositi tudi nagobčnik.
13.	člen
Pse ni dovoljeno voditi ali puščati v javne lokale, na tržne prostore, otroška igrišča, urejene parke in zelenice, v javna kopališča in na pokopališča.
Psa je dovoljeno prevažati z javnimi prometnimi sredstvi, če ima lastnik ustrezno pismeno potrdilo o registraciji in vakcinaciji psa, pes pa mora nositi nagobčnik ter biti na vrvici.
Male živali se smejo vnašati v vozila javnega prometa samo v kletkah, ki onemogočajo onesnaževanje okolice in preprečujejo mučenje živali.
14.	člen
Veterinarski inšpektor odredi, kadar je to potrebno zaradi preprečevanja širjenja nevarnih kužnih bolezni, da morajo biti psi zaprti ali privezani na verigi, zunaj bivališča pa se lahko gibljejo le z nagobčniki in na vrvici.
Ce je pes prenašalec nevarnih zajedalskih bolezni, lahko pristojna veterinarska inšpekcija odredi obvezno zdravljenje psa na lastnikove stroške.
15.	člen
Psi, starejši od treh mesecev, morajo biti preventivno cepljeni proti steklini.
Na javni razglas o preventivnem cepljenju mora posestnik psa pripeljati na določeno zbirno mesto.
16.	člen
Če se pri psu, mački ali drugi živali pojavijo znaki, ki vzbujajo sum, da je žival zbolela ali poginila za steklino (spremenjeno vedenje — močna razdraženost ali potrtost, napadi brez vzroka na druge živali ali ljudi, ohromelost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa, močno slinjenje) mora posestnik tako žival takoj izolirati v poseben, dobro zaprt prastor, ločeno od ljudi in živali, sum bolezni pa nemudoma prijaviti pristojni veterinarski organizaciji ali veterinarski inšpekciji.
17.	člen
Ce pes ali mačka z ugrizom ali s prasko poškoduje človeka, mora poškodovani ali oseba, ki to vidi, takoj obvestiti veterinarski zavod Kamnik ali Zavod za socialno medicino in higieno Ljubljana. Parmova 32.
Žival iz 1. odstavka tega člena mora biti 15 dni pod veterinarskim nadzorstvom. Za psa velja to ne glede na to, če je bil cepljen proti steklini ali ne.
Po prijavi poškodbe opravlja veterinarsko nadzorstvo živali pooblaščena veterinarska organizacija.
Stroške za veterinarsko nadzorstvo živali, ki je poškodovala človeka, nosi posestnik živali.
18.	člen
Da se prepreči širjenje stekline in drugih nalezljivih bolezni, ki jih prenašajo psi ter druge živali ter
da se preprečuje škoda, mora veterinarsko higienska služba občine v občasnih akcijah loviti živali brez lastnikov in pse, ki ne nosijo pasjih znamkic ali se giblje brez nadzorstva. Pri lovu je potrebno kar najbolj upoštevati principe humanosti.
Žival, ki je bila ulovljena v okoliščinah iz 1. odstavka tega člena, se na zahtevo vrne lastniku, če ta dokaže lastništvo živali, evidenco o prijavi, odjavi in cepljenju psa.
19.	člen
Lastnik lahko zahteva vrnitev psa v času 4 dni od dneva, ko je bil pes ulovljen, mora pa povrniti stroške, ki so nastali z lovom in oskrbo psa.
Ce lastnik ne zahteva v določenem roku psa oz. če ne plača stroškov lova in oskrbo, se pes humano pokonča, oz. se izroči v last drugi osebi.
20.	člen
Veterinarska inšpekcija lahko v primeru nevarnosti širjenja stekline pooblasti za opravljanje nalog tudi lovsko in drugo organizacijo združenega dela.
21.	člen
O vlogah občanov, ki se nanašajo na 19. in 20. vien tega odloka, odloča v upravnem postopku pristojni veterinarski inšpektor.
22.	člen
Kdor na javnem mestu najde poškodovano ali poginulo žival, mora o tem takoj obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo, ki žival ali truplo odstrani z javnega mesta.
Živali, za katere je mogoče ugotoviti lastnika, je potrebno zdraviti sporazumno z lastnikom živali.
Lastnika ali možnega lastnika je treba takoj obvestiti o najdeni živali.
23.	člen
Golobi v zasebni lasti se lahko redijo le v golob-njaku.
Golobnjaki se morajo redno čistiti in najmanj dvakrat letno razkuževati.
Za rejo golobov mora rejec dobiti dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju veterinarske inšpekcije.
24.	člen
Izvajanje tega odloka nadzoruje veterinarska inšpekcija SO Kamnik in organ javne varnosti.
25.	člen
Z denarno kaznijo 300 do 3000 din se kaznuje posameznik ali pravna oseba:
—	če redi kopitarje, parklarje, kunce, perutnino in divje živali na ožjem območju mesta v nasprotju z določili 2. člena,
—	če ne upošteva določil 13. člena tega odloka,
—	če ne upošteva določil 16. člena tega odloka,
—	če ne poskrbi, da je pes preventivno cepljen proti steklini (17. člen);
—	če nemudoma ne prijavi veterinarski službi, da so se pri psu ali drugi živali pojavili znaki, ki vzbujajo sum na steklino (18. člen),
—	če ne poskrbi, da je žival, ki je poškodovala človeka, 15 dni po poškodbi človeka, pod veterinarskim nadzorstvom (19. člen 2. odstavek).
Za prekrške iz 1. odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba . pravne osebe, z denarno kaznijo 100 do 300 din.
26.	člen
Z denarno kaznijo 200 do 1000 din se kaznuje za prekršek posameznik ali pravna oseba:
—	če ne upošteva določil 4. člena,
—	če ne prijavi psa (5. "člen),
—	če ne upošteva 8. člena tega odloka,
—	če ne upošteva 9 člena tega odloka.
—	če ne upošteva določil 12. člena,
—	če ne obvesti pristojne službe, da je pes ali mačka poškodovala človeka (19. člen 1. odstavek).
27.	' člen
Z dnem ko prične veljati ta odlok, prenehajo veljati 3. in 4. točka 6. člena, 10. točka 13.' člena ter 11. točka 16. člena odloka o javnem redu in miru v občini Kamnik (Uradni list SRS, št. 12/76).
28.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-38/78
Kamnik, dne 21. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Franc Svetelj I. r.
LAŠKO
1589.
Skupščina občine Laško je na podlagi 10. in 251. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 16. novembra 1978 sprejela
ODLOK
o podelitvi priznanja za pomembnejše dosežke na področju gospodarskega razvoja
1.	.člen
Uvede sc priznanje za pomembnejše dosežke, prizadevanja in uspehe na področju gospodarskega razvoja.
2.	člen
Priznanje lahko prejmejo posamezniki, skupina posameznikov, ki stalno prebivajo na območju občine Laško, temeljne in druge oraghizacije združenega dela, ki imajo svoj sedež na območju občine Laško.
Priznanje se lahko izjemoma podeli tudi posameznikom, .skupinam posameznikov in organizacijam, ki ne prebivajo oziroma nimajo sedeža na območju občine Laško, imajo pa izredne zasluge na področju razvoja gospodarstva v občini Laško.
3.	člen
Priznanje obsega listino.
4.	člen
Priznanje se podeljuje za dosežke v preteklem obdobju.
5.	člen
Sklep o podelitvi priznanja sprejmejo vsi zbori občinske skupščine na predlog izvršnega sveta.
6.	člen
Izvršni svet oziroma njegov ustrezen organ spremlja prizadevanja posameznikov in organizacij na področju gospodarstva in poda predlog na osnovi ocene doseženih uspehov.
Izvršni svet sprejme pravilnik, s katarim se določi način postopka za pripravo predloga o podelitvi priznanja.
7.	člen
Odlok začne veljati z dnevom sprejetja in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 17-7/78
Laško, dne 16. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh 1. r.
1590.
Skupščina občine Laško je na podlagi 313. člena statuta občine Laško (Uradni list SR Slovenije, št. 18/78) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 16. novembra 1978 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi oddelka za notranje zadeve in družbene službe občine Laško
1.	člen
Ustanovi se oddelek za notranje zadeve in družbene službe občine Laško.
2.	člen
Oddelek za notranje zadeve in družbene službe vodi načelnik oddelka za notranje zadeve in družbene službe.
3.	člen
Oddelek za notranje zadeve in družbene službe (dalje: oddelek) opravlja upravne naloge in -pristojnosti občine na področju notranjih zadev (razen javne varnosti), javnega reda in miru, matične službe, vodenje volilnih imenikov in druge upravne naloge iz občinske pristojnosti s področja notranjih zadev določene z zakoni in drugimi zveznimi, republiškimi in občinskimi predpisi.
Oddelek opravlja upravne zadeve iz pristojnosti občine na področju zdravstvenega varstva, splošnega socialnega varstva, družbenega varstva otrok, mladine, družine in odraslih oseb, varstva borcev NOV in vojaških ter vojnih invalidov, na področju izobraževanja, vzgoje, kulture, telesne kulture in drugih področij združenih dejavnosti iz pristojnosti občine.
Oddelek opravlja naloge in delo glavne in sprejemne pisarne, ekonomata, personalne službe, čiščenja, opravlja administrati^vnotehnična opravila za občinsko kadrovsko službe in drugo delo ter naloge, ki jih Izvršni svet Skupščine občine Laško določi kot skupne naloge občinskih upravnih organov ter občinske skupščine in njenih organov.
V področje pristojnosti oddelka spada tudi delo in naloge krajevnih uradov občine Laško.
Oddelek je pristojen za nadzor, spremljanje in poročanje na področju vodenja upravnega postopka in pisarniškega poslovanja v upravnih organih.
Oddelek opravlja tudi druge upravne zadeve, ki jih po vsebini ni mogoče opredeliti v pristojnost katerega drugega upravnega organa občine.
4.	člen
S področja dela in pristojnosti oddelka določenih v 3. členu tega odloka, oddelek opravlja strokovne naloge (analize, informacije, poročila, ocene in drugo) za občinsko skupščino in izvršni svet.
5.	člen
Delavci pisarne občinske skupščine in izvršnega sveta so personalno in samoupravno v sestavi tega oddelka.
6.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Laško določi osnove za notranjo organizacijo oddelka in podrobneje določi status krajevnih uradov ter pisarne občinske skupščine in pisarne izvršnega sveta, ki ga imajo v okviru oddelka glede organiziranja in vodenja dela, dajanje določenih nalog, delovne odgovornosti delavcev in drugo.
7.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok sta odpravljena oddelek za obče zadeve in družbene službe — ustanovljen s 162. členom statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 5/1970) in odsek za notranje zadeve, ustanovljen s 1. členom odloka o spremembah statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-13/1973).
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-»em listu SRS.
St. 02-6/78
Laško, dne 16. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r.
1591.
Skupščina občine Laško je na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19-910/76) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78), na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. novembra 1978 sprejela
ODLOK
o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko kompleksno graditev na delu območja stanovanjske soseske Debro
1.	člen
S tem odlokom se določijo zemljišča, namenjena za stanovanjsko kompleksno graditev na delu območja, ki ga zajema zazidalni načrt za stanovanjsko sosesko Debro, št. projekta 96/74, objavljen v Uradnem vestniku občine Laško, št. 6-35/75.
2.	člen
Meje območja iz prejšnjega člena potekajo po na-sednjih parcelah v k. o. Debro:
Izhodišče je v severovzhodni točki parcele 83/1, to je pri podvozu ceste Laško—Debro, od koder poteka meja proti zahodu po južni meji cesten — pare. št. 906, v ovinku ceste se meja obrne proti jugu in poteka po vzhodni meji novozgrajene obvozne ceste pare. št. 906 do križišča s cesto pare. št. 48/6, kjer se obrne proti vzhodu in poteka po severni meji parcel 48/6 in 151/2 do križišča s cesto pare. št. 884/5, seka to cesto in se obrne proti severu ter poteka po vzhodni meji parcele 884/5 do pare. št. 73/1, kjer se obrne spet proti vzhodu in poteka po severni meji pare. št. 73/1 do železniškega nasipa pare. št. 902/1, tu pa se obrne proti severu in teče po zahodni meji pare. št. 902/1 do izhodiščne točke.
V	območju iz 2. člena tega odloka ležijo parcele z naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki.
3.	člen
V	območju iz 2. člena tega odloka ležijo parcele z naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki:
Pare. št.	Vlož. št.	Kultura	Površina m*	Lastnik
83/1	29	travnik 4	1183	Kačič Jože st. do 1/2, Debro 34
84/1	29	njiva 1	5194	Kačič Jože ml. do 1/2, Debro 34
80/1	29	njiva 2	1632	
74/1	29	travnik 3	1255	
75/1	29	njiva 2	514	
82	72	travnik 3	137	Kovač Frančiška, Debro 46
81/1	72	njiva 1	786	
81/3	45	njiva 1	1408	Robida Anton do 1/2, Debro 7 Robida Marija roj. Aškerc do 1/2, Debro 7
80/3	146	f njiva 2	792	Starc Marija roj. KatMč, Rečica 27
79/1	20	njiva 3	2421	Gunzek Alojz do 1/2, Debro 45
93	20	travnik 4	1855	Gunzek Julijana roj. Hrastnik do 1/2, Debro 45
94	20	travnik 4	369	
111/2	22	njiva 4	347	
78/1	16	njiva 2	1895	Košak Karel do 1/2, Debro 11 Košak Antonija roj. Sipek do 1/2, Debro 11
77	12	travnik 3	1205	Krašovec Marija, roj. Zupan do 1/2, Debro 36
76/1	12	njiva 2	881	
Pare. št.		Vlož. št.	Kultura	Površina m*	Lastnik
86		11	njiva 2	6509	Krašovec Jurij do 1/2, Debro 36
87/1		11	travnik 4	3609	
92/2		11	travnik 4	48	
85		100	travnik 4	2490	Kožar Alojz do 1/2. Debro 40/a
88		100	travnik 3	370	Kožar Angela roj. Veber do 1/2, Debro 40/a
155		218	stavbišče	54	Družbena lastnina — imetnik pravice uporabe Elektro Celje
92/1		19	travnik 4	7454	
90		19	travnik 4	212	Knafelc Frančiška roj. Bobnič do 1/2, Debro 39
96/1		17	travnik 3	1352	Knafeljc Jože do 1/2, Debro 39
95		17	njiva 3	665	
97		48	travnik 3	2035	Aleš Jože do 4/8, Debro 43 Aleš Drago do 1/8, Debro 43 Aleš Stanko do 1/8, Debro 43 Aleš Milena do 1/8,- Debro 43 Aleš ndl. Jože do 1/8, Debro 43
99/4		181	njiva 3	1440	Družbena lastnina — imetnik pravice uporabe občina Laško
99/6		10	travnik 5	70	Krašovec Marija roj. Zupan do 1/2, Debro 36
99/5		10	travnik 4	160	Krašovec Jurij do 1/2, Debro 36
102/1		59	njiva 3	100	Horjak Jože, Debro 49< .
102/2		59	travnik 4	160	
102/4		59	njiva 3	28	
102/5		59	njiva 3	985	
102/6		59	travnik 4	1262	t	.	:	h.
102/7		59	travnik 4	338	(	c
147		59	stavbišče	16	
			gosp. pos.	71	
			dvorišče	472	
385		36	nerodovitno	1284	Družbena lastnina v splošni rabi
		t. i	člen		5. člen
					Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-
Z dnem		uveljavitve tega odloka preneha lastnin-			nem listu SRS. St. 46-2/77
ska pravica i		n druge pravice na zemljiščih, navedenih			Laško, dne 16. novembra 1978.
v prejšnjem		členu, občina	Laško pa pridobi na	njih	Predsednik Skupščine občine Laško
pravico	uporabe				Jože Rajh 1. r.
		1592.			razlastitev nepremičnin — drvarnice in zemljišča pare.
Skupščina občine Laško je na podlagi 14.				člena	št. 180/4 — drvarnica 25 m2 in dvorišče 78 m2, vpisa-
zakona	o razglasitvi in prisilnem prenosu pravice upo-				nih v vi. št. 376 k. o. Peneče, last Vodišek Jožeta iz
rabe (Uradni		list SRS, št.	27/72, 19/76 in 8/78) ir	i 252.	Vel. Širja št. 40, prek katerih je po projektu Gozdnega
člena statuta		občine Laško	(Uradni list SRS, št.	18/78)	gospodarstva Celje predvidena priključitev navedene
na seji	zbora združenega		dela in na seji zbora	kra-	gozdne ceste na regionalno cesto Jurklošter—Breg.
jevnih skupnosti dne 16. novembra 1978 sprejela					
ODLOČBO
o ugotovitvi splošnega interesa za zgraditev gozdne ceste Jurklošter—Tajna, odsek Jurkiošter—Lenovca
1.	člen
Zgraditev gozdne ceste Jurklošter—Tajna, odsek Jurklošter—Lenovca je v splošnem interesu.
2.	člen
S to odločbo je v smislu 14. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72, 19/76 in 8/78) ugotovljen splošni interes za zgraditev gozdne ceste Jurklošter—Tajna, odsek Jurklošter—Lenovca in je zato v korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca Gozdnega gospodarstva Celje — TOZD »PRESKE« Laško dopustna
3.	člen
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, dovoljen pa je upravni spor, ki se sproži s tožbo v roku 30 dni po vročitvi te odločbe. Tožba se vloži pismeno ali da ustno na zapisnik pri Vrhovnem sodišču SRS v Ljubljani ali kateremkoli občinskem sodišču.
4.	člen
Ta odločba se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 46-95/78
Laško, dne 16. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh Lr.
1593.
Na podlagi drugega odstavka 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) je Skupščina občine Laško na seji zbora združenega dela in na seji fbora krajevnih skupnosti dne 16. novembra 1978 sprejela
ODLOK
o urbanističnem redu za naselji »Brezno—Belovo«
1.	člen
Sprejme se urbanistični red za naselji »Brezno — Belovo«, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje (Razvojni' center Celje), št. elaborata 116/76.
2.	člen
Nadzorstvo ned izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija občine Laško.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
' St. 350-143/76
Laško, dne 16. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Laško
•lože Rajh 1. r.
LENART
1594.
Na podlagi 27. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7-320/77), 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in št. 3-149/78) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. novembra 1978 sprejela
ODLOK
o financiranju urejanja stavbnega zemljišča na območju občine Lenart
1.	člen
Z odlokom se urejajo vprašanja financiranja priprave in komunalnega opremljanja stavbnega zemljišča na območjih, urejenih z urbanističnimi in zazidalnimi načrti ter z urbanističnim redom.
I. FINANCIRANJE UREJANJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V KRAJIH. ZAJETIH Z URBANISTIČNIM IN ZAZIDALNIMI NAČRTI TER Z URBANISTIČNIM REDOM
2. člen
Stroške za pripravo stavbnega zemljišča ter sorazmerni del stroškov za urejanje stavbnega zemljišča z omrežjem komunalnih objektov in naprav je investitor dolžan plačati upravljalen. Sorazmerni del stroškov določi samoupravna interesna skupnost za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost za območje občine Lenart ali krajevna skupnost s soglasjem občinske skupščine.
K stroškom za pripravo stavbnega zemljišča se ne štejejo geološke, geomehanske in mikroscizmične ra-
ziskave, temeljni topografski načrti v merilu 1 :2000, 1 :1000 in 1 :500 ter izdelava parcelacij skega načrta.
Za financiranje izgradnje komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega značaja, ki služijo individualni rabi v stanovanjskih soseskah v okviru družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, lahko sklenejo zainteresirane organizacije in interesne skupnosti tudi poseben samoupravni sporazum v skladu s 25. členom zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem.
3.	člen
Sorazmerni del stroškov se določi na podlagi poprečnih stroškov za zgraditev omrežja komunalnih objektov in naprav glede na njihov namen in vrsto rabe na določenem območju.
Poprečni stroški za zgraditev omrežja komunalnih objektov in naprav se ugotavljajo po območjih, ki jih določa komunalna skupnost oz. krajevna skupnost na podlagi srednjeročnih in kratkoročnih načrtov urejanja stavbnih zemljišč.
4.	člen
Poprečni stroški se ugotavljajo tako, da se vsi dejanski stroški za graditev komunalnih objektov in naprav na območju, ki ga določa zazidalni načrt, preračunajo na mI. 2 skupne tlorisne uporabne površine stavbe. Investitor individualne gradnje je oti natečaju dolžan plačati upravljalen akontacijo za komunalno urejanje stavbnih zemljišč, ki jo določi upravljalec in izhaja iz osnove 150 m2 skupne tlorisne uporabne površine stavbe. (Po predložitvi gradbenega projekta upravljalec dokončno določi višino prispevka posameznega investitorja v skladu z 2. členom tega odloka in določili zakona.
Infrastrukturni objekti magistralnega omrežja in drugi objekti širšega regionalnega pomena se izločijo iz poprečnih stroškov za urejanje stavbnega zemljišča.
5.	člen
Višina prispevka za komunalno urejanje stavbnega zemljišča v že obstoječih zazidalnih območjih se določi na podlag)! poprečja stroškov komunalnega opremljanja stavbnega zemljišča v drugih območjih tega kraja, ki so urejena z zazidalnim načrtom.
6.	člen
Kolikor sc zaradi specifičnosti lokacije objekta po prejšnjem členu s poprečnimi stroški ne more pokriti stroškov opremljenosti stavbnega zemljišča, se prispevek za komunalno opremljenost tega zemljišča določi z izračunom dejanskih stroškov komunalne opremljenosti.
7.	člen
Investitor, uporabnik ali lastnik objekta je dolžan plačati sorazmerni del stroškov za komunalne objekte in naprave, ki jih je komunalna skupnost oz. krajevna skupnost zgradila naknadno, oziroma jih je zgradila potem, ko je bilo zemljišče oddano v uporabo.
8.	člen
Investitor plača po pogodbi stroške priprave in opremljanja s komunalnimi objekti in napravami tudi takrat, kadar gradi stanovanjski objekt na lastnih zemljiščih, oz. mu je bila kot bivšemu lastniku po posebnih predpisih dodeljena prednostna pravica uporabe stavbnega zemljišča.
9.	člen
Investitor, ki nadzida ali prizida obstoječi objekt ter s tem poveča koristno površino objekta, plača dejanske stroške, če je potrebno zgraditi nove ali povečati obstoječe komunalne objekte in naprave.
II.	VIRI FINANCIRANJA
10.	člen
Viri financiranja urejanja stavbnega zemljišča v krajih ki na območjih, ki se urejajo z urbanističnim in zazidalnimi načrti so:
—	sredstva investitorja,
—	sredstva, kt jih zagotavlja komunalna skupnost,
—	sredstva OZD, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena,
—	sredstva iz dela stanovanjskega prispevka, ki ga delovni ljudje in občani v skladu z zakonom na podlagi samoupravnega sporazuma namenijo za financiranje izgradnje komunalnih objektov in naprav,
—	del sredstev od prodaje stavbnih zemljišč,
—	sredstva, ki jih po posebnih sporazumih združujejo OZD, SIS, stanovanjske zadruge in občani,
—	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
—	sredstva iz prispevkov, ki jih na podlagi 25. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena predpiše občinska skupščina
—	druga sredstva.
11.	člen
Viri financiranja urejanja stavbnega zemljišča v krajih in na območjih, ki se urejajo z urbanističnim redom so:
—	sredstva investitorjev,
—	sredstva krajevnih skupnosti,
—	sredstva, ki jih na podlagi posebnih sporazumov prispevajo OZD,
—	sredstva, ki jih po samoupravnih sporazumih prispeva samoupravna interesna skupnost krajevni skupnosti,
—	prispevki, ki jih na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena predpiše občinska skupščina,
•	— del sredstev od prodaje stavbnih zemljišč,
—	druga sredstva.
III.	NAČIN PLAČEVANJA STROŠKOV ZA KOMUNALNO OPREMLJENOST
12.	člen
Investitor praviloma plača upravljalcu poprečne stroške komunalnega urejanja stavbnega zemljišča ob podpisu pogodbe, s katero pridobi pravico uporabe na nezazidanem stavbnem zemljišču, za gradnjo.
Upravljalec in investitor se lahko dogovorita, da bo investitor objekta, kreditiral določena urejevalna dela.
Investitorju pa lahko upravljalec odloži plačilo stroškov za urejanje stavbnega zemljišča ali pa se z njim dogovori, da bo stroške odplačeval na obroke, vendar največ za odplačilno dobo treh let.
13.	člen
Občani z manjšimi osebnim dohodki, z večjim številom družinskih članov, borci NOV, mlade-'družine in druge osebe, ki so pod posebnim družbenim varstvom ter občani, ki gradijo družinske hiše v okviru stano-
vanjske zadruge, lahko uveljavljajo ugodnost za pridobitev stavbnega zemljišča.
Ugodnost za pridobitev stavbnega zemljišča se prizna tako, da se podaljša rok plačila odškodnine za stavbno zemljišče in stroške komunalnega urejanja najdalje za dobo treh let.
Za uveljavitev navedene ugodnosti je potrebno hkrati s prijavo ali s pristopom na javni natečaj predložiti ustrezna dokazila.
IV.	PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
14.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-1/77
Lenart, dne 20. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r.
1595.
Na podlagi 163. člena zakona o ljudski obrambi iUradni list SFRJ, št. 22-350/74), 179. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-1057/76), 7. točke odloka zveznega izvršnega sveta o minimumu obveznih sredstev za osebno in kolektivno RĆK zaščito pred vojnimi akcijami (Uradni list SFRJ, št. 51/ 75) ter 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. novembra 1978 sprejela
ODLOK
o določitvi roka, do katerega morajo občani in organizacije združenega dela in druge organizacije ter državni organi občine Lenart nabaviti sredstva za osebno in kolektivno zaščito pred radioaktivnimi, biološkimi in kemičnimi bojnimi sredstvi
1.	člen
Občani morajo imeti kot minimum obveznih sredstev za osebno RBK zaščito pred vojnimi akcijami prvi povoj, zaščitno masko (civilna maska MC-1, otroška maska DM-1), zaščitni plašč in standardni osebni pribor za dekontaminacijo, če jim ta sredstva niso preskrbljena kako drugače.
Ce ni zaščitnih mask iz prvega odstavka tega člena, morajo občani za zaščito pred radioaktivnimi padavinami uporabljati priročne maske.
Namesto standardnega osebnega pribora za dekontaminacijo iz prvega odstavka tega člena so si občani dolžni priskrbeti tale sredstva za osebno dezinfekcijo in dekontaminacijo: 20 g praška za dekontaminacijo, 50 g pralnega sredstva, 100 g mila, 25 g sode bikarbo-n? 100 ml alkohola, 50 g vate, 1 zavitek papirnih robcev in 1 sireto proti živčnim bojnim strupom.
Rok za nabavo sredstev za osebno RBK zaščito iz prvega odstavka tega člena je 31. december 1985.
2.	člen
Organizacije združenega dela in druge organizacije ter skupnosti in državni organi (v nadaljnjem besedilu: organi in organizacije) so dolžne imeti kot mi-
nimum obveznih sredstev za kolektivno RBK zaščito svojih delavcev pred vojnimi akcijam na vsakih 50 zaposlenih eno priročno lekarno, ena nosila in en komplet za dezinfekcijo in dekontaminacijo ljudi, na vsakih 10 zaposlenih pa en komplet za dekontaminacijo predmetov.
3.	člen
Za kolektivno RBK zaščito stanovalcev v stanovanjskih hišah so organi in organizacije, ki upravljajo stanovanjske hiše, dolžni preskrbeti kot minimum obveznih sredstev na vsakih 20 stanovalcev ena nosila in'eno priročno lekarno, za vsako hišo pa komplet za dekontaminacij o.
4.	člen
Organizacije združenega dela, ki se v njihovih poslovnih prostorih zbira večje število občanov, kot so: avtobusna postaja, gostišča, kinematografi, šole in drugo, morajo poleg sredstev za kolektivno RBK zaščito svojih delavcev poskrbeti tudi za potrebne količine sredstev iz drugega člena tega odloka za kolektivno RBK zaščito 25 e/o povprečnega števila občanov, ki se utegnejo hkrati znajti v teh prostorih.
5.	člen
Rok za nabavo sredstev iz 2., 3. in 4. člena tega odloka je 31. december 1982 tako da se vsako leto nabavi 25 % predpisanih sredstev.
6.	člen
Priročna lekarna iz 2. in 3. člena tega odloka vsebuje: 10 prvih zavojev, 10 zavojev-obvez, 2 trebušna zavoja, 4 zavoje za 'opekline, 10 kosov sterilne gaze, 10 trikotnih rut, 10 zavitkov obliža s sterilno gazo, 3 zavitke navadnih obližov, 10 varnostnih zaponk, ene škarje, en svinčnik in eno bolničarsko torbo.
Kompleat za dezinfekcijo in dekontaminacijo ljudi iz 2. člena tega odloka vsebuje: 1 kg praška za dekontaminacijo telesa, 250g sode bikarbone, 1,5 kg mila, 2 I čistega alkohola, 1 kg vate, 50 zavitkov papirnih robcev in 25 siret proti živčnim bojnim strupom.
Komplet za dekontaminacijo predmetov iz 2. člena tega. odloka vsebuje: na vsak 1 m2 površin strojev in vozil 10 g pralnih praškov.
Komplet za dekontaminacijo iz 3. člena tega odloka vsebuje: na vsako stanovanje 250 g kaporita oziroma na vsako zasebno družinsko hišo 1 kg kaporita.
7.	člen
Šteje se da so organi in organizacije poskrbele za minimum obveznih sredstev za kolektivno RBK zaščito iz 2., 3. in 4. člena tega odloka, če enota za civilno zaščito, ki so jo ustanovili za svoje potrebe, razpolaga z njimi.
8.	člen
Sredstva, ki jih določa ta odlok, morajo ustrezati standardom oziroma tehničnim pogojem opreme za zaščito pred vojnimi akcijami in morajo imeti kakovostne ateste.
9.	člen
Občani, hišni sveti, delovne in druge organizacije, so sami odgovorni za pravilno uskladiščenje in vzdrževanje nabavljenih RBK zaščitnih sredstev.
10.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Lenart izda navodilo za izvajanje tega odloka.
11.	člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja občinski štab za civilno zaščito in oddelek za ljudsko obrambo Skupščine občine Lenart.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 5/4 850-24	:!	,
Lenart, dne 20. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. Izobr. 1. r.
LITIJA
1596.
Na podlagi 3. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen občine Litija (Uradni list SRS, št. 25/73J in spremembe tega odloka (Uradni list SRS, št. 19/75) in 18. alinee 330. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na 22. seji dne 17. novembra 1978 sprejel
SKLEP
o soglasju k cenam za vodo Iz mestnega vodovoda Litija—Šmartno—Jšogenšperk, za kanališčino in odvoz
smeti
I
Vodarina (cena za 1 m8 porabljene vode)
din
—	gospodinjstva	2,40
—	ustanove s področja šolstva, zdravstva,. otroškega varstva in drugih družbenih dejavnosti 3,80
—	gospodarske organizacije in občani, ki sa-
mostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov (obrtna dejavnost)	4,75
Upravljalec vodovoda TOZD Komunala Litija je dolžan oblikovati iz cene vodarine sredstva za amortizacijo, investicijsko in tekoče vzdrževanje.
K ceni za vodarino se prišteje še vodno gospodarski prispevek in prispevek za razširjeno reprodukcijo vodovodnih naprav in objektov.
Kanalščina (cena za 1 m3 porabljene vode)
—	gospodinjstva	0,41
—	ustanove s področja šolstva, zdravstva,
otroškega varstva in drugih družbenih dejavnosti	1,02
—	gospodarske organizacije in občani, ki sa-
mostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov (obrtna dejavnost)	1,48
Odvoz smeti (cena za 1 m2 uporabne stano-vanjsek ali poslovne površine)
—	gospodinjstva	0,55
—	ustanove s področja šolstva, zdravstva, otroškega varstva in drugih družbenih dejavnosti 0,82
—	gospodarske organizacije in občani, ki
samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov (obrtna dejavnost)	1,05
II
Sklep začne veljati 1. 12. 1978.
III
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Litija, dne 21. novembra 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija
Stane Hrovat 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
1597.
Na podlagi 5. člena zakona o republiških blagovnih rezervah (Uradni list SRS, št. 19/76), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in v skladu s 186. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je skupščina občine na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. novembra 1978 sprejela
ODLOK
o stalnih blagovnih rezervah občine Ljubljana Moste-Polje
I.	SPLOŠNE določbe
1.	člen
S tem odlokom se ureja programiranje, oblikovanje, obnavljanje, financiranje in uporaba stalnih blagovnih rezerv, ki so namenjene za osnovno preskrbo prebivalcev občine Ljubljana Moste-Polje v primeru izrednih razmer (v nadaljnjem besedilu: stalne blagovne rezerve).
2.	člen
Za blago osnovne preskrbe se štejejo osnovna živila in osnovni neživilski proizvodi, ki so nujno potrebni za življenje prebivalcev ter osnovne surovine in reprodukcijski material.
3.	člen
Za izredne razmere se po tem odloku štejejo vojna in naravne nesreče večjega obsega.
4.	člen
Programiranje, oblikovanje, obnavljanje, financiranje in uporaba stalnih blagovnih rezerv se ureja z družbenim dogovorom, ki ga sklenejo izvršni sveti SML, SOb Center, SOb Bežigrad, SOb Moste-Polje, SOb Šiška, SOb Vič-Rudnik, organizacije združenega dela, ki hranijo in obnavljajo blagovne rezerve in temeljne banke.
II. PROGRAMIRANJE IN OBLIKOVANJE STALNIH BLAGOVNIH REZERV
5.	člen
Program stalnih blagovnih rezerv se sprejme z« letno in srednjeročno obdobje v skladu s politiko, ki je začrtana z letnimi smernicami o družbenoekonomskem razvoju in družbenimi plani razvoja občine Ljubljana Moste-Polje in mesta Ljubljane.
6.	člen
S programom stalnih blagovnih rezerv se določajo vrsta, količina in vrednost blaga, potrebna finančna sredstva, roki za oblikovanje rezerv in njihovega obnavljanja, kot tudi načrt gradnje skladišč.
7.	člen
Program stalnih blagovnih rezerv sprejme izvršni svet skupščine občine na predlog pristojnin organov za gospodarstvo in ljudsko obrambo Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter v sodelovanju z upravnimi organi ostalih ljubljanskih občin in Skupščine mesta Ljubljane.
K predlogu programa stalnih blagovnih rezerv daje soglasje svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine.
III.	UPORABA, OBNAVLJANJE IN POSLOVANJE S STALNIMI BLAGOVNIMI REZERVAMI
8.	člen
O uporabi stalnih blagovnih rezerv v skladu z njihovim namenom in glede na nastale potrebe odloča izvršni svet skupščine občine na predlog upravnega organa za gospodarstvo in upravnega organa za ljudsko obrambo skupščine občine.
9.	člen
O uporabi stalnih blagovnih rezerv lahko odloča Izvršni svet SML, če so podani pogoji iz 3. člena tega odloka, v soglasju s svetom za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občine in SML.
10.	člen
Z aktom izvršnega sveta skupščine občine o uporabi stalnih blagovnih rezerv se določi tudi način in rok nadomestitve uporabljenih rezerv.
11.	člen
Skladiščenje, hramba in obnavljanje blaga iz stalnih blagovnih rezerv se s pogodbo poveri organizaciji združenega dela s področja trgovine in preskrbe.
12.	člen
Zadeve v zvezi z uporabo in poslovanjem s stalnimi blagovnimi rezervami ter z gradnjo skladišč za spravljanje in hrambo teh rezerv opravlja organ dogovorjen z družbenim dogovorom iz 4. člena tega odloka in v ta namen:
—	pripravlja predlog programa stalnih blagovnih rezerv
—	pripravlja pogodbe za skladiščenje, hrambo in obnavljanje blaga iz starih blagovnih rezerv
—	vodi količinsko in vrednostno evidenco o stalnih blagovnih rezervah
—	opravlja druga opravila v zvezi z upravljanjem s stalnimi blagovnimi rezervami, za katere je pristojen po tem odloku, drugih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih.
13.	člen
Organizacije združenega dela s področja trgovine in preskrbe, katerim se poveri nabava, skladiščenje in obnavljanje blaga iz stalnih blagovnih rezerv opravljajo naslednje naloge:
—	izvajajo program stalnih blagovnih rezerv
—	nabavljajo blago za stalne blagovne rezerve
—	razmeščajo in hranijo stalne blagovne rezerve ter skrbijo za njihovo obnavljanje
—	vodijo količinsko in vrednostno evidenco
—	organizirajo in vodijo izgradnjo skladišč na podlagi sprejetega programa stalnih blagovnih rezerv ter skrbijo za vzdrževanje obstoječih skladišč
—	opravljajo druge naloge, ki izhajajo iz družbenega dogovora in pogodbe (4. in 12. člen tega -odloka).
IV.	FINANCIRANJE
14.	člen
Viri sredstev za nabavo blaga za stalne blagovne rezerve po programu iz 5. člena lega odloka so:
—	sredstva sklada za financiranje skupnih in splošnih potreb ljudski, obrambe
—	sredstva, ki se za te namene zagotovijo v pro-. računu občine
—	sredstva, pridobljena z bančnimi krediti
—	druga namenska združena sredstva.
Viri sredstev za graditev skladišč za hrambo stalnih blagovnih rezerv po programu iz 5. člena tega odloka so:
—	sredstva sklada za financiranje skupnih in splošnih potreb ljudske obrambe
—	sredstva pridobljena z bančnimi krediti
—	namenska združena sredstva.
15.	člen
Sredstva za nabavo blaga za stalne blagovne rezerve in sredstva za graditev skladišč za potrebe stalnih blagovnih rezerv se vodijo na dveh posebnih računih skupščine občine.
16.	člen
Oblikovanje sredstev za nabavo blaga za stalne blagovne rezerve in sredstva za graditev skladišč za potrebe stalnih blagovnih rezerv, se določi z družbenim dogovorom o združevanju sredstev v te namene. V.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
17.	člen
Z denarno kaznijo od 20.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, ki je sklenila pogodbo o skladiščenju in hrambi blaga iz stalnih blagovnih rezerv, če blago brez dovoljenja IS SOb odkupi ali porabi, spremeni nie;;ov namen ali skladiščenje, ga nadomesti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo kako drugače ravna z njim.
Z denarno kaznijo od 2.000 do 3.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba temeljne organizacije združenega dela, ki je sklenila pogodbo o skladiščenju in hrambi blaga iz stalnih blagovnih rezerv, kadar stori kakšno dejanje iz 1. odstavka tega člena.
Nadzor izvaja Inšpektorat za tržno inšpekcijo pri SML.
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-6/78-S
Ljubljana, dne 24. novembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
1598.
Na podlagi drugega odstavka 49. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/73 in 2/75) in 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. novembra 1978 sprejela
SKLEP
o pooblastilu Staninvestu za opravljanje strokovnega nadzorstva nad gradnjo objektov za trg
I
• Staninvest Ljubljana TOZD za načrtovanje in organizacijo novogradenj Ljub ana. Kersnikova 6/V se pooblašča, da opravlja strokovno nadzorstvo nad gradnjo objektov za trg na območju občine Ljubljana Moste-Polje.
II
Za izvajanje tega sklepa skrbi oddelek za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-2/78-S
Ljubljana,.dne 24. novembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
LJUBLJANA ŠIŠKA
1599.
Na podlagi 2. člena ter 1. in 2. odstavka 15. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/ 78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška, na seji zbora združenega dela dne 21. novembra 1978 in zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1978 sprejela
ODLOK
o ugotovitvi, da je gradnja nove ceste Na Trati v splošnem interesu in o dopustnosti razlastitve nepremičnin v korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca občine Ljubljana Šiška
1.	člen
Skupščina občine Ljubljana Šiška se odloči, da bo zgradila novo cesto Na Trati.
2.	člen
Gradnja nove ceste Na Trati je v skladu z zazidalnim načrtom za območja zazidalnih otokov SS 7/1, del ŠS 7/3, ŠS 8/2 in ŠS 8/3 — Dravlje, 'ki je bil sprejet z odlokom objavljenim v Uradnem listu SRS, št. 39/73 in ga je pod šifro projekta št. 1454/71 v aprilu 1973 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod.
3.	člen
Z odločitvijo navedeno v 1. členu tega odloka je ugotovljen splošni interes za gradnjo nove ceste Na Trati in je v korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca občine Ljubljana Šiška dopustna razlastitev nepremičnin vpisanih v vi. št. 330 k. o. Dravlje, t. j. pare. št. 134 hiša, gospodarsko poslopje 85 m’, dvorišče 171 m2, last Jeršič Franca iz Ljubljane, Zapuška 15.
4.	člen
Zazidalni načrt iz 2. člena tega odloka je na vpogled pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Šiška pristojnem za upravne, gradbene in komunalne zadeve.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-352-013/78
Ljubljana, dne 21. novembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc Dcjak 1. r.
1000.
Na podlagi 3., 4., 5. in 6. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS. št. 19/76) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 21. novembra 1978 in zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1978 sprejela
ODLOK
o določitvi, katero zemljišče je namenjeno za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev — SS 8/2 — Dravlje
1.	člen
Zemljišče v zazidalnem otoku SS 8/2 — Dravlje, ki leži med Celovško cesto, novo cesto Na Trati, Pr-žanjsko in staro Vodnikovo cesto, za katerega je bil z odlokom sprejet zazidalni načrt za območje zazidalnih otokov SS 7/1, SS 8/2, SS 8/3 in del SS 7/3 Dravlje, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 39/73, se določi za potrebe družbeno usmerjene in organizirane stanovanjske in drugačne kompleksne graditve, kot so vzgojni in prosvetni objekti, zdravstveni objekti, tr-“ovski in gostinski objekti.
2.	člen
Zemljišče navedeno v 1. členu obsega naslednje parcele ležeče v k. o. Dravlje:
pare. št. 177/1 travnik v izmeri 4111 m2, vi. št. 182
pare. št. 178 travnik v izmeri 6717 m2, vi. št. 182, last Kunaver Jožeta, IV ilvvauke ZDA, 3435 South 58 Street, Milw, Wisconsin 5319
pare. št. 128 travnik v izmeri 203 m2
pare. št. 129/1 hiša, gospodarsko poslopje v izmeri 357 m2, travnik v izmeri 1988 m2,
pare. št. 130 travnik v .izmeri 6491 m2, vpisana v vi. št. 185, last Berlič Marije, Ljubljana, Vodnikova 305
pare. št. 179/5 travn k v izmeri 526 m2, vi. št. 1602, last Juras Vlada, Ljubljana, Posavskega 24
pare. št. 179/8 travn k v izmeri 602 m-, vi. št. 1598, last Rupar Antona in Rupar Zofije, oba iz Ljubljane, Pržanjska 10 c, vsakega do 1/2
pare. st. 179/9 travnik v izmeri 469 ms, vi. št. 1599, last Mlakar Martina, Ljubljana-Sentvid, Podgora 34
pare. št. 179/4 travnik v izmeri 564 m2, vi. št. 1617, last Juras Antona in Juras Sabine oba iz Ljubljane, Posavskega 24, vsakega do 1/2
pare. št. 179/1 travnik v izmeri 459 m2, vi. št. 1616, last Mozetič Helene in Mozetič Ferda, oba iz Ljubljane, Gorkičeva 16 vsakega do 1/2
pare., št. 123/5 njiva v izmeri 976 m2, vi. št. 1716, last 'Podobnik Janeza in Podobnik Ane, oba iz Ljubljane, Šišenska 3a
pare. št. 123/1 njiva v izmeri 714 m2, vi. št. 1626 pare. št. 123/2 njiva v izmeri 717 m2, vi.' št. 1626 pare. št. 123/6 njiva parifikat 322 m2, vi. št. 1626, vse last Žabjek Alojza in Žabjek Marije oba iz Ljubljane, Zapuška c. 17, vs: kega do 1/2
pare. št. 123/3 njiva v izmeri 586 m2, vi. št. 1715, last Grabnar Janeza in Grabnar Jožice, oba iz Ljubljane, Praprotnikova 7, vsakega do 1/2
pare. št. 179/6 travnik v izmeri 724 m2, vi. š't. 1600, last Colnarič Marije in Colnarič Maksimiljana, oba iz Ljubljane, Celovška 248
pare. št. 179/7 travnik v izmeri 672 m2, vi. št. 1618, last Tomšič Ivana in Tomšič Marije, oba iz Ljubljane, Zofke Kvedrove 7, vsakega do 1/4 in Rakar Zdenke iz Ljubljane, Zofke Kvedrove 7, do 1/2
pare. št. 179/10 travnik v izmeri 348 m2, vi. št. 454, last Boljka Gabrijele, Ljubljana, Celovška 248
pare. št. 96/1 travnik v izmeri 730 m2, vi. št. 187 pare. št. 96/2 travnik v izmeri 538 m2, vi. št. 187 pare. št. 97/1 stavbe v izmeri 182 m2, dvorišče 128 m2, vi. št. 187, last Pečnik Marije, Medvode 135
pare. št. 96/5 travnik v izmeri 786 m2, vi. št. 1726, last Daniels Lillian, Brctt Hill So Pariš 04281 Maine USA
pare. št. 06/4 travnik v izmeri 798 m2, vi. št. 1727, last Tuttle Alberta, Richmond RFDJ. Maine 04357 USA pare. št. 96 3 travnik v izmeri 730 m2, vi. št. 1728, last Kelly Cristine, 919 Pcach Trce, Rd Muion, New Jersey 07083 USA
pare. št. 97/2 v izmeri 73 m2, dvorišče 206 m2, sadovnjak 185, m2, vi. št. 1396, last Pečnik Antona in Pečnik Olge, oba iz Ljubljane, Zapuška 4, vsakega do 1/2
pare. št. 95 hiša v zmeri 152 m2, travnik 789 m2, vi. št. 500, last Pečnik Aiojza, Ljubljana, Zapuže 19 in Pečnik Antona, Ljubljana, Zapuška 4 vsakega do 1/2
pare. št. 106/1 travnik v izmeri 3773 m2, vi. št. 1356 pare. št. 106/2 travnik v izmeri 413 m2, vi. št. 1356, obe last Štrukelj Alojza, Ljubljana, Zapuška 2
pare. št. 176/1 gospodarsko poslopje v izmeri 14 m2, dvorišče 45 m2,
pare. št. 177/2 sadovnjak v izmeri 912 m2, obe vpisani v vi. št. 1401, last Rimo-katoliškega župnjištva Dravlje, Ljubljana, Vodnikova 283.
pare. št. 102/3 travnik v izmeri 519 m2, vi. št. 1497, pare. št. 102/4 hiša v izmeri 142 m2 dvorišče v izmeri 360 m2, obe vpisani v vi. št. 1497, last Berlič Andreja, Ljubljana, Zapuška 6a,
pare. št. 99 vrt v izmeri 105 m2, pare. št. 100 hiša v izmeri 527 m2, dvorišče v izmeri 875 m2,
pare. št. 101 vrt v izmeri 92 m2, pare. št. 103 sadovnjak v izmeri 479 m2, vse vpisane v vi. št. 190, solast Berlič Angelc, Ljubljana, Zapuška 6, Berlič Ivana, Ljubljana, Medenska 41, Lanc-ner Marije, Ljubljana, Dolomitska 4, Pokoren Frančiške, Ljubljana, Smoletova 18, Berlič Rafaela, Ljubljana, Peršinova 5, Berlič Andreja, Ljubljana, Zapuška 6, Berlič Antona, Ljubljana, Celovška 356, pare. št. 102/2 zasebna pot v izmeri 387 m2, pare. št. 102/7 zasebna pot v izmeri 3 m2, obe vpisani v vi. št. 1581 in v solasti Berlič Angele, Ljubljana, Zapuška 6, Berlič Ivana, Ljubljana, Medenska 41, Lancner Marije, Ljubljana, Dolomitska 4, Pokoren Frančiške, Ljubljana, Smoletova 18, Berlič Rafaela, Ljubljana, Peršinova 5, Berlič Andreja, Ljubljana, Zapuška 6. Berlič Antona, Ljubljana, Celovška 356,
pare. št. 105/2 hiša v izmeri 123 m2, dvorišče 192 m*, pare. št. 105/3 vrt v izmeri 607 m2, obe vpisani v vi. št. 1290, last Briški Ane, Ljubljane, Zapuška 8a, pare. št. 107 hiša, 4 gospodarska poslopja v izmeri 960 m2, travnik v izmeri 1625 m2, vi. št. 1430, last Štrukelj Alojza, Ljubljana, Zapuška 8, pare. št. 108 vrt v izmeri 173 m2, pare. št. 104/1 njiva v izmeri 11640m2,, pare. št. 109/3 travnik v izmeri 3250 m2, pare. št. 109/4 travnik v izmeri 64 m2, pare. št. 105/1 travnik v izmeri 2219 m2, vse vpisane v vi. št. 192 k. o. Dravlje, last Štrukelj Alojza, Ljubljana, Zapuška 8,
pare. št. 110/1 hiša v izmeri 125 m2, 2 gospodarska poslopja 179 m2, dvorišče 457 m2, pare. št. 111 vrt v izmeri 845 m2, pare. št. 112 sadovnjak v ižmeri 700 m2, vse vpisano v vi. št. 212, last Zerovnik Franca, Ljubljana, Zapuška 12,
pare. št. 110/3 2 gospodarska poslopja v izmeri 38 m2, dvorišče 152 m2, vrt 105 m2, vi. št. 1761, last Miklič Janeza, Ljubljana, Zapuška 12,
pare. št. 120/1 hiša, gospodarsko poslopje v izmeri 205 m2, sadovnjak v izmeri 1850 m2,
pare. št. 120/3 sadovnjak v izmeri 467 m2, gospodarsko poslopje 9 m2,
pare. št. 120/4 sadovnjak v izmeri 781 m2, gospodarsko poslopje 225 m2,
pare. št. 121/1 travnik v izmeri 948 m2, pare. št. 121/2 travnik v izmeri 213 m2,
pare. št. 121/3 travnik v izmeri 131 m2, vse vpisane v vi. št. 206, last Žabjek Franca, Ljubljana, Zapuška 17,
pare. št. 122/3 njiva v izmeri 600 m2, vi. št. 1551, last Žabjek Jožeta, Ljubljana, Zapuška 17,
pare. št. 131/1 skladišče v izmeri 232 m2, travnik 15765 m2,
pare. št. 131/2 travnik v izmeri 136 m2,
pare. št. 132/1 gospodarsko poslopje v izmeri 189 m2, dvorišče 315 m2,
pare. št. 132/2 gospodarsko poslopje v izmeri 119 m2, dvorišče 143 m2,
pare. št. 133 vrt v izmeri 108 m2, vse vpisane v vi. št. 211, last Dolinar Alojza, Ljubljana, Zapuška 13.
3.	člen
Lastninska pravica na zemljišču navedenem v 2. členu tega odloka preneha z dnem, ko začne veljati ta odlok. S tem dnem pridobi pravico uporabe na tem zemljišču občina Ljubljana Šiška, prejšnji lastnik zemljišča ima pravico uporabljati to zemljišče do dneva, ko ga mora po odločbi upravnega organa pristojnega za premoženjskopravne zadeve izročiti občini-
4.	člen
Zazidalni načrt je na vpogled pri oddelku za upravnogradbenc in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Šiška.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1-350-027/78
Ljubljana, dne 27. novembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc Dejak 1. r.
1601.
Na podlagi 2. člena ter 1. in 2. odstavka 15. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/73) je Skupščina občine Ljubljana Šiška, na seji zbora združenega dela dne 21. novembra 1978 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1978 sprejela
ODLOK
o ugotovitvi, da je gradnja poslovnega objekta v šS 8/1 — Dravlje splošnega interesa in o dopustnosti razlastitve nepremičnine v korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca občine Ljubljana šišk’-
1.	člen
Skupščina občine Ljubljana Šiška se odloči, da bo zgradila poslovni objekt, kot spremljajoči objekt stanovanjskih stolpnic, zgrajenih ob Celovški cesti v soseski ŠS 8/1 — Dravlje.
2.	člen
Poslovni objekt je predviden po zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka SS 8/1 — Dravlje, ki je bil sprejet z odlokom objavljenim v Uradnem listu SRS, št. 21/69 in z odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka SS 8/1 — Dravlje, objavljenim v Uradnem listu SRS, št. 6/77.
Spremembe in dopolnitve je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod šifro projekta 1454/71 v marcu 1975, februarja 1976 in januarja 1977.
3.	člen
Z odločitvijo navedeno v 1. členu tega odloka je ugotovljen splošni interes za gradnjo poslovnega objekta. kot spremljajočega objekta stanovanjskih stolpnic in je v korist družbene lastnine in razlastitvenega uor.rvičenca občine Ljubljana Šiška dopustna razlastitev pritlične stanovanjske hiše Krovska 3, stoječe na nacionaliziranem zemljišču pare. št. 270/1 hiša v izmeri 70 m2, vrt v izmeri 67 m2, vpisana v vi. št. 591 k. o Dravlje, last Plestenjak Jožefe iz Ljubljane, Krovska 3.
4.	člen
Zazidalni načrti navedeni v 2. členu tega odloka so na vpogled pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Šiška pristojnemu za upravne, gradbene in komunalne zadeve.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-352-014/78
Ljubljana, dne 21. novembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc Dejak 1. r.
1602.
Na podlagi 2. odstavka 3. člena in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 27/72 in 8/78) in 190. člena statutg občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 21. novembra- 1978 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1978 sprejela
ODLOK
0 dopolnitvi odloka o noveliranem zazidalnem načrtu za območje zazidalnih otokov ŠP 4 in SP 5
1.	člen
Odlok o noveliranem zazidalnem načrtu za območje zazidalnih otokov SP 4 in SP 5. ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 1/75 se tako spremeni, da se črta 2. odstavek 1. člena in se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»Ta načrt obravnava območje med Celovško cesto in gorenjsko železnico ter med Djakovičevo ulico in vključno tovarno Dekorativnih tkanin in je namenjeno za proizvodne, servisne in skladiščne dejavnosti, za samske domove in obrtniško stanovanjske objekte.«
2.	Ben
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-350-038/78
Ljubljana, dne 21. novembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc Dejak 1. r.
LJUBLJANA VlC-RUDNIK
1693.
Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni' list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/76) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. novembra 1978 sprejela
ODLOK
o sprejemu zazidalnega načrta za območje RS-1 in RS-2 Rudnik
1.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje RS-1 in RS-2 Rudnik, ki obsega predel med Dolenjsko železnico in Jurčkovo potjo, ki ga je izdela! Zavod za družbeni razvoj Ljubljane, TOZD Urbanizem pod šifro 2180-77 v maju 1978.
2.	člen
Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del po določilih drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
3.	člen
Lokacijska dovoljenja za obmačja, za katera je s pravilnikom o izvajanju zazidalnega načrta določena organizirana kompleksna gradnja z oznako DR, se smejo izdajati po izdelavi dokumentacije za realizacijo.
4.	člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom, dovoljeju Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
5.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka RS-2-1 ob Jesihovem štradonu sprejet s strani Mestnega sveta Ljubljane (Glasnik, št. 26-1968).
„	6. člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, službi za urbanizem prt Skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskemu urbanističnem zavodu in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane.
7.	člen	i
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
8.	člen
Ta odlok začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-12/74
Ljubljana, dne 21. novembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič 1. r.
1604.
Na podlagi 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/ 78) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. novembra 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VS-2 —
Kolezija
1.	člen
Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka VS-2 Kolezija. ki je bil sprejet z odlokom o potrditvi urbanistične dokumentacije (Glasnik, št. 7/65) se spremeni in dopolni v tem, da se na delih zemljišč s pare. št. 337-16, 337-12. 340-1 in 340-9 k., o Trnovsko predmestje določijo lokacije dveh stanovanjskih hiš, interne dovozne poti ih garažnega niza.
2.	člen
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta je v juniju 1978 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod šifro 1098-78
3.	člen
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta na območju zazidalnega otoka VS-2 Kolezija so stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za Inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-31/78
Ljubljana, dne 21. novembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič 1. r.
1605.
Na podlagi 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/ 78) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. novembra 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VS-1 in VS-102 Trnovo
1.	člen
Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka VS-1 in VS-102 Trnovo, ki je bil sprejet z odlokom o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VS-1 in VS-102, Trnovo (Uradni list SRS, št. 27/72), se spremeni in dopolni v tem, da se na delih zemljišč s pare. št. 83-24, 83-25, 83-23, 87-11, 87-1, 87-17, 83-21, 83-26 in 1758 k. o. Trnovsko predmestje določijo lokacije treh stanovanjskih hiš in ene nadomestne garaže.
2.	člen
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta je v juniju 1978 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod šifro 1098-78.
3.	člen
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VS-1 in VS-102, Trnovo so stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka onravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
•	5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-12/64
Ljubljana, dne 21. novembra 1978.
Predsednik Skupščine občine
Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič 1. r.
1606.
Na podlagi 5. in 20. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. novembra 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov pri sodišču združenega dela v Ljubljani
1.	člen
V prvem členu odloka o določitvi števila sodnikov pri sodišču združenega dela v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 21/77) se številka 4 nadomesti s številko 7.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-21/78
Ljubljana, dne 21. novembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič 1. r.
1607.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/ 78) ter 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 15. novembra 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za del
območja zazidalnega otoka RS 3 — Rakovnik 1
1
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka RS 3 — Rakovnik, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut SR Slovenije pod št. 658 v septembru 1978.
2
Osnutek zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana, Trg MDB 7 in v prostorih krajevne skupnosti Krim-Rudnik, Ljubljana, Pot k ribniku 20 ter bo na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela. drugim organizacijam in skupnostim ter organom 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa.
St. 350-16/77
Ljubljana, dne 21. novembra 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec 1. r.
VRHNIKA
1608.
Na podlagi 16. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), v skladu s statutom krajevne skupnosti Log pri Brezovici in sklepom zbora delovnih ljudi in občanov z dne 27. IX. 1978 je svet krajevne skupnosti Log pri Brezovici na seji dne 22. XI. 1978 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevitoga samoprispevka za sofinanciranje rekonstrukcije, asfaltiranja in ureditve cest na območju krajevne skupnosti Log pri Brezovici
I
Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje rekonstrukcije, asfaltiranja in ureditve cest na območju krajevne skupnosti Log pri Brezovici.
II
Na referendumu glasujejo vsi občani (vključno mladoletniki, ki imajo lastnost delavca v združenem delu), ki so vpisani v volilnem imeniku naselij Log.
III
Referendum bo v nedeljo, 17. decembra 1978 od
7.	do 19. ure na glasovalnem mestu, ki ga določi volilna komisija.
Referendum izvede voilna komisija krajevne skupnosti Log pri Brezovici.
IV
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Log pri Brezovici GLASOVNICA
za referendum dne 17. decembra 1978 o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje rekonstrukcije, asfaltiranja in ureditve cest v krajevni skupnosti Log pri Brezovici za obdobje 5 let od 1. januarja 1979 do 1. januarja 1984.
Samoprispevek bi plačevali:
1.	po stopnji 2 "/o od čistega osebnega dohodka iz medsebojnega razmerja v združenem delu, od pokojnin, obrtne dejavnosti, vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu,
2.	po stopnji 3°/o kmetijski proizvajalci od katastrskega dohodka, ki je osnova za odmero davka iz OD od kmetijske dejavnosti za posamezno leto,
3.	po stopnji 5,5 ®/o od odmerjenega davka zavezanci, katerim je odmerjen davek v pavšalnem letnem znesku.
GLASUJEM
»ŽA«	»PROTI«
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če sc strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, sicer pa besedo »PROTI«.
V
Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni:
1.	občani, ki imajo osebne dohodke iz medsebojnega razmerja v združenem delu in nadomestila izpod 2600 din mesečno,
2.	upokojenci, ki poleg pokojnine prejemajo tudi varstveni dodatek,
3.	kmetijski proizvajalci, katerih katastrski dohodek od gozdnih in negozdnih površin ne presega zneska 1500 din.
Samoprispevek se tudi ne plačuje od socialnih podpor, priznavalnin, invalidnin, štipendij, nagrad za učence v gospodarstvu, prejemkov iz naslovov odlikovanj in priznanj ter od otroškega dodatka.
VI
Pred izvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo krajevnega samoprispevka.
VII
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, objavi pa se tudi na krajevno običajen način v krajevni skupnosti Log pri Brezovici.
Log pri Brezovici, dne 22. novembra 1978.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Log pri Brezovici
i Ludvik Rožnik 1. r.
ŽALEC
1609.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 9. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS št. 19/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. novembra 1978 sprejela
ODLOK
o urbanističnem redu v občini Žalec 1
1.	člen
Na podlagi urbanističnega programa občine Žalec, ki je bil sprejet z odlokom o urbanističnem programu občine Žalec (Uradni list SRS, št. 24/77) se z urbanističnim redom urejajo vsa naselja in območja v občini Žalec, razen naselij in območij, za katera je sprejet urbanistični ali zazidalni načrt.
Določbe prvega odstavka tega člena ne veljajo za območja in zemljišča, ki so zavarovana s posebnimi predpisi ter za gradnjo objektov, ki so širšega regionalnega pomena.
2.	člen
Naselja: Andraž (del), Arja vas (del), Breg pri Polzeli (del), Brode, Dobriša vas (del), Drešinja vas (del), Dolenja vas (del), Glinje, Galicija, Gomilsko (del), Grajska vas, Gotovlje (del), Griže (del), Gorica, Gornja vas (del), Kamenče, Kasaze (del). Kaplja vas (del), Kapla, Letuš (del), Liboje. Levec (del), Ločica pri Vranskem, Ločica ob Savinji, Ložnica pri Žalcu
(del), Latkova vas (del), Loke, Male Braslovče (del), Migojnice (del), Mala Pirešica, Matke, Orova vas, Oj-striška vas, Orla vas, Poljče, Parižlje (del), Podvin, Preserje, Ponikva, Podlog, Pernovo, Pondor, Prekopa, Ruše, Spodnje Gorče, Spodnje Grušovlje, Spodnje Roje, Šmatevž (del), Sešče, Šentrupert (del), Topovi j e, Tabor (del), Trnava, Velika Pirešica (del), Vinska gora (del), Vrbje (del), Zakl, Zgornje Gorče, Zabukovica, Zgornje Grušovlje, Zgornje Roje in Železno se bodo izgrajevala po tehničnih prilogah znotraj mej zazidljivosti, ki jih je izdelal zavod za načrtovanje Žalec v merilu 1:2880 in ki so sestavni del odloka o urbanističnem programu občine Žalec (Uradni list SRS, št. 24/77).
3.	člen
Ob pogojih predpisanih z zakonom in tem odlokom se v naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom, naštetih v 2. členu tega odloka dovoljuje novogradnja objektov, rekonstrukcija obstoječih objektov in namenska srpememba obstoječih objektov.
Izven mej zazidljivosti v naseljih, naštetih v 2. členu tega odloka ni dovoljena gradnja stanovanjskih hiš, počitniških hišic kakor tudi ne zidanic in gospodarskih poslopij investitorjev, ki jim kmetijstvo ni osnovni vir za preživljanje in jim objekt m p'otreben z vidika njihove kmetijske proizvodnje.
4.	člen
V naseljih in območjih, ki se urejajo na podlagi urbanističnega reda in ki niso našteta v 2. členu tega odloka je dovoljena gradnja
—	novih stanovanjskih hiš, vendar samo znotraj strnjenega dela naselja ali zaselka, ali če gre za zapolnitev vmesne manjše vrzeli med obstoječimi z dovoljenjem zgrajenimi objekti;
—	nove stanovanjske hiše v okviru obstoječe kmetije, če je prosilec — pravni naslednik, ki bo nadaljeval s kmetijsko dejavnostjo na obstoječi kmetiji, ali če gre za gradnjo stanovanjske — prevžitkarske hišice za bivšega lastnika kmetije;
—	nadomestnih stanovanjskih hiš;
—	obrtno stanovanjskih hiš in obrtnih delavnic na podlagi poprejšnjega mnenja oddelka za gospodarstvo in finance Skupščine občine Žalec;
—	objektov splošnega družbenega pomena;
—	obrtnih, kmetijskih in industrijskih objektov družbenega sektorja na podlagi predhodnega mnenja oddelka za gospodarstvo in finance občinske skupščine;
—	komunalnih objektov in naprav;
—	pomožnih objektov k stanovanjski hiši, ki se uporabljajo za potrebe lastnika stanovanjske hiše ali člana njegove družine;
—	gospodarskih poslopij;
—	zidanic, če jo kmet potrebuje za potrebe svojega gospodarstva;
—	objektov, namenjenih izrecno za rekreacijo (manjše vlečnice, trim steze, smučišča).
5.	člen
Vse gradnje v naseljih in območjih, ki se urejujejo z urbanističnim redom se morajo podrediti osnov-
nemu značaju posameznega naselja in ne smejo kvarno vplivati na pokrajinske značilnosti in naravne lepote.
6.	člen
V naseljih in območjih, ki se urejujejo po urbanističnem redu velja poleg pogojev iz 5. člena tega odloka za gradnjo objektov naslednji red:
—	dovoljuje se lahko gradnjo pritličnih in viso-kopritličnih individualnih stanovanjskih objektov;
—	za objekte posebnega pomena in za druge specifične objekte se posebej določi višina in drugi pogoji v skladu z zahtevami posameznega objekta, upoštevajoč pri tem osnovne značilnosti naselja;
—	dovoljuje se dvo in večkapne strehe s temno kritino. Naklon in izvedbo strehe ter vrsto kritine določi za urbanizem pristojni upravni organ;
—	v naseljih, v katerih obstaja ali se zgradi javni vodovod, je za novogradjo stanovanjskih hiš obvezna priključitev na javno vodovodno omrežje. Če javnega vodovoda v naselju ali delu naselja ni, si mora investitor zagotoviti oskrbo stanovanjskega objekta z neoporečno vodo, kar mora biti razvidno iz poprejšnjega soglasja za sanitarno inšpekcijo pristojnega organa, k lokacijskemu oziroma gradbenemu dovoljenju;
—	v naseljih, v katerih obstaja električno omrežje, ali se zgradi električno omrežje, je obvezna priključitev novozgrajene stanovanjske hiše in drugih objektov, v katerih se običajno uporablja električna energija, na javno električno omrežje;
—	vsaka stanovanjska hiša in drugi objekti, ki so vezani na uporabo javne ceste morajo imeti urejen dovoz na javno cesto ali javno pot v skladu z veljavnimi predpisi. Za vsak nov priključek na javno cesto in za delo v varovalnem pasu ceste je potrebno dovoljenje oziroma soglasje pristojnega upravljalca ceste;
—	način odvajanja odplak predpiše organ pristojen za sanitarno inšpekcijo v poprejšnjem soglasju k lokacijskemu oziroma gradbenemu dovoljenju;
—	pogoji za gradnjo ograj se ugotovijo v postopku za izdajo lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja za gradnjo ograje. Ograje morajo biti izvedene tako, da ne bodo kvarno vplivale na okolje. Pri gradnji ograj ob javnih komunikacijah je treba zagotoviti preglednost ceste in predpisane odmike;
—	dopustna velikost stavbne parcele je odvisna od oblikovitosti terena in od pomena kmetijskega zemljišča za kmetijsko proizvodnjo, vendar ne sme presegati 600 m*.
Ostale lokacijske pogoje in pogoje glede oblikovanja objekta ugotovi in določi za urbanizem pristojni upravni organ na podlagi ustne obravnave na kraju samem v lokacijskem oziroma gradbenem dovoljenju.
7.	člen
Za vse posege na spomeniško zavarovanih objektih izven spomeniško zavarovanih naselij in območij, je potrebno soglasje zavoda za spomeniško varstvo poleg tistih soelasii. ki so z zakonom predpisana,
8.	člen
Za gradnjo objektov v naseljih in območjih, ki se urejujejo po urbanističnem redu in ki so našteta v 2, Členu tega odloka je potrebno lokacijsko in gradbeno
dovoljenje. Za gradnjo objektov v ostalih naseljih in območjih, ki se urejujejo po urbanističnem redu se Lokacijski pogoji ugotavljajo neposredno v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
9.	člen
V primeru, ko lokacijsko dovoljenje ni potrebno, je treba zahtevku za gradbeno dovoljenje priložiti naslednjo dokumentacijo:
—	zemljiškoknjižni izpisek;
—	mapno kopijo v merilu 1 :2880;
—	situacijski načrt v merilu 1 :500 ali 1 :1000 z vrisanim objektom nameravane gradnje ter obstoječih in predvidenih komunalnih naprav s prikazanimi odmiki;
—	projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki mora biti usklajen s pogoji, določenimi v zapisniku o ustni obravnavi ob ogledu na kraju samem;
—	soglasja pristojnih organov in organizacij, če tako določajo posebni predpisi.
10.	člen
Za posamezna območja, ki se urejujejo z urbanističnim redom na katerih je mogoča gradnja več stanovanjskih objektov, je treba izdelati skupinsko lokacijsko dokumentacijo. To dokumentacijo izdela organizacija združenega dela, pooblaščena za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja, odobri pa jo izvršni svet. Skupinska lokacijska dokumentacija mora določiti kompleksno rešitev komunalnih naprav in priključkov, tipe objektov in izvedbo za vse predvidene stanovanjske objekte.
11.	člen
Gradnja večjih gospodarskih poslopij v naseljih in območjih, ki se urejujejo z urbanističnim redom je dopustna, če lokacija takega objekta ne vpliva kvarno na okolje. Za izdajo lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja za gradnjo večjega gospodarskega poslopja je potrebno mnenje krajevne skupnosti, soglasje kmetijske zemljiške skupnosti in soglasje pristojnih organov in organizacij, če tako določajo posebni predpisi.
12.	člen
Gradnja počitniških hišic in zidanic, razen tistih zidanic, ki jih kmetje potrebujejo za potrebe svojega gospodarstva praviloma ni dovoljena izven območij, ki so po urbanističnem programu namenjena za gradnjo počitniških hišic in za mešano gradnjo (stanovanjske hiše, počitniške hišice in zidanice.
13.	člen
Za gradnjo počitniških hišic in zidanic, razen tistih, ki jih kmetje potrebujejo za potrebe svojega gospodarstva v območjih, ki so predvidena za gradnjo počitniških hišic in za mešano gradnjo velja naslednji red:
—	dovoljuje se gradnja pritličnih, podkletenih počitniških hišic ali zidanic. Streha mora biti dvo ali več kapna, strmega naklona, pokrita s kritino temne barve. Kritina s salonitnimi ploščami ni dovoljena;
—	zazidalna površina počitniške hišice ali zidanice ne sme presegati 50 m*;
—	izvedba objekta mora biti prilagojena okolju. Posebni pogoji se določijo m* lokacijski razpravi;
—	priključek počitniške hišice ali zidanice na javno vodovodno in cestno ter električno omrežje ni obvezen ;
—	greznica mora biti dvoprekatna, vodotesna na izpraznj ev an j e;
—	na območjih, kjer je mogoča gradnja več počitniških hišic ali zidanic je treba izdelati skupinsko lokacijsko dokumentacijo. To dokumentacijo izdela organizacija združenega dela, ki je pooblaščena za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja, odobri pa jo izvršni svet.
Velikost funkcionalnega zemljišča ne sme presegati 500 m".
14.	člen
Določbe 5., 6. in 9. člena tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi pri obstoječih objektih za gradbene posege, s katerimi sc spreminjajo konstrukcijski deli, zunanjost, velikost ali namen objekta.
15.	člen
K vsaki lokaciji oziroma gradbenemu dovoljenju za gradnjo objektov v naseljih in območjih, ki se urejujejo z urbanističnim rodom in niso našteta v 2. členu tega odloka in k lokaciji za gradnjo objektov izven mej zazidljivosti v naseljih, naštetih v 2. členu tega odloka je potrebno soglasje kmetijske zemljiške skupnosti za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča.
16.	člen
Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o urabnističnem redu v občini Žalec (Uradni, vestnik Celje, št. 7/69).
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-4/78-6
Žalec, dne 20. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
1610.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 4., 8. in 34. člena zakona o upravljanju n razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS. št. 7/77 in 8/78) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. novembra 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o upravljanju, urejanju in oddajanju stavbnega zgniljišča 1
1.	člen
Prvi odstavek 27. člena odloka o upravljanju, urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 20/78) se spremeni in pravilno' glasi;
»Pogodbo s katero se določijo stroški za urejanje stavbnega zemljišča, izračunani v skladu z določbami zakona o upravljanju m razpolaganju s stavbnim
zemljiščem in tem odlokom, mora skleniti z uprav-Ijalcem stavbnega zemljišča tudi investitoi;, ki grudi na zemljišču, katerega lastnik je, oziroma mu je bila kot prejšnjemu lastniku po posebnih predpisih dodeljena prednostna pravica gradnje.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-11/76-6
Žalec, dne 20. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
1611.
Skupščina občine Žalec" je na podlagi 41. f člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. novembra 1978 sprejela
O D E, O K
o merilih za razvrstitev objektov, ki se že ▼ uporabi pa so bili zgrajeni brez lokacijskega doveljemja
1.	člen
Skladno z urbanističnim programom občine Žalec (Uradni list SRS, št. 24/77) sc za odpravo zatečenega nezakonitega stanja za območje občine določajo merila za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja oziroma gradbenega dovoljenja (kjer ta po 1/. členu zakona o urbanističnem planiranju nadomešča lokacijsko dovoljenje).
2.	člen
Upoštevajoč družbene interese ter glede na dejanske okoliščine in namembnost objektov, se objekti zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja, ki so že v uporabi razvrstijo:
—	na objekte, za katere se lahko izda lokacijsko dovoljenje;
—	na objekte, za katere se ne more izdati lokacijsko dovoljenje in se morajo odstraniti, vendar pa se odstranitev za določen čas odloži in
—	na objekte, ki se morajo takoj odstraniti.
3.	člen
1. Objekti, za katere se lahko izda lokacijsko dovoljenje so:
—	objekti, ki so zgrajeni v skladu s sprejetim zazidalnim načrtom, vendar bre;; lokacijskega dovoljenja;
—	objekti, ki so v naseljih in območjih, katera se urejujejo po urbanističnem redu in je njihova lokacija v skladu s sprejetim urbanističnim redom občine:
—	objekti, ki služijo za potrebe kmetijskega gospodarstva in niso v nasprotju s sanitarnimi predpisi'-
—	stanovanjski ter poslovni objekti, ki so na območjih, za katera je po urbanističnem programu obči-
ne predvidena izdelava zazidalnega načrta in se bodo po mnenju pooblaščene urbanistične organizacije in sanitarne inšpekcije lahko vključili v zazidalni načrt;
—	objekti, ki so bil v uporabi pred uveljavitvijo zakona o urbanističnem planiranju 1967. leta, pa po določilih tega odloka niso predvideni za odstranitev.
Za objekte iz tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka se zahteva tudi, da so oblikovani s krajini primerno arhitekturo oziroma, da je mogoče doseči preoblikovanje objektov v skladu s krajinsko arhitekturo.
2.	Objekti, za katere se ne more izdati lokacijsko dovoljenje in se morajo odstraniti, vendar pa se odstranitev za določen čas odloži, ker še ne ovirajo izvajanja sprejetega urbanističnega dokumenta so:
—	objekti, ki so locirani na območjih, katera so po urbanističnem programu občine predviđena kot varstveni pas avtoceste, magistralne in regionalne ceste, plinovoda, daljnovoda ali na katerem je predvidena izgradnja zadrževalnika (akumulacije) ter objekti na območju predvidenem za bodočo poselitev, za katerega se ne predvideva izdelava zazidalnega načrta ali na območju, ki je v urbanističnem programu občine izrecno določeno za rekreacijo;
—	objekti, ki so locirani na ostalih območjih, na katerih po urbanističnem dokumentu ni dovoljena gradnja takega objekta in neposredno ne ovirajo izrabe prostora, razen objektov iz tretje točke tega člena.
3.	Objekti, ki se morajo takoj odstraniti so:
—	objekti, ki neposredno ovirajo izvajanje sprejetega urbanističnega dokumenta, zlasti pa objekti, ki jih je treba odstraniti zaradi izvajanja sprejetega zazidalnega načrta, po katerem je na tej lokaciji predvidena zgraditev stanovanjskih, gospodarskih, komunalnih, zdravstvenih, znanstivenih, prosvetnih, kulturnih, narodnoobrambnih objektov in podobnih objektov v družbeni lastnini, ali izvedba drugih del;
—	objekti, ki so locirani izven naselij in zaselkov na kmetijskih zemljiščih prvega območja kmetijskih površin in objekti, ki so locirani izven naselij in zaselkov na strnjenih kmetijskih obdelovalnih zemljiščih drugega območja kmetijskih površin, razen objektov, ki služijo izključno za potrebe kmetijskega gospodarstva. Območja kmetijskih površin so določena v urbanističnem programu občine;
—	objekti, ki so locirani v rezervatu izvira pitne vode ali v rezervatu spomeniškega varstva;
—	objekti, ki glede na svojo lego in velikost v znatni meri kvarijo podobo krajine;
—	pomožni objekti (garaže, provizoriji, barake in lope) na območjih, ki sc urejujejo z urbanističnim ali zazidalnim načrtom;
' — objekti, ki s svojo lego, po mnenju pristojnega organa, organizacije ali skupnosti, predstavljajo neposredno nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, za promet, za sosednje objekte in za okolico.
4. člen
Določila tega odloka veljajo tudi za objekte, katerim je investitor spremenil namen, pa bi za to moral pridobiti lokacijsko dovoljenje.
5.	člen
Lokacijsko dovoljenje za objekte iz prve točke 3. člena tega odloka se lahko izda na zahtevo investitorja,1 ki jo mora vložiti v roku enega leta od uveljavitve tega odloka pri občinskem upravnem organu pristojnemu Za urbanizem, ob izpolnitvi vseh pogojev 22. člena zakona o urbanističnem planiranju ter predložitvi dokazila o plačilu stroškov za komunalno ureditev stavbnega z.cmljišča.
O obveznosti iz prvega odstavka tega člena obvesti vsakega lastnika objekta s sklepom občinski upravni organ pristojen za urbanizem.
6.	člen
Lokacijska dovoljenja za objakte iz druge točke
3.	člena tega odloka se ne more izdati. Lokacijsko dovoljenje za te objekte, če se lahko odstranitev odloži za najmanj deset let, se lahko izda izjemoma na zahtevo investitorja, vloženo v roku enega leta bd uveljavitve tega odloka pri občinskem upravnem organu pristojnemu za urbanizem ob pogoju, da bo investitor odstranil na svoje stroške objekt, ko bo to potrebno za uresničitev urban:stičnega dokumenta. Ta obveznost investitorja se vpiše po pravnomočnosti lokacijskega dovoljenja uradoma v zemljiško knjigo. Za ustrezni predlog vpisa v zemljiško knjigo poskrbi občinski upravni organ, pristojen za urbanizem.
Potrebo za uresničitev urbanističnega dokumenta ugotovi, na podlagi veljavnega urbanističnega dokumenta, izvršni svet občinske skupščine.
7.	člen
Za objekte iz tretje točke 3. člena tega odloka izda odločbo o delni ali popolni odstranitvi objekta občinski upravni organ, pristojen za urbanizem, najpozneje v roku enega leta od uveljavitve tega odloka.
8.	člen
Urbanistični inšpektor inšpektorata občinske skupščine mora v sodelovanju z občinskim upravnim organom, pristojnim za urbanizem, v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka pripraviti seznam vseh objektov. ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja.
Upravni organ, pristojen za urbanizem, mora v roku enega meseca po prejemu seznama iz prvega odstavka tega člena, vse objekte s tega seznama razvrstiti po merilih tega odloka in ustrezno ukrepati.
9.	člen
Merila iz tega odloka veljajo za objekte, ki so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja in so bili v uporabi ob uveljavitvi tega odloka.
10.	člen
■ Ta odlok začne veljati osmi dan od dneva objave v Uradnem listu SRS.
Št. 350-9/78-6
Žalec, dne 20. novembra 1978.
Predsednik
SkupSčine občine žaleč
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. I. r.
1612.
Skupščina občine 2alec je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/87) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. novembra 1978 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Grič Griže
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt stanovanjske soseske Grič Griže.
2.	člen
Območje zazidalnega načrta stanovanjske soseske Grič Griže je prostorsko opredeljeno v tehnični dokumentaciji, ki jo je izdelal zavod za načrtovanje Žalec pod št. 18-21/78 v oktobru 1978 in ki je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam ali skupnostim pri občinskemu upravnemu organu pristojnemu za urbanizem, geodetski upravi Skupščine občine Žalec in zavodu za načrtovanje Žalec.
4.	člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta v smislu določil 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Žalec.
5.	člen
Lokacijska dovoljenja za gradnjo objektov izdaja v skladu z zazidalnim načrtom občinski upravni organ, pristojen za urbanizem.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija inšpektorata Skupščine občine Žalec.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-5/76-6
Žalec, dne 20. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. I. r.
1613.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 174'. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. novembra 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta dela stanovanjske soseske Vransko I
1.	člen
Zazidalni načrt dela stanovanjske soseske Vransko I., ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu dela stanovanjske soseske Vransko I (Uradni vestnik Celje, št. 20/67) se spremeni in dopolni v naslednjem:
—	spremeni se meja območja tako, da ga na severu omejuje potok Podgrajščica, na vzhodu občinska cesta ob kulturnem domu, na jugu in zahodu pa občinska pot in
—	poleg obstoječih objektov se določi lokacija za gradnjo še enajstih vrstnih, petindvajsetih individualnih in ene dvostanovanjske hiše ter treh stanovanjskih blokov. Zahodno od kulturnega doma se določi rezervat za zdravstveni dom, prostor namenjen za otroško igrišče in rekreacijo pa v severovzhodnem delu soseske.
2.	člen
Sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta dela stčfnovanjske soseske Vransko I., ki jo je izdelal zavod za načrtovanje Žalec pod št. 18-22/78 v aprilu 1978 je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-6/78-6
Žalec, dne 20. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
1614.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. novembra 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu južnega dela Šempetra v Savinjski dolini
*	1. člen
Zazidalni načrt južnega dela Šempetra v Savinjski dolini, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu južnega dela Šempetra v Savinjski dolini (Uradni list SRS, št. 20/71) se spremeni in dopolni v tem, da se na severozahodnem delu pare. št. 543/1 k. o. Šem-
peter v Savinjski dolini določijo tri lokacije za stanovanjske hiše. Vzporedno s tem se spremeni tudi parcelacija. Na jugovzhodnem delu zazidalnega načrta se v drugi vrsti krajni vzhodni lokaciji stanovanjskih hiš pomakneta za 5 oziroma 4 m v vzhodno smer. Spremeni se tudi parcelacija tako, da se meja med obema parcelama pomakne ža 5 m v vzhodno smer.
2.	člen
Sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta južnega dela Šempetra v Savinjski dolini, ki jo je izdelal zavod za načrtovanje Žalec, pod št. 18-8/78 z dne 28. 9. 1978 je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-7/78-6
Žalec, dne 20. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
1615.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. novembra 1978 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske nad tovarno
Prebold	<
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt stanovanjske soseske nad tovarno Prebold.
2.	člen
Območje zazidalnega načrta stanovanjske soseske nad tovarno Prebold je prostorsko opredeljeno v tehnični dokumentaciji, ki jo je izdelal zavod za načrtovanje Žalec pod št. 18-6/77 v septembru 1977 in ki je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Žalec, zavodu za načrtovanje Žalec in geodetski upravi Skupščine občine Žalec.
4.	člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta v smislu določil 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Žalec.
5.	člen
Lokacijska dovoljenja za gradnjo objektov izdaja v skladu z zazidalnim načrtom občinski upravni organ, pristojen za urbanizem.	*
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija inšpektorata Skupščine občine Žalec.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-2/77-6
Žalec, dne 20. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
1616.	'
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. novembra 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem
načrtu dela stanovanjske soseske Center Polzela
1.	člen
Zazidalni načrt dela stanovanjske soseske center Polzela, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu dela stanovanjske soseske center Polzela (Uradni vestnik Celje, št. "13/68) se spremeni in dopolni v tem, da se območje v severnem delu centra določi kot središče trgovsko stanovanjskega značaja, območje južno in zahodno za pozidavo z individualnimi stanovanjskimi objekti v obliki samostojnih stanovanjskih objektov in vrstnih nizov, predel na jugozahodnem delu ob železniški progi pa kot obrtno stanovanjski predel.
2.	člen
Sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta dela stanovanjske soseske Center Polzela, ki jo je izdelal zavod za načrtovanje Žalec pod št. 18-19/78 v maju 1978 je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-7/78-6
Žalec, dne 20. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. I. r.
VSEBINA
Stran
1585.
REPUBLIŠKI UPRAVNI OKiJANI IN ZAVODI
1571.	Odredba o revalorizaciji osnovnih sredstev delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov
1572.	Navodilo o predaji oziroma prevzemu zadev, arhiva, sodnega registra ter drugega gradiva in o predaji oziroma prevzemu neporabljenih sredstev, inventarja, terjatev in obveznosti v zvezi s prenehanjem dela občinskih in okrožnih sodišč ter okrožnih gospodarskih sodišč in z začetkom dela novih rednih sodišč
1573.	Navodilo o prenosu neporabljenih sredstev, inventarja, terjatev in obveznosti ukinjenih javnih tožilstev v zvezi s prenehanjem dela občinskih in okrožnih Javnih tožilstev in z začetkom dela novih temeljnih javnih tožilstev, njihovih enot In višjih javnih tožilstev v Socialistični republiki Sloveniji
1574.	Pregled enot temeljnih sodišč v SR Sloveniji
1575.	Pregled enot temeljnih tožilstev v SR Sloveniji
1576.	Sodni poslovnik za redna sodišča
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1577.	Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Celje (občinskega proračuna) za leto 1877
1578.	Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč (Celje)
1578. Odlok o določitvi območij, na katerih lahko delovni ljudje opravljajo blagovni promet po 42. členu zakona o blagovnem prometu (Celje)
1580.	Odlok o občinskih blagovnih rezervah (Cerknica)
1581.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu v občini Cerknica
1582.	Odlok o spremembi zazidalnega načrta Cerknica za Svlno gorico na območju »Za vrti« in »Lopata« ter trase obvozne ceste za naselje Cerknica
1583.	Odlok o enotah in štabih civilne zaščite v občini Cerknica
1584.	Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Cerknica
1585.	Sklep (Grosuplje)
1586.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1978
1587.	Odlok o prostorskem planu v občini Kamnik
1588.	Odlok o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali (Kamnik)
1589.	Odlok o podelitvi priznanja za pomembnejše dosežke na področju gospodarskega razvoja (Laško)
1590.	Odlok o ustanovitvi oddelka za notranje zadeve in družbene službe občine Laško
1591.	Odlok o-določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko kompleksno graditev na delu območja stanovanjske soseske Debro (Laško)
1592.	Odločba o ugotovitvi splošnega interesa za zgraditev gozdne ceste JurkloŠter-Tanja, odsek Jurklo-Iter—Lenovca (Laško)
1593.	Odlok o urbanističnem redu na naselju »Brezno— Belovo« (Laško)
1594.	Odlok o financiranju urejanja stavbnega zemljišča na območju občine Lenart
2047	1596.
	1397..
2048	1598.
	1599.
2050	
2051	1600.
2051	
2052	1601.
2129	1602.
2129	160;>,.
2130 2130	1604.
2131	1605.
2132 2133	1606.
	1607.
2135	
2135	1608.
2136	
2136	1609.
2137	1610.
2139	1611.
2139	1612.
	1613.
2140	1614.
2141	1615.
2142	1616.
2142	
Stran
Odlok o določitvi roka, do katerega morajo občani in organizacije združenega dela in druge organizacije ter državni organi občine Lenart nabaviti sredstva za osebno in kolektivno zaščito pred radioaktivnimi, biološkimi in kemičnimi bojnimi sredstvi (Lenart)	2143
Sklep o soglasju k cenam z? vodo iz mestnega vodovoda Litija—Šmartno—BogenSperk, za kanalščino in odvoz smeti (Litija)	£144
Odlok o stalnih blagovnih rezervah občine Ljubljana Moste-Polje	2145
Sklep o pooblastilu Stanlnvestu za opravljanje strokovnega nadzorstva nad gradnjo objektov za trg (Ljubljana Moste-Poije)	2144;
Odlok o ugotovitvi, da je gradnja nove ceste Na Trati v splošnem interesu in o dopustnosti razlastitve nepremičnin v korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca občine Ljubljana Siska	3146
Odlok o določitvi, katero zemljišče je namenjeno za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev — 9S 8/2 — Dravlje (Ljubljana Šiška)	2147
Odlok o ugotovitvi, da jt gradnja poslovnega objekta v SS 8/1 — Dravlje splošnega interesa in o dopustnosti razlastitve nepremičnine v korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca občine Ljubljana Šiška	2146
Odlok o dopolnitvi odloka o noveliranem zazidalnem načrtu za območje zazidalnih otokov SP 4 in SP 5 (Ljubljana Siska)	2,45
Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje RS-l in RS-2 Rudnik (Ljubljana	Vič-Rudnik)	2149
Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VS-2 — Kolezija (Ljubljana Vič-Rudnik)	3130
Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VS-l in VS-102 Trnovo (Ljubljana Vič-Rud-nik)
Odlok o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov pri sodišču združenega dela v Ljubljani (Ljubljana ViČ-Rudnlk)	2151
Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka RS 3 — Rakovnik (Ljubljana Vič-Rudnik)	2151
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje rekonstrukcije, • asfaltiranja in ureditve cest na območju krajevne skupnosti Log pri Brezovici (Vrhnika)	2451
Odlok o urbanističnem redu v občini Žalec	3152
Odlok o spremembi odloka o upravljanju, urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Žalec)	2154
Odlok o merilih za razvrstitev objektov, ki so ie v uporabi pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja (Žalec)	21-54
Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Grič Griže (Žalec)	2134»
Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta dela stanovanjske soseske Vransko I (Žalec) 2156
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Južnega dela Šempetra v Savinjski dolini (Žalec)	3136
Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske nad tovarno Prebold (Žalec)	2157
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu dela stanovanjske soseske Center Polzela (Žalec)
Izdala CasoDlsnl zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna^ Tone Torp&ič, vsi v Ljubljani - Naročnino zn leto 1978 280 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec ^	•
davka po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupsi ine »R Slovenije, it. 4^1