Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvorsko ulice štov. 16.
Z urednikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi ho no vračajo.
Inserati:
Šoatetopna potit-vrata 4 kr., pri večkratnom ponavljanji dajo ao popuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izba.ja vsak elan razen nedelj in praznikov ob £5. nri zvečer.
Velja
za I^ubljano
v upravništvu: za cfilolotoflgld., 7.a pol lota 3 gld., /.a c.otrt lota 1 gld 60 kr., na tnoaoo 60 kr., poSiljatov na dom volja mogočno 9 kr. voČ.
Po poiti velja
KR OOIO loto 10gl., za pol lota 6 gld., za čotrtlota2gld. 60 kr. in za joden moBCo 86 kr.
Stev. 171.
V Ljubljani v torek, 23. septembra 1884.
Tečaj I.
Volitve na Hrvatskem.
Zagreb, 20. septembra.
Volitve za sabor trojedne kraljevine so končane, a izid njihov je nepričakovano ugoden za narodno stranko. S posebnim zadovoljstvom sme narodna stranka ozreti se na četiridnevno vročo volilno borbo: njena načela slavijo sijajno zmago. V prošlem zasedanji hrvatskega sabora brojila je narodna stranka G4 glasov, sedaj jih ima 70, torej z virilisti dve tretjini glasov. Kaj to pomeni pri sedanjih političnih razmerah na Hrvatskem, je pač vsakemu jasno.
Ta sijajni rezultat dosegel se je vkljub nečuveni agitaciji Starčevičeve stranke, katera gotovo ni prepustila nobenega sredstva, da kolikor mogoče skrči število pristašev narodne stranke, a pomnoži vlastito krdelo. Ne d£ se sicer tajiti, da je tudi Starčevičeva stranka se znatno pomnožila na škodo neodvisne narodne stranke, no prezreti se ne sme uspeh, katerega je dosegla narodna stranka ne samo s tem, da si je priborila večino dveh tretjin, nego tudi s tem, da je starčevičijanizem iz Slavonije po polnem izrinila, tako da nobeden volilni okraj od Zemuna do Belovara ni zastopan v saboru po opozicijonaluem poslancu, in tudi v bivši Vojni Krajini, katera voli 35 poslancev, voljeno je samo sedem opozicijo-nalcev, torej komaj petina krajiških zastopnikov. A to se je zgodilo v Krajini, v kateri je opozicija vedela pripovedati, da ne bode dopustila narodni stranki storiti niti koraka na krajiški zemlji. S kratka: narodna stranka zmagala je sijajno ter dokazala, da je vkljub starčevicijanski agitaciji vedno še faktor, s katerim se mora računati.
Da bode v novem saborskem zasedanji starčevičijanizem mnogobrojnejše zastopan, nego do sedaj, to pač ne sme motiti narodne stranko. Ne sme se pozabiti, da je Starčevičev nauk v nekem pomenu nov — pred nekaterimi leti še imel je v saboru samo jednega za-
Listek.
Trije bratje.
Spisal M. Tonejee-Sum ostal.
(Dalje.)
»Kaj bode torej ?“ govori mož sam sabo, »tako vender ne pojde, tako ne bo moglo ostati. Ali kaj mi je storiti ? zaslužiti moram, živeti moramo, poginiti? Kar tako poginiti? Ne! Kaj govorim? Vender drugače mora biti! Prišla bode zima, kmalu bode tu; mraz bode nastal, ali bodem pustil otroke zmrzevati? Kedo jim bode kuhal, kedo jih opravil? So-sedinja je dobra žena, res dobra je, pa ona ima sama družino, ima z lastnimi otroci skrbi in truda dosti, ne sme se ji nakladati še druga skrb. Pa kaj to ? Otroci morajo poznati svojo stariše, in naj premišljujem kakor hočem, otroci so moji, matere nimajo več, pustiti jih ne morem tujim ljudem, pri sebi jih moram imeti. Vender dela tu ne morem pustiti, ker drugod njmam zaslužka, kuhe ne smem pustiti, tu moram biti; in kaj, ko bi bili vsi tukaj ? ali bi no moglo tako biti ? Zdaj, ko
stopnika; novost, to je oni magnet, kateri privlači nestalne elemente ljudske danes k temu, jutri k onemu nauku, prikazen, katera se pojavlja v življenji skoro vsake politične stranke. V živem spominu je še, kako začudenje je zavladalo, ko je na Ogerskem skrajna levica pri volitvah mesto 20 priborila 75 mandatov. Splošno je bilo mnenje, da to pomenja konec dualizma, a glej, svet se je privadil videti skrajno levico močnejšo, nego-li zmerno opozicijo, na koje škodo se vedno in povsodi množe ekstremne levice.
Mi smo celo mnenja, da obstoji še neko drugo skupno označenje med Starčevičijauci in skrajno levico ogerskega državnega zbora: ono hypokratično stremljenje, katero se pojavlja v neprestanih secesijah. Uže danes pojavljajo se v hrvatski skrajni levici elementi, kateri ne verujejo prav v nezmotljivost pro-roka Aute Starčevica ter niso voljni pokoravati se brezpogojno volji Davida Starčeviča, in morebiti ni več daleč čas, ko bodo Starče-vičijanci sami obžalovali svojo volilno zmago, želeč si nazaj čas, ko jih je sedelo v saborski dvorani le sedem . . .
No bilo tako ali ouako, narodna stranka vč, kaj je v postoječih okolnostih njena dolžnost. Med zadnjo triletno saborsko perijodo vršili so se tako različiti in važni dogodjaji, da so nestalni elementi narodne stranke časi res navidezno opravičeno lahko dvojili o tem, je-li narodna stranka res še predstavlja izraz narodne volje. Tako dvojenje sedaj ni več mogoče. Narodna stranka je izraz volje narodove, to je faktum, a narodna stranka mora si biti v svesti dolžnostij, ki izvirajo iz te okolnosti. Prva njena dolžnost mora sedaj biti, da osigura kontinuiteto zborovanja saborskega. To mora sedaj biti narodni stranki najsvetejša dolžnost, tudi tedaj, ako bi se dogajale še hujše scene, nego-li v prošlem zasedanju saborskem. Dobitek je tolik, da moramo brez pomisleka riskirati še tako visoke uložke. Uže se pojavljajo glasovi, da se Hrvatska ne more vladati z deželnim zborom in da je najbolje,
ponehamo podirati les, ko bode menj sekanja, bode menj drvarjev tu, saj se bode dobilo nekoliko prostora v kolibi. Toliko ga bode, da bodemo lahko skupaj prenočevali v pogradu, in dosti je tega. Torej se bode tako storilo. Ako bi se pa primerilo, da bi prišlo več delavcev, naj kuhajo in spijo doli pod hramom v oni kolibi, ki je dosti prostorna in pripravna, čeravno je nekoliko dalje, kakor do te-le iz gozda, kjer ravno spravljamo. Jaz od tod ne morem, ker imamo kope tukaj, ker tukaj kuhamo, drugim pa ni toliko navskriž. Ker jaz ne morem biti v vasi pri otrocih, naj bodo pa oni tu pri meni, doma bodemo pa zaprli."
Sklep je bil storjen, odločeno je bilo in koparju je postalo nekako ložje, kakor mu je bilo prej. Tužnost ga je pustila in zdelo se mu je, da se bode vse na bolje obrnilo. Zakuril je na ognjišči in zažgal je tabak v pipi, pa ga je puhal v dimni kolibi. Sam je bil in veselil se je uže, da ne bodo otroci več sami sebi prepuščeni.
Ni trpelo dolgo, da za Ilovico, kjer se je oglje kuhalo, niso bili samo drvarji in ogljarji, temveč pred kolibo so skakali in se igrali
žrtvovati obliko stvari ter vladati nekoliko časa brez sabora. To se ne sme zgoditi, in upotrebiti se morajo skrajna sredstva, da se to prepreči. Starčevičijanci gotovo žele razpust sabora, no narodna stranka mora biti v tej točki drugega mišljenja; bolje je, da se jej lahko očita drakoničen ali reakcijonaren opravilen red saborski, nego-li da bi se moglo reči, da je ona sokriva, da je narod izgubil jedno najsvetejših svojih pravic: institucijo narodnega zastopstva.
Narod je pri volitvah izkazal svoje zaupanje narodni stranki; ta sedaj mora dokazati, da je vredna narodovega zaupanja.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Jutri prične se v Budimpešti skupne mi-nisterske konference. Minister vnanjih zadev, grof Kalnoky, prispel je včeraj v Budimpešto, isto tako skupni finančni minister pl. Kallay in vojni minister grof Bylandt-Rheidt. Ministerski predsednik grof Taaffe odpotuje danes v ogersko prestolnico. Konference vršile se bodo pod predsedništvom Nj. veličanstva cesarja.
V	češkem deželnem zboru interpelirali so včeraj dr. Knoll in GG somišljenikov glede agresivnega postopanja Čehov v nemških mestih in v časnikih; interpelantje vprašali so c. kr. namestnika, kaj namerava storiti, da se češki torrorizem (?) omeji. C. kr. namestnik je obljubil, da bode na interpelacijo kmalu odgovoril. — Dr. Herbst utemeljeval je svoj predlog glede urejen ja okrajev po narodnostnem načelu. Herbst priporoča, da se njegov predlog izroči posebnemu odboru. Dr. Trojan ugovarjal je temu, ter se je potem Herbstov predlog izročil odboru za občinske zadeve.
Na Hrvatskem se še razburjenost po volitvah ni polegla. Ker pri volitvah niso dosegli zaželjenega vspeha, razsajajo Starčevičijanci sedaj proti mirnim sodržavljanom. Ni-jedna noč skoro ne preide, da bi poulični
otroci, da, celo nekoliko živine je bilo tu. Prišla je Belka s koparjevo družino, pasla se je in spenjala po vejah in grmovji blizu okrog kopišča in kolibe. Ugajala je živali človeška družba tako, da ni šla nikdar daleč od ljudi, paše je imela dovelj, toliko, da se je v kratkem zredila, postala je lepša, kot je bila, ko je hodila doma, kjer so bile dolge stegni, z drugimi na pašo. Mleka je pridobila in videlo se ji je, da se prav dobro počuti tu v gorah. Mali Tonček pa je bil vedno vesel, povsod ga je bilo dosti, čeravno je komaj znal dobro hoditi, zdaj je lezel na krado drv, zdaj zopet se je valjal na trati po mehki, zeleni travi, drugikrat je bil črn kot mali zamurček, ko sta s Tomažem na kopišči kopo naredila in jo zopet podrla in oglje spravljala. Vedno je imel dosti opravka po dnevi, ponoči pa je spal v pogradu pri očetu, čeravno le na slami in na trdih deskah, vender tako sladko in tako trdo, da ga ni prebudilo, če ga je tudi Tomaž, ki je navadno zraven njega ležal, v spanji, ko se jo preobrnil, celo notri k steni stišal. Navadno so se zbudili fantini še le, ko je bilo solnce uže visoko izza gora, in prvo je bilo, da je pripravil Matija, kar je bilo
fantalini v Zagrebu ne delali škandalov ter pobijali oken pri onih volilcih, kateri niso glasovali za Starčevima. Vsled tega izdal je načelnik mesta Zagreba naredbo, da se morajo hišna vrata zatvarati ob 8. uri zvečer; gostilne morajo se zapreti najpozneje ob 11., a kavarne ob 12. uri. Vojaške patrole hodevajo po mestu. — Urednik „Slobode“, Krajač, je zaprt, ker je v svojem listu šuntal ljudstvo na upor. V Senju, kjer so se vršili podobni poulični izgredi, kakor v Zagrebu, je mestni načelnik odstavljen; vladni komisar prevzel je vodstvo mestnega magistrata.
čez nekoliko dnij otvoril se bode državni zbor ogerski. Prestolni govor, s katerim se bode zbor otvoril, je uže odobren. Obsegal bode po priliki tiste točke, kakor govor mini-sterskega predsednika v Velikem Varadinu.
Tuje dežele.
Kakor se iz Bruselj a poroča, objavlja uradni „Moniteur“ novi šolski zakon, kateri je — kakor znano — dal povod tako strast-veni borbi med konservativno in liberalno stranko. Načelnik mesta Bruselja izjavil je nekomu časnikarju, da bode opozicija proti šolskemu zakonu krenila zopet zakonitim potem, vsaj vodje liberalne stranke da delujejo v tem zmislu. Kalenja javnega miru da ni več pričakovati.
Iz Kahire se poroča: Iz Dongole brzo-javlja tamošnji mudir, da je general Gordon dnč 24. julija po polnem pobil ustaške čete ter dne 30. avg. razkropil še ostatke ustaške vojske, tako da je Kartum zopet zavsem prost. Šajk Sidi, njegov sin in njegovi pristaši so ubiti. To poročilo Gordonovo potrjuje pismo Khatem Beya. Podložniki ubitega šajka Sidi hotč se podvreči Gordonu ter po polnem odreči se krivemu proroku.
Z kitajskega bojišča uže nekoliko dnij ni nikakovih novic. Francoski list „La Paix“ opomina francosko občinstvo, naj potrpi še nekoliko dnij; na Kitajskem da bode kmalu sledil drugi francoski udarec. Oddelek Cour-betove mornarice kroži sedaj v bližini Čuzan-skega arhipela. To otoke zaselo je bilo leta 1842 in 1860 angleško brodovje, ker so v strategičnem oziru proti Yang-Tse-Kiangu velike važnosti.
Dopisi.
Iz Kranja, 20. septembra. (Izv. dop.) Poročalo se vam je uže, da je na Rupi tukaj v bližini nastal v 17. dan t. m. požar, grozen požar. Beda nastala je vsled tega požara istinito velika, kajti pogorelci zgubili niso samo stanovanj, pogoreli so jim večinoma tudi letošnji pridelki, kateri so bili uže pod streho.
Dovolite, da vam nekoliko ponatančneje poročam o požaru. Dne 17. t. m. nastal je nenadno krik: Gori! Gori! Ogledali smo se in
treba za kosilo. Opravili so jutranjo molitev, starejša brata sta morala poklekniti in se zahvaliti, da jih je Bog ohrauil žive in zdrave čez noč, priporočiti sta se morala angelju varuhu. Tončeka pa je samo prekrižal jeden ali drugi in zadostovalo je. Oče je imel pri drvih in pri kopah opraviti in Matija mu je uže pomagal ; ravnal je kake drva ali nosil oglje ali je šel po snega v jamo, da se je voda zapiti napravila iz njega, ali pa je imel kak drugi opravek. Nikdar ni imel priložnosti biti brez dela. Ko je dokončal to, je bilo uže drugo treba prijeti, da delo ni poteklo, je uže skrbel oče, ki sam nikdar ni rok križem držal.
Prav zadovoljno je živela družina tu v gorah, bolje se jim je godilo, kot prej, ko so bili doma v vasi. Kmalu je nastalo celo gospodinjstvo v kolibi. Mleko se je dobilo, sira je prinesel oče ali Matija, kadar je šel kateri ob nedeljah k maši, jajca so pute nanesle, kajti tudi te so prišle sim gori, Tomaž jih je prinesel v malem košku zakrite, ko se je selila mala družinica iz vasi v goro.
Življenje v gorah je ugajalo otrokom; stareja sta hodila ob nedeljah časi oba, časi
takoj spoznali, da gori vas Rupa. Hiteli smo pa je moral ostati jeden pri bratu, drugi je na pomoč. Bila je uže vsa v ognji hiša in hlev posestnika Blaža Urbanca. Pri tem po sestniku nastal je namreč ogenj na skednji. Kakor navadno, so otroci požigalci, tako se je zgodilo tudi tukaj. Sedemletni deček Fran Orešnik, sin nekega dninarja, igral si je na tem skednji z otroci. Mislil si je, kako bi pač gorelo to snopovje in slama, če bi podkuril. Vzel je užigalico, katero mu je dal sedemletni deček Ivan Beton. Zapalil je sicer le jedno bilko iz snopovja, a ogenj razširil seje brzo dalje, dalje, naenkrat je bila vsa slama v ognji in potem vsa hiša in hlev. Ta posestnik ima sam škode okolo 1000 gld., ven-der je sreča, da je zavarovan, in sicer za 700 gold. Vsaj nekaj pomoči. — Od te hiše razširjal se je ogenj z bliskovno brzino dalje. Naenkrat bila je tudi sosedna hiša Terezije Perne v ognji. Grozni element uničil je tej posestnici dva skednja, dve šupi, eno žitnico, podstrešje, hlev in čebelnjak. Tej posestnici pogorela je tudi vsa krma, katero je imela uže pod streho. In še hujša nesreča jo je zadela. V gori omenjenem čebelnjaku, kateri je tudi pogorel, imel je mož Terezije Perne, Tomaž, skrit denar, lepo svotico 1000 gold. Ker se je ogenj tako brzo razširil in je strah prevzel pogorelca, pozabil je na novce, shranjene v čebelnjaku in ogenj uničil mu je še to težko prištedjeno svoto. Škode ima posestnica Terezija Perne 3500 gold. in žal! da ni bila prav nič zavarovana.
Omenili ste uže, da se je samo hitri pomoči kranjskih ognjegascev zahvaliti, da ni ogenj uničil cele vasi, kajti leža hiš in go-spodarstvenih poslopij je taka, da bi bila gotovo pogorela vsa vas, da ni bilo tako brzo pomoči. Hvalo, prisrčno hvalo vrlim ognje-gascem.
Svariti pa moramo o tej priliki prav resno roditelje, naj pazijo, da otroci ne dobivajo v roke užigalic ter da naj bolj pazno nadzorujejo svojo deco.
Z Razdrtega, 22. septembra. (Izv. dop.) Včeraj dičile so naše selo cesarske in narodne zastave, gotovo v znamenje, da se ima v njem kaj posebnega dogoditi, in bilo je tudi tako, kajti pod velikim, po g. Hinku Kavčiču kaj okusno dekoriranem kozolcem gosp. Janeza Kavčiča zbralo se je ob 3. uri popoludnč okolo 200 kmetovalcev. Bili so priprosti kmetje, pa tudi odlični inteligentni posestniki iz cele Pivke, Vrem, Senožeč in sosedne vipavske doline; prišli so poslušat predavanje gosp. G. Pirca, deželno-popotnega učitelja. Točno ob 3. uri nastopil je Josip Zelčn, predstojnik kmetijske podružnice senožeške, kateri je zbrano občinstvo pozdravil, ter mu g. Pirca predstavil. Koj na to pričel je g. Pirc predavanje. Govoril je celo uro o živinoreji, in to tako mikavno, jasno in glasno, da se ni niti en sam poslušalec med govorom oddaljil. Posebno
šel v cerkev. Oče je vselej tedaj šel v dolino, kadar je Matija doma ostal. Drvarji so večkrat prinesli kako malenkost, ko so prišli v ponedeljek zopet v goro, malemu Tončeku. Posebno jesenski čas, ko je bilo sadje zrelo, se je otrok veselil, ako je prišel kedo z vrečo proti kolibi, ker tedaj je dobil hrušek, jabolk ali pa češpelj, in koliko veselje je bilo to zanj!
S časom se je pomnožilo število domačih živali. Uže prvo spomlad sta bili dve kozi, ker so jedno kupili, in kozliček. Tako čila, vesela in poskočna živalica je bil ta kozliček, ki so ga od Belke priredili. Kozica je dobila ime Pasana, nepokojna je bila in tako vesela vedno, da je skakala, kakor bi hotela vse pohoditi, kar je bilo okrog kolibe, in tako sti-kliva, da je vse morala oblezti, kamor je mogla doseči. Naj je bila krada drv še tako visoka, gori je morala nepokojna živalica; da je na kopo šla po lesenem smerekovem tramu, v katerega so bile stopnicam podobne zaseke narejene, ki je služil koparju kot stopnice, to je bilo uže kaj navadnega. Vedela je tudi, da tu gori ne sme priti, ker, ko je prišel ogljar ali kedo drugi, zbežala je kar po kopi, ne po
pohvalno je poudarjal, da naj bi si pivški gospodarji, namestu da seno v tako obilni meri v Trst prodajajo, več živine redili ter tako namestu za seno, za živino in živinorejske izdelke kakor za mleko, maslo itd. denar dobivali. S pokrmenjem sena doma dobili bi gospodarji veliko več za seno, kakor pa v Trstu; in dežela bi se ne pustošila, kakor se to dandanes godi, ampak njena plodnost bi se vsled obilega gnoja močno povzdignila. Gosp. Pirca govor vzprejet je bil s splošno pohvalo.
Po g. Pircu nastopil je g. R. Dolenec, vodja slapske vinarske in sadjarske šole, kateri se je govorniku za temeljito iz studijo kmetijskih razmer na Pivki zahvalil, ob enem pa tudi občinstvu in govorniku samemu kaj važni, povzdige živinoreje na Pivki se tičoč predlog stavil. Gosp. Pirc rekel je namreč v svojem predavanju, da so biki, kakeršni se po Pivki in tudi drugodi nahajejo, v veliko premajhnem številu in pa v jako pomankljivi kakovosti zastopani. Nekateri biki so tako majhni, da bi se skoro velikim mačkom lahko primerjali, je dejal; in zato je pred vsem potrebno, da si gospodarji več in pravih lepili velikih bikov omislijo. No, k tem poslednjim besedam je omenil g. R. Dolenec, da bi si Pivčani pač radi plemenite bike omislili, ako bi jih mogli, a oni so v prevagljivi meri tako ubožali, da so primorani seno prodajati, da sebe preživijo, za nakup plemenitih bikov pa denarja nikakor nimajo.
In ker je temu istinito tako, skrbela naj bi visoka vlada sama za to, da dobi Pivka plemenitih bikov, in sicer s tem, da bi osnovala, kakor je to za konjorejo uže zdavno skrbljeno, tudi za govedorejo, c. kr. žebčarijam po polnem podobne c. kr. bikarije, v katerih bi se zamoglo krave, ako ne čisto zastonj, pa vsaj po nizki ceni pripuščati. Ta predlog vzprejet je bil z občno pohvalo, in gosp. Pirc je obljubil, na merodajnem mestu za njegovo uresničenje, kolikor v njegovi moči, storiti.
Po gosp. R. Dolencu govoril je gosp. Zol6n o veliki potrebi živinske soli in o veliki koristi denarnih premij, katere naj bi se za marljive sadjarje na Pivki ustanovile. Gospod Pirc je obljubil tudi za to se potegniti.
Na občno zahtevanje pojasnil je na to gosp. vodja II. Dolenc še prav popularno umno napravo slivovke, navajaje velikanske napake, katere se v tem obziru na Pivki in na Kranjskem sploh vrše. To predavanje je bilo z veliko pohvalo vzprejeto, in poslušalci so se na to po polnem zadovoljni razšli. Udje kmetijske podružnice senožeške so pa še skupaj ostali ter nov podružničen odbor volili Pri tem jo bil voljen gosp. Jos. Zelčn zopet predsednikom, gosp. Hinko Kavčič pa tajnikom.
O predavanji gosp. Pirca izrekali so se vsi zelo pohvalno.
tramu, doli, kakor divja koza čez strme pečine, in ni je bilo na prepovedanem kraji. Tonček je imel največi veselje z njo.
V	naročje je zlezel otrok zvečer očetu, predno je zaspal in se ga oklenil z rokama. „Dirja, dirja konja!" je prosil in oče mu je poigral, „poguncal“ je z nogo, na kateri je sin sedel, in zapel je: »Dirja, dirja konja! v Kranj po kostanja, kedo ga bo pa jedel? Kdor je priden bil.“ Ali kmalu jo zlezel Tonček zopet z noge na klop in jela sta govoriti z očetom, kateremu je hotel pipo iz ust potegniti, da bi se bil igral z njo.
n Pusti, pusti", pravi oče, „in povej mi, kaj si delal danes? Kako si pasel Pasano, tvojo kozico, ali ti je nagajala?«
„Na drva mi je ušla, pa ni hotela doli, potem sem jo pa z vejo zapodil in je skočila na kopišče."
„Ali te uboga, ako jo pokličeš?"
„Časi me noče ubogati, pa ji pomolim malo kruha in precej pride, sol ima pa še rajši."
„Ali si danes kaj zlezel na drva za njo ?
„Nič!“
Razne vesti.
— (Usodna šala.) Iz Sarajeva se poroča:
V	tukajšnji kaznilnici dogodil so je žalosten dogodek. Okolo «“5. uro ponoči začul je v kaznilnici stvažeči infanterist Holer najedenkrat korake ter ugledal ob jednem tudi osebo, oblečeno v bosansko obleko. Tu sim ne moro nihče drug priti nogo kak uhajajoč kaznjenec, ali pa stražnik na drugom konci. Vojak so je postavil in krepko zaupil: Stoj! Oseba se ni zmenila za klic, marveč stopala naravnost k stražarju, kateri jo je pričakoval z bajonetom. Prišlec pa je zgrabil z obema rokama orožje, katero pa mu je Holer vender izvil ter ga hudo obrezal po rokah; na to je hotel prišlec ubežati, a stražar je ustrelil nanj ter zadel. „0 Holer, kaj si storil!" zaječala je s smrtno krogljo zadeta oseba. Stražar je zdaj spoznal, daje ustrelil vojaka, kateri je stražil na drugem konci, kateri pa jo v bližini visečo bosansko obleko oblekel ter so hotel s svojim drugovom nekoliko pošaliti. Kroglja zadela jo nesrečneža v glavo in težko da bi ozdravel.
— (Iz „knj igo oslov".) Pred kratkim izšla jo v Jeni „knjiga oslov", katera podaje razne anekdote. Tu podajemo nekatere za poskušnjo. Ko jo nekoč Henrik IV. iz Francije moral poslušati dolgočasen pozdraven govor in se je ravno ob tem času oglasil tudi v bližini osel, dejal jo kralj: „Prosim, gospoda moja, jeden tza drugim!" — Nekoč povabil jo veliki vojvoda H. pevca Tihačeka, da bi pel na njogovom gledališči. Pevec se jo podal k poskušnji opere v gledališče, kjer je vojvoda, strasten muzik, sam vodil vodstvo godbe. Tihačok opazil je, da vlada v godbi velika disharmonija in jezen je zavpil: „To je muzikalen kaos; kateri osel diriguje godbo?" Nato je stopil povoc na oder tor ugledal vojvodo samega, kateri mu jo dejal:	„Ta	osel som jaz!"
— (Pomanjkanje las v Franciji.) Odkar so je pričel boj s Kitajsko, ne prinašajo od skrajnega vzhoda prihajajoče ladije nič več las v francoska pristanišča, zaradi tega vlada sedaj v Marseillu velika skrb in vznemirjenje. V 28. dan avgusta je pripoljala ladija iz „noboškoga kraljestva" še mnogo kit, slednja došla ladija pa prav nič. Kitajski lasje so namreč v južni Evropi najbolj uporabljajo; sicer so slabejši kakor evropski, so zel6 trdi, a zaradi svoje črne barve zelo pristojajo francoskim, laškim in španskim glavam. V Marseillu se zdeluje na leto 80 000 kilogramov las; izmod teh jih prido 40 000 kilogramov iz Kitajsko, 22000 iz Italije, 1347 iz Conchinchine, 2000 iz angleško Indije, 533 iz Japana, 431 kilogramov iz Algorije itd. Marseill sam porabi 3000 kilogramov, 500 kilogramov za možke lasulje in 2500 za chignone, kodre in drugo žensko lasijovje.
— (Lepo je napredoval) J. W. Winn v državi Jova v Ameriki. Pred štirimi leti služil jo šo kot hlapec na kmetih. Kar si' je prihranil od plačila, izdal jo za pravoslovne knjige, katere je o svojih prostih urah, ob dežji in ob nedeljah, pridno prebiral. Oglasil se jo potom k pravoslov-
»Prav je tako, na drva ne smeš, da se ne podere krada. Ko bi kako poleno na te padlo, ali ko bi se vsa greda na te podrla, bi te ubila."
..Saj je enkrat uže poleno na Pasanico padlo, ko je skakala in letela z grede, prav nanjo je padlo, in tako debelo, da ni mogla sama izpod njega. Tomaž ga je brzo preč potegnil. Pa nič ji ni kri tekla, precej je zopet skakala, da je se ujeti nisem mogel. Kaj ne, pa če ne bo ubogala, če ne bo pridna, jo bo uže enkrat zasulo?"
„Se vč da jo bo, če ne bo pridna."
„Saj je Tonček ravno tako nepokojen, kakor Pasanica", pravi Matija; »ravno včeraj je lezel za njo na drva, da se je na ko-pišče stakal."
„Pa se nisem nič udaril."
„Ne smeš gori lezti", pravi oče.
»In zopet sta se danes podila tu gori mu kolibo v robu; prav notri po kamenji je leze 211 njo“, povč Tomaž.
»Tjit gori se pa ne sme, tjii gori. Gori so kače, in £e bi te pičila katera, precej bi moral umreti."
(Daljo prihodnjič.)
uomu izpitu in visoki izprašovalni zbor imenoval ga je odvetnikom. In zdaj je zastopnik okraja Deflanco v Ohiji. Se vo da je kaj takega samo v Ameriki možno, kjor so se možje iz najuižjih stanov povzdignili do predsedništva, tako je bil predsednik Lincoln začetkom kmetsk hlapec, predsednik Fillmore je bil tkalec platna, predsednik Johnsohn je bil krojač, predsednik Garfield začel je svojo karijoro kot učitelj.
— (Rusije import in eksport.) Trgovinska Statistika ruskega carstva kaže glede uvoza in izvoza za prvo Četrtletje tekočega leta te podatke: Izvoz reprezentira vrednosti 100173 000 rubljev in uvoz 104758 000 rubljev. Iz Rusijo se je največ žita izvažalo v Anglijo, 29 odstotkov, in v Nemčijo 28 odstotkov. V Rusijo se največ uvaža iz Nemčije, namreč za 41 587 000 rubljev, iz Anglije za 13 799000, iz Avstro-Ogorske za 5 638 000, iz Francijo za 2 350 000, iz Belgijo za 1123 000 in iz drugih dežel za 28144000 rubljev.
Domače stvari.
— (Kranjski deželni zbor) zboroval je danes do 2. ure popoludne. Poslanec Gr r as s o 11 i izročil je po mestnem odboru sklenjeni novi statut in prodlagal, naj se izroči v pretres posebnemu odseku, kateri se ima za to izvoliti. Posl. Doselilo a nn pa je nasvetoval, da se poprej izroči mestni statut deželnemu odboru. A obveljal je predlog poslanca Grassellija in v odsek so bili izvoljeni: Grasselli, dr. Mosche, Kersnik, dr. Papež, Svetec (načelnik), Fabor (namostnik) in Deschmann. Poslanec Luckmann in njegovi nemški sotovariši izročili so interpelacijo do c. kr. deželne vlade, zakaj se sklepi kranjsko hranilnice, da dovoli za ustanovo nemške ljudske šole v Ljubljani lOOOOOgld. in za zidanje delavskih liiš50000gld. še niso potrdili, akoravno so uže štirje meseci pretekli. Gospod deželni predsednik baron Wiu k 1 e r izjavlja, da bode nh interpelacijo v prikodnji soji odgovoril. Poslanec Svotoc potem v daljšem govoru utemeljuje svoj samostalni predlog, da je izdati zakon zastran rezervnega zaklada kranjske hranilnice v Ljubljani. Govor so opetovano odobravali narodni poslanci. Konočno je predlagatelj poslanec Svetec nasvetoval, da se izroči njegov prodlog upravnemu odseku. Poslanoc Luckmann prodlagal je o tem predlogu imensko glasovanje. Vsi narodni poslanci glasovali so za predlog, nemški poslanci proti njomu, dož. glavar grof Tliur'n pa ni glasoval. Poslanec vitez Schneid je potom utemeljoval mod odobravanjem cele zbornice svoj samostalni predlog glede peticije za premembo tarife pri c. kr. priv. južni železnici za osebe in blago, kateri se je izročil upravnemu odseku. Rešil so je potem računski sklop in proračun zomljiško-odveznega zaklada in več peticij. Poročal je poslanec Kresnik o prošnji podpornega društva slavjanskih dijakov v Gradci, kateremu se je dovolila povišana podpora 200 gld. Prihodnja seja deželnoga zbora je v petek.
— (Nj. ekscelenca fml. baron Rein-liinder) vrnil so je včeraj s kratkega dopusta v Ljubljano in prevzel zopet vrhovno vojaško poveljstvo.
— (Zadrugo v ljubljanski okolici.) Prošli petek po c. kr. okr. glavarji sklican zbor o zadevi ustanovitve zadrug se je zjedinil, da sodna okraja Ljubljana in Vrhnika za-se ustanovita zadruge, in sicer po tej razvrstitvi: 1.) Trgovci; 2) posestniki mlinov in žag; 3.) drugi obrti.
■— (Kradožna promenada.) V soboto se je okoristil znani Anton Pance v družbi svojo ljube Dragotine Pohlin in napravil pravi kradežni sprehod. Prva pot je bila k »Dalmatincu" v Zgornji Šiški. Tam je Pance, ko ni bilo ljudi v hiši, precej odprl omaro in iz nje ukral rudečo posteljno odejo in jeden nož. Mod potom v mesto hotel jo ukrasti na mitničnem oknu v gosp. Treota hiši na Marije Terezije cesti skledico z donarjom, a propodil ga jo mestni užitninski paznik. Boljši je bil lov pred gostilno nižje doli. Tam jo ležal pijanec, in temu jo ukral Panco mošnjiček, v katerem sta bila dva goldinarja. ljubici njegovi pa je proso-dala nopretrgljiva kradnja in vprla so je, na kar jo jo pričel Panco pretepavati na Dunajski cesti počenši do Franciškanskoga trga, kjor so oba prijeli policaji in ja izročili sodniji.
— (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj popoludne je bil zatožen 191etni okspeditor Henrik Heyno hudodelstva uradnega izneverjenja. Kot ekspeditor v Beli Peči z mesečno plačo 20 gld. izneveril je vsega skupaj v komaj šestih mesecih 1601 gld. in potem jo hotel popihati v Ameriko.
A v Hamburgu prijela ga je policija, ker se potni list ni z njegovo osebo vjemal. Privedli so ga nazaj. Pri obravnavi obstoji vsa izneverjenja, samo o enem pismu s 150 gld. trdi, da ga ni vzel. Porotniki so ga tudi krivdo za ta denar osvobodili, za drugo ga pa krivim spoznali in obsojen je bil na ejno leto težke ječe.
— (Novo poslopje ljudsko šole v Št. Vidu nad Ljubljano) se je včeraj popoludne slovesno blagoslovilo. Št. Vid je bil z zastavami okinčan in vesela množica prebivalstva pomikala se je med slovesnim zvononjem vseh zvonov farno cerkve in med pokanjem možnarjev proti cerkvi, kjer je č. g. dekan kanonik Urbas slovesno zapel Veni sanete spiritus, na kar se je sprevod pomikal iz cerkve proti novemu šolskemu poslopju, na čelu šolska mladina s svojo zastavo in duhovščina s cerkvenimi zastavami. V sprevodu je bil tudi krajni šolski svet, župan poleg dekana korarja g. Urbasa, župnik šentvidski g. Vole in kaplan g. Marešič. Ko jo č. g. kanonik Urbas po cerkvenih obredih blagoslovil novo poslopje, govoril je c. kr. okrajni glavar g. Mahkot slavnosten govor na pragu novega šolskega poslopja. Govornik je omenjal, da se bode v novem šolskem poslopji, v katerem se letos prične tretji šolski razred, otvoril prihodnje leto četrti razred, tako da bode šola postala popolna. Šola bode gotovo lepo napredovala, kajti gojil so bodo v nji veronauk in za življenje potrebne vednosti, posebno pa se bode v nji delalo na prospeh obrta, katero v raznih strokah v šent-vidski župniji itak lepo cvete. S trikratnimi živio-in slava-klici na Nj. veličanstvo presvetlega cesarja, katerim jo okolo poslopja zbrana obila množica kmetskega občinstva navdušeno pritrjevala, sklenil je g. okrajni glavar svoj govor. Sprevod se je vrnil potem od novega šolskega poslopja v cerkev.
— (Zveza slovenskih posojilnic) sklicuje shod v Ljubljano v 5. dan oktobra t. 1. ob 2. uri popoludne v dvorani ljubljansko čitalnico. Pogovarjalo in posvetovalo se bode: 1.) Kje naj bi so ustanovili novi denarni zavodi in kakošne vrste? Hranilnice ali posojilne zadruge? in 2.) kdo bi se za dotične krajo poprijel potrobnih priprav? — Ker se potreba in korist domačih denarnih zavodov vodno bolj uvidova, bode tega shoda udeležba gotovo mnogobrojna. Načelnik »Zveze slovenskih posojilnic", g. Mihael Vošnjak, vabi občinstvo k temu shodu s prošnjo, „da bi vsakdo blagovolil še drugo rodoljube opozarjati na shod tor jih vabiti k udeležbi."
— (Najdenih) je bilo v »Zvezdi" 20 gld. in najditelj oddal jih je pri mestnem magistratu.
— (Zasačila) jo policija privatnega pisarja K. H., ko je na Turjaškem trgu trgal raz voglov slovenske plakate.
— (Vesel dan) napravili so si zadnjo nedeljo hlapci	g. Razingerja.	Spili so	brez	gospo-
darjevega dovoljenja iz zalogo dva mala sodčka mengiškega piva in tako napravili škode svojemu gospodarju 6. gld. 80 kr.
— (Z	orohovega	drevesa	padel) je,
obirajoč orehe, dvajsetletni Fran Deselan iz Zapuž (občina Brusnice, okraj novomeški). Obležal je takoj mrtov.
— (Truplo našel) jo dne 21. t. m. po-poludnč v Savi poleg Broda Blaž Šušteršič iz Tacna. Truplo kažo podobo blizu 40 lot starega moža.
— (Pretep.) Iz Kostanjevico	se	poroča:
Kakor vsako loto, tako obhajalo so jo tudi letos v 21. dan t. m. cerkveno blagoslovljen j o pri cerkvi M. D. tu v bližini. Prišlo je od vseh stranij mnogo kmotskoga ljudstva. Pilo in plosalo so jo pridno. Med plesom napalo pa je nekaj tedaj neznanih fantov kar	brez povoda	zabavajoče	se	fauto z
ostro brušenimi noži ter jih mnogo ranilo. Jeden izmod ranjencev je uže umrl, dva sta lohko ranjona, sodem pa je tako zolo ranjonih, da bodo težko vsi okrovali. Kot glavno protepalco zaprlo jo okrajno sodiščo Antona Oštirja iz Slivja, Frana Ulčarja iz Žabjaka in Janeza Cimermana iz Križa (ta jo tudi hudo poškodovan).
— (Odlikovanje.) Prvi gorenjski čebolar g. Ambrožič v Mojstrani bil je za razstavljene čebele in čebelske pridelke odlikovan letos: v C u -rihu s prvim darilom s častno diplomo, v Amsterdamu z drugim darilom z bronasto svetinjo in 25 gold., v Rakonicah z bronasto svetinjo za zasluge in v Budjejovicah z zlato razstavinsko svetinjo in 2 srebernjakoma z diplomo.
— (Občinske volitve.) Pri občinski volitvi novega zastopa občine Doblič (okraj črnomeljski) bil jo županom izvoljen Matija Vrtin, občinskimi svetovalci pa Josip Hroba, Matija Nik, Josip Plaveč in Matija Držaj. — Pri volitvi novega občinskega zastopa za občino Polom (okraj kočevski) bil je županom izvoljen Josip Mauser, občinskima svetovalcema pa Ivan Schaner in Matija HOnig-mann.
— (Tatvina.) V noči od 17. na 18. dan t. m. pokrali so neznani tatovi posostniku Franu Peterletu v Cerovci (občina Mirna Poč) več dragotin v vrednosti 48 gold.
•— (Požarna kronika.) Vas Keka, ob cesti iz Tolmina v Cirkno držeči, je po polnem pogorela. Pogorelo je trinajst hiš z gospodarskimi poslopji vred.
— (Ljubitelji cvetic.) Šmartinski fantje so posebni prijatelji cvetic, a zdaj ko v naravi „vso hira, vene, umira", postalo je otožno njih srce; da se jim zopet vrno „srčni mir in zadovoljnost", skušali so si drugod dobiti cvetic. Kaj-žarica Marijana Aleševa v Šmartinu, po domačo Gričerica imenovana, pa jo imela na oknu krasne cvetice. Kolikrat je uže marsikateri fant poželjivo se ozrl na te nežne cvetke! Dne 17. t. m. po noči pa je zmanjkalo z okna Oričerici cvetic — in fantom šmartinskim vrnil se je zopet „ srčni mir"! Marijana pa pretaka bridke solze, kajti cvetice bile so vredno 1 gld. 50 kr.
— (Kdo jo močnojSi) menila sta se fanta Tomaž K. in Janez O. iz Studenčica, sodeč v hlevu. Janozu O. pa so jo zazdol ta pogovor predolgočasen, izvlekel jo iz žepa „tolminsk pipec" ter ga zapičil s posebno spretnostjo v desnico Tomažu ter mu napravil 5l/, cm dolgo rano. Tomažu odteklo je mnogo krvi, in zdaj loži v postelji ter toži, „da z desno roko in z dosno nogo nič no čuti."
— (Iz železniškega vozu padel) je dnč 18. t. m. pri odhodu vlaka St. 8 s postaje Hrastnik potovalec Moric Lampel z Dunaja. Vrata so se namreč samo od sobe odprla ali pa niso bila zaklenjena. Lampel se je tako hudo poškodoval na glavi, da je knialu potem umrl.
— (V krapinskih Toplicah) izneveril je tamošnji poštar Davorin G laser 31000 goldinarjev.
— (Ptujska čitalnica) obhajala bode dne 5. oktobra 1.1. svojo dvajsetletnico.
— (Iz Maribora) se nam poroča: Dno 20. t. m. našli so na dvorišči Pran Josipove vojašnice prostaka Frana Wallnerja mrtvega ; najbrže se jo po noči sklonil čez okno, zgubil ravnotežje tor pal tri nadstropja visoko na dvorišče.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu
Perpignan, 23. septembra. Sedem španskih vojakov s podčastnikom prekoračilo je mejo kličoč: „Živio ZorillaJ" Vzeli so baje polkovno blagajnico seboj. Žandarmerija jim je pobrala orožje ter jih odtirala v Perpignan.
Napolj, 23. septembra. Od 4. ure zvečer dnč 21. t. m. do 4. ure zvečer 22. t. m. je 241 oseb obolelo in 114 oseb umrlo za kolero.
Celovec, 22. septembra. Koroški deželni zbor se je danes po slovesni božji službi, po pozdravu deželnega predsednika in po pred stavljanji novega deželnega glavarja dr. Er-veina otvoril s slava-kliei na cesarja. Vse volitve so se potrdile.
Solnograd, 22. septembra. Cesar je z vsem spremstvom po posebnem dvornem vlaku ob 8. uri 21 minut se pripeljal na tukajšnji kolodvor ter odšel ob 9. uri zopet dalje na Dunaj.
Budimpešta, 22. septembra. Ban grof Khuen-H6dervary se je danes opoludm5 sim pripeljal, da se z vlado razgovarja o hrvatskih razmerah.
Budimpešta, 22. septembra. V sredo bode vkupen ministersk svet. Minister za vnanje zadeve, grof Kalnoky, vojni minister Bylandt, finančni minister Kallay, avstrijski ministri kakor tudi sekcijski načelnik Szogenyi pridejo od danes do jutri sim.
London, 22.septembra. Po Reuterjevem poročilu je Wolseley priporočil, naj se odpo-slatev čet v Egipet za zdaj odloži. Zaradi ugodnih poročil iz Kartuma se bode morda nilska ekspedicija omejila.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 23. septembra.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih...............80 ■ 75
»	»	»	> srebru.....................81-85
Zlata renta..................................104'50
5°/j, avstr, renta...........................95 • 98
Delnice n&rodne banke......................... 850’	—
Kreditne delnice............................... 292-50
London 10 lir sterling.......................121-GO
20 frankovec................................... 9-665
Cekini c. kr.................................... 5-77
100 drž. mark...................................59-60
Tuj ei.
Dn« 21. septembra.
Pri Maliči: Eiselt, trgovec, iz Draždanj. — Theimer, zasebnik; Janek. Sonnenstein in Konikfeld, potovalci, z Dunaja. — Gorup, zasebnik, iz Reke.
Pri Slonu: Dr. Florio z rodbino iz Trsta. — pl. Mayr-hofer, c. kr. nadlajtenant, iz Celovca. — Gorton, Hainzmann, Spiess in Jabornegg, jednoletni prostovoljci, iz Celovca, — Zdražba, kaplan, iz Cerklj.
— Smola s soprogo iz Žužemperka.
Pri Avstr, carji: Kokail, c. kr. davkar, iz St. Mohora.
— Kavčič, c. kr. nadtalnik, iz Celja. — Kalin, zemlj. posestnik, iz Kostanjevice.
P'
'lT!
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
Ip.lQeinayr&MBaiDtaE-ova
knjigarna v Ljubljani.
TJmrli so:
Dnč 21. septembra. Josip Hlebš, zidarjev sin, 11 mes., Kravja Dolina št. 28, Bronchitis capillaris.
Dnč 22. septembra. Pavla Skalar, klobučarjeva hči, 10 mes., Poljanska cesta št. 18, atrofija.
V civilni bolnici:
Dne 20. septem bra. Karol Kermec, delavčev sin, 3 ure, plučna hiba. — Janez Ravnikar, pisar, 36 I, mrtvoud.
Dnč 21. septembra. Marija Kermec, delavčeva soproga, 37 1., plučna tuberkuloza.
Me
Cas
opazovanja
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
eorologično poročilo.
Štanjo
baro-
motra
736-06 735-72
737-70
Tempe-
ratura
Vetrovi
+13-6 jvzh. sl. -j-23-4 I jzpd. sl. +17*0!	»
Mo-
Nobo krina v mm
megla!
js-
0-00
Poslano. *
Mi podpisani župani in ključarji obširne Ižanske fare očitno pred vsem svetom oporekamo v imenu vseli faranov ostudni in lažnjivi izjavi nesramnega dopisuna z Iga od 13. t. m., št. 211 »Slov. Naroda*, ter spričujemo in spoznavamo, da vse, kar se je pri farni cerkvi in raznih podružnicah storilo, je bilo tako potrebno, da, ako bi se ne bili naš sedanji prečastiti in iskreno ljubljeni gospod fajmošter popravljanja lotili, bi bila naša farna cerkev slabeja in bolj zanemarjena, kakor je najslabejša farna cerkev v škofiji.
Presrčno nas toraj vse farane veseli, da smo dobili tako vnetega, za božjo čast in za naš blagor tako gorečega gospoda fajmoštra, kateri se tolikanj trudijo v cerkvi in zunaj cerkve in se ne vstrašijo ne troškov ne trpljenja, da bi nam veljavo pred Bogom in svetom priborili.
Veselega srca smo jim vedno prihiteli s prostovoljnimi darovi na pomoč, da so nam farno cerkev zunaj in znotraj krasno in okusno olepšali. In še naši potomci se bodo hvaležno spominali in slavili dela našega sedanjega, obče spoštovanega farnega predstojnika. — Pripravljeni smo tudi v prihodnje radostno in radovoljno pri vseh cerkvenih in farnih napravah pomagati, ker uvidimo, da njih delovanje razodeva le božjo in cele fare čast.
Spoznamo pa tudi, da smo bili zelo potrebni tako blazega, visokočastitega gospoda fajmoštra. Torej jim kličemo v imenu cele fare: Bog naj Vam povrne v obili meri vse Vaše trpljenje in žrtvovanje za našo faro in naj Vas ohrani v blagor cele faro še mnogo, mnogo let!
Na Igu dnč 21. septembra 1884.
Janez Šenk, župan na Studencu. Martin Piro, župan Iške Loke. Janez Kraljič, župan v Tomišlju. Martin Modic, župan v Strahomeru. Jakob Japelj, župan v Iški Vasi. Janez Uršič, Jarnej Novak, ključarja farne cerkve. Franc Janžel, Janez Zalar, občinska odbornika in ključarja. Jožef Suzman, Anton Rupert, Lovrenc Mihlin, Matija Zgonc, Anton Šušteršič, Janez Ciber, Franc Kumše, Matevž Perme, Jane;: Švigelj, Anton Fister, Janez Japelj, Anton Škubic, Franc Jamnik, Bernard Švigelj, Andrej Lešnjak, ključarji podružnih cerkva.
* Uredništvo ne prevzame nobene odgovornosti za vsebino tega inserata.
I
i
I
i
Knjigotržnica
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergova
Ljubljana
Kongresni trg štev. 2
priporoča svojo
popolno zalogo
vseli, na tukajšnjih in vunanjih učilnicah, posebno na c. kr. višji gimnaziji, c. kr. višji realki in tukajšnji c. kr. možki in ženski učiteljski vadnici, zasebnih, ljudskih in meščanskih šolah upeljanih
“	—	D	Hi	ID	®	®
v najnovejših izdajah, na pol ali trdo vezanih, po zelo m-izlcili. canali..
Zapisniki uvedenih učnih knjig oddajejo se brezplačno.
Odgovorni urodnik prof. Fr. Šuklje.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinraayr & Ped. Bamberg v Ljubljani.