78029 Jul GLASNIK rj OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBOR« LJUBLJANA-OKOLICA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA ŠTEVILKA i. — LETO I. LJUBLJANA, i. OKTOBRA 1954 Uvodna beseda »GLASNIK*, ki bo izhajal kot priloga v »Ljubljanskem dnevniku*, postane uradno glasilo Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana-okolica in Mestnega ljudskega odbora Ljubljane — tako sta sklenila svoji seji dne 25. septembra 1954 oba zbora Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana-okolica, na svoji seji dne 24. septembra 1954 pa oba zbo-*"a Mestnega ljudskega odbora Ljubljane. V »Glasniku* bodo objavljeni vsi odloki in sklepi obeh ljudskih odborov, pa tudi sklepi Svetov ljudskih odborov in njihovi predlogi, ki pridejo v pretres na seje ljudskih odborov. Samo v »GLASNIKU* bodo objavljeni sklici odbornikov na ločene ali skupne seje obeh zborov ljudskih odborov; razen dnevnega reda bo tudi objavljena poglavitna vsebina poročil in predlogov, ki jih bodo odborniki obravnaval i na sejah ljudskih odborov. Na ta način bodo hkrati obveščeni pred sejo in po njej tudi volivci in delovni kolektivi, o čem bodo in kako so ‘judski odborniki kot zastop-TVjc* volivcev razpravljali in i Izvali o zadevah z vseh po-točij družbene dejavnosti, ki neposredno zanima vse prebivalstvo okraja in mesta Ljub-jane. Volivci bodo na zborih volivcev laže sodelovali v razpravah in dajali predloge in Pripombe svojemu odborniku udi pred odločanjem na sejah ‘JUdskih odborov. Kolikor bo na razpolago pro-tpra, bodo v »GLASNIKU* °°}avljena tudi razna poja-nila težjih gospodarskih, komunalnih in drugih proble-mov ter razne objave, pozivi. uepisi in drugo. 2e iz kratko označene seblne je razvidno, da bo Lasnik* ne samo Izredno °risten, temveč tudi neogibno Potreben vsakomur, ki sode-uje ati spremlja delo svojega J udskega odbora; saj so ončno vsi odloki, sklepi in j)r,‘Se odločitve ljudskega od-0ra in njegovih organov ob-e«ii na območju okraja ozi-$0Tna mesta, za vsakogar, ki 0 Oa določena zadeva nepo-• tedno tiče — bodisi za zavode H ustanove, družbene ali go-P°darske organizacije, bodisi a delovne kolektive, organe Tuibenega samoupravljanja H posamezne državljane. PISMO OKRAJNEMU LJUDSKEMU ODBORU LJUBLJANA-OKOLICA IN MESTNEMU LJUDSKEMU ODBORU LJUBLJANA Podpisani poslanci Ljudske skupSčinc FLRJ In LRS ter odborniki ljudskih odborov okraja Ljubljana-okolica in mesta Ljubljane smo na skupnem sestanku dne 17. sept. 1954 pretresli vprašanje razvoja in organizacije ljudske oblasti In samouprave na območju Ljubljane in okolice in ugotovili: Uvedba delavskega samoupravljanja v proizvodnji in nadaljnje razvijanje gospodarskega sistema sta sprostila iniciativo in ustvarjalno moč delovnih kolektivov in ustvarila pogoje za nadaljnjo krepitev materialne osnove vsega družbenega življenja. Delavsko samoupravljanje in doseženi uspehi v proizvodnji so dvignili razredno zavest. Vzporedno se je na vseh področjih družbene dejavnosti sprostila in se še nadalje sprošča pobuda In ustvarjalna moč delovnih ljudi. Delavski razred je dejansko postal neposredni nosilec socialističnega razvoja. Delavsko upravljanje v proizvodnji pa se odraža tudi na druge oblike družbene samouprave. Vzpodbudilo je interes delovnih množic za sodelovanje in upravljanje v organih ljudske oblasti. Tudi na drugih področjih dela dosegajo delovni ljudje vedno večje uspehe z različnimi oblikami družbenega samoupravljanja, ko postopoma prevzemajo odločanje ln upravljanje v svoje roke. Vzporedno » tem so se razvijale tudi oblike in organizacija ljudske oblasti. Zlasti od sprejetja zakona o upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih dalje so okrajni ljudski odbori odigrali izredno pomembno in pozitivno vlogo v pomoči pri razvijanja delavskega upravljanja in krepitvi ljudske oblasti. Mnoge pristojnosti so prešle z zveznih na republiške organe oblasti, z le-tch pa na okrajne ljudske odbore, tako da so se mogli mnogi državljani neposredno vključiti v organe oblasti in soodločati o vseh važnejših vprašanjih na svojem območju. Z nadaljnjim razvijanjem gospodarskega sistema so zlasti okrajni ljudski odbori dobili še nadaljnje številno pristojnosti. Uspehi v proizvodnji in rastoča zavest delovnih množic, zlasti v gospodarsko razvitejših kra- KONFERENCA TAJNIKOV OBČINSKIH ljudskih odborov in ljudskih odborov MESTNIH OBČIN Na podlagi člena 150. zakona 0 okrajnih ljudakih odborih sklicujem konferenco tajnikov občinskih 'ludskih odborov ln ljudskih odborov mestnih občin, dne s- okt. 1954 z naslednjim dnevnim redom: 1 Pregled Izvajanja negospodarskih Investicij za leto 1954 in razprava o predlogu za loto 1855. 2. Stanovanjske zadeve. 3. Razdelitev IV. akontacije ln izterjava davkov. 4. Razprava o predlogu proračuna za leto 1955. 5. Razno. Konferenca se bo pričela ob B. uri zjutraj v klubskih prostorih MLO Ljubljana (Kresija). Tajnik okrajnega ljudskega odbora: Potlsck France, Lt jih, pa so že razvili samoinlcia-tivo ln sposobnosti neposrednega upravljanja v taki meri, da sedanje oblike organizacije oblasti ne ustrezajo več delu in samointciativl drugih samoupravnih družbenih organov. Zato se že nekaj časa razpravlja o tem, da je potrebno zaradi doseženega razvoja materialnih sil In družbenih odnosov najti take oblike organizacije ljudske oblasti, ki bi omogočile hiter nadaljnji razvoj materialnih sil in družbenega samoupravljanja. Na podlagi Izsledkov dosedanjih razprav smo zavzeli stališče, da bi bile komune najbolj primerna organizacija za gospodarsko razvitejše kraje. 8 formiranjem komun bi gospodarske organizacije stopile v neposreden odnos s komunami, komune bi dobile tudi svojo neposredno materialno osnovo, kar bi gotovo pospešilo nadaljnji razvoj materialnih sil na območju komune. Večje bodo možnosti za sodelovanje in odločanje delovnih ljudi v or- ganih ljudske oblasti, ljudski odbor komune pa bi bil ob plodnem sodelovanja krajevnih svetov — kot neposrednih in množičnih zastopnikov delovnih ljudi — v stalnem in neposrednem stiku z volivci. Ker smatramo, da so na območja okraja in mesta Ljubljane dozoreli materialni in družbeni pogoji za formiranje komun, predlagamo Okrajnemu ljudskemu odboru Ljubljana-okolica in Mestnemu ljudskemu odboru Ljubljana, da na svoji prvi seji vzame v celoti v pretres vprašanje formiranja komun, stavi svoja priporočila v razpravo zborom volivcev ln da končno predlog — vključno formalno pravno združitev OLO in MLO — v potrditev Ljudski skupščini Ljndskc republike Slovenije. Smrt fašizma — svobodo narodu! Ljubljana, dne 17. sept. 1954. Sledi 28 podpisov poslancev ln odbornikov. PRVI SKLEPI 0 VPRAŠANJU KOMUN Na 19. skupni seji obeh zborov OLO Ljubljana - okolica, dne 25. septembra 1954., so od borniki in ljudski poslane' razpravljali o pismu skupine poslancev in odbornikov OLO Ljuibljana - okolica glede formiranja komun na področju tega okraja. Ljudski odbor se je strinjal, da začne razpravo o formiranju komun in skupnosti komun ter je sprejel naslednje sklepe: 1. Ustanovi se iniciativni odbor poslancev ln odbornikov Okrajnega ljudskega odbora, ki naj prouči vprašanje formiranja komun in skupnosti komun na območju okraja in mesta Ljubljane. Iniciativni odbor naj izdela predlog za formiranje komun in skupnosti komun, katerega naj predloži v proučitev Okrajnemu ljudskemu odboru- 2. V iniciativni odbor šobili izvoljeni naslednji ljudski poslanci in odborniki OLO: Petelin Andrej, Janko Alfred, Lesjak Janez, Bleje Anton Mravlje Franc, Brejc Tomo, Novak Ivan-Očka, Keber Stilne, ing. Muha Gašper. Berčič Miha, Molek Jože, Bobnar Stane, Habjan Franc, Kermavner Janez in Ganziti Rudolf. 3. Iniciativni odbor naj pri tem delu sodeluje z enakim iniciativnim odborom, izvoljenim pri MLO Ljubljana, Na 42- skupni seji obeh zborov MLO Ljubljana je bilo prebrano pismo poslancev Ln odbornikov z dne 17. 9. 1954 in soglasno sklenjeno, da bo MLO na prihodnji v ji začel razpravo v zvezi s tem pismom Na 43. skupni seji obeh zborov MLO Ljubljane, dne 24 sept. 1954, je bila razprava o vprašanju komun prva točka dnevnega reda. Po .uvodnem referatu predsednika MLO dr. Dermastja Marijana in krajši razpravi so bili s tem v zvezi sprejeti naslednji sklepi: 1. Ustanovi se skupni ini-' ciativni odbor okrajnih in mestnih odbornikov. Iniciativni odbor naj pretrese in razčisti vprašanje komun in skupnosti komun na območju sedanjega okraja in mesta Ljubljane ter pripravi predlog za postopek pri formiranju komun in skupnosti komun. V iniciativni odbor so bili soglasno izvoljeni od bornih mestnega zbora in zbora pro izvajalcev: dr. Dermastia Marijan, Avšič Jaka, dr. Dula: Marijan, Humar Jože, ing. Jelenc Danilo, Jenko Marijan Kopitar Jože, dr. Heli Modic, Ocepek Lojze, Repinc Ivan. Rožmane Ivan, Sitar Frane Švab Franc, Vodopivec Vlado in Vršnik Lojze. 2. Komisija MLO za statut nai prouči pripravljene osnutke ter pripravi predlog statuta ljubljanske komune. Posebej je bilo poudarjeno, da bodo vse seje iniciativnegt odbora in komisije za statut javne (kakor so tudi vse druge seje Svetov in komisij) in da so vsi ljudski odborniki vabljeni da se teh sej udeležujejo. 3. Iniciativni odbor in komisija za statut naj svoje predloge pripravita do 15-oktobra. 4. Klubu ljudskih odbornikov so priporoča, da organizira razprave o vprašanje, komun in statutu. 5. Za prvo polovico novembra naj se razpišejo zbori volivcev, na katerih naj so razpravlja o pripravljenih predlogih in sprejemajo pripombe in predlogi volivcev. ■ (Predlogi iniciativnega odbora in komisije z.a statut bodo objavljeni v »Glasnli.u« — op. uredništva). Sklic sej Obveščamo ljudske odbornik# obeh zborov MLO glavnega mesta Ljubljane, da bo v petek, 1. oktobra 1954 ob 16.30 uri v, sejni dvorani Magistrata ^ 44. SKUPNA SEJA z naslednjim dnevnim redom: 1 1. Razprava in sklepanje o po- ročilu mendatno-imunitetne komisije. i 2. Razprava ln sklepanje o odloku o spremembah ln dopolnitvah odloka o dopolnilnih plačah za prosvetne ustanove. 3. Razprava in sklepanje o odloku o dopolnilnih plačah Mestne hranilnice ljubljanske v. Ljubljani. 4. Razprava in sklepanje d sklepu o odškodnini za prekomerno obrabo obleke, obutve in vozil za uslužbence pri terenskem delu 5. Razprava ln sklepanje o sklepu o nagradah ln sejninah članom svetov in komisij MLO. 6. Razprava ln sklepanje o dodatnem odloku o sistemizaciji službenih mest, pripadajočih dopolnilnih plač in funkcijskih dodatkov za uslužbence MLO. 7. Razprava in sklepanje o odločbi o ukinitvi Srednje veterinarske šole v Ljubljani 8. Razprava ln sklepanje o ustanovitvi Osnovne šole na Poljanah v Ljubljani. 9. Personalne zadeve. Iz skupščinske pisarne MLO. SVETA ZA GOSPODARSTVO Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana-okolica Na podlagi 134. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih sklicujem 13. sejo Sveta za gospodarstvd OLO Ljubljana-okol., dne 11. >3, 1954 z naslednjim dnevnim rodom: 1. Obravnava plana za L 1953, 2. Obravnava predlogov komisije za gozdarstvo. 3. Obravnava predlogov kombi sije za kmetijstvo. 4. Registracija. 5. Razno. Seja se bo pričela ob 8. uri r prostorih Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana-okolica, soba št. 26. Predsednik Sveta za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora! inž. Muha Gašper, L r. SVETA ZA KOMUNALNE ZADEVE Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana-okolica Na podlagi 134. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih sklicujem deveto redno sejo Sveta za komunalne zadeve OLO Ljubljana-okolica, dne 8. oktobra 1954 * naslednjim dnevnim redom: 1 Razprava o Investicijah za leto 1955. 2. Razprava o stanovanjski tarifi. 3. Razno. Seja se bo pričela ob 9. url v prostorih Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana-okolica, soba štev. 26. Predsednik Sveta za komunalne zadeve okrajnega ljudskega odbora; Mravlje Franc, Lr, OKRAJNI LJUDSKI ODSOR LJUBLJANA-OKOLICA Odlok o spremembi odloka o družbenem pianu okraja Ljubljana-okolica za leto 1954 1. člen V XXI. poglavju — Skladi, B. Sklad za urejanje voda — m namesto zadnjega in predzadnjega odstavka vstavita ta-le odstavka: Obveznost plačevanja velja od 1. aprila 1954. Sredstva sklade ao predvidena v letu 1954 v višini 45 milijonov dinarjev. Gospodarski svet bo posameznim gospodarskim organizacijam e odločbo določil odstotke prispevka. Sredstva sklada za urejanje voda se bodo uporabila za tele ■amene: 1. za regulacijo Ljubljanskega barja 28,000.000 din Z. za regulacijo Kamniške Bistrice 12,000.000 din 3. za regulacijo Borovniščice 5,000.000 din 2. člen V XXIII. poglavju — Skupna sredstva okraja ia viri sredstev — se spremenijo ti-le zneski, ki znašajo: A. V letu 1954 bo razpolagal okraj Ljubljana - okolica s skupnimi sredstvi v višini 3,347.125 tisoč dinarjev. B. Ta sredstva bodo zagotovljena iz teh-le virov (v tisočih dinarjev): I. Sredstva po planu 1954 L ostanek dobička gospodarskih organizacij X 6% prometnega davka gospodarskih organizacij (izvzemši zadružne organizacije in izvoz) X 90% prometnega davka zadružnega in zasebnega sektorja 4. davek od tuje delovne sile t. obresti od osnovnih sredstev komunalnih podjetij 6. dopolnilna dohodnina od kmet. gospodarstev 7. dopolnilna dohodnina od samostojnih poklicev in premoženja 8. davek od dediščin in daril B. zemljarina 10. državne takse 11. dohodki uradov in zavodov IX drugi dohodki 2,046.040 din 108.885 din 84.000 din 2.900 din 207.448 din 38.572 din 14.899 din 8.000 din 12.200 din 4.500 din 9.200 din 2,536.644 din n. Sredstva iz leta 1953 Presežek proračunskih dohodkov, presežek in davek na presežne plače 810.481 din 3. člen V XXIV. poglavju — Uporaba - sredstev okraja Ljubljana-okolica — se spremenijo ti-le zneski, ki znašajo: Sredstva v višini 3.347,125.000 din, s katerimi razpolaga v letu 1954 okraj Ljubljana-okolica, se bodo uporabila za te-le namene (v tisočih din): a) negospodarske investicije 655.632 din b) proračunski izdatki za p rosveto, skrbstvo tat zdravstvo, državno upravo In rezerva 690.000 din c) okrajni kreditni sklad za investicije 866.985 din č) prispevek za kritje potreb LR Slovenije 1,134.508 din 4. člen Ta odlok velja takoj, objavi pa se v Uradnem listu LRS. Predsednik OLO: Miha Berčič, 1. r. Odlok o davčnih stopnjah dopolnilne dohodnine od dohodkov samostojnih poklicev In premoženja predpisuje za 1. 1954 tale davčna lestvica Za obračunavanje dopolnilne dohodnine od dohodkov samostojnih poklicev se predpisuje za L 1954 tale davčna lestvica: Davčna osnova 60.000 1»/« 60.000— 80.000 2»/. 80.000—120.000 6°/» 120.000— 160.000 130/» 160.000— 200.000 19»/o 200.000— 250.000 26«/» 250.000— 300.000 31«/» 300.000— 320.000 32*/o 820.000— 340.000 33«/» 340.000— 360.000 35»/« 360.000— 380.000 37«/» 380.000— 400.000 39»/o 400.000— 420.000 41«/» 420.000— 440.000 43»/. 440.000— 460.000 45«/» 460.000— 480.000 46»/» 480.000— 500.000 47«/» 900.000— 550.000 50«/» nad 500.000 5o«/» + 56«/. od razlike nad 550.000 II. Za obračunavanje dopolnilne dohodnine od premoženja se Višina davčne osnove — 10.000 2»/, 10.000— 20.000 5»/. 20.000— 30.000 8«/» 30.000— 50.000 14»/. 50.000— 80.000 27«/» 80.000— 120.000 36»/, 120.000— 160.000 42«/, 160.000— 200.000 47«/, 200.000— 250.000 52«/» 250.000— 300.000 56«/, 300.000— 400.000 61«/, 400.000— 500.000 640/, 500.000— 600.000 67»/, 600.000— 700.000 680/» 700.000— 800.000 69»/o 800.000—1,000.000 69»/, 1,000.000 69«/, III. Davek po vlfji davčni stopnji ne sme biti večji od davka po najbližji davčni stopnji, povečanega za razliko pri davčni osnovi, zaradi katere bi se morala uporabiti višja davčna stopnja. IV. Osnove za obračunavanje dopolnilne dohodnine se zaokrožijo tako-le: a) osnove do 1000 din se zaokrožijo na stotine dinarjev tako, da se zneski do 50 din zaokrožijo na 100 din navzdol, zneski nad 50 din pa na 100 din navzgor; b) osnove do 100.000 din se zaokrožijo na tisoče dinarjev tako, da se zneski do 500 din zaokrožijo na 1000 din navzdol, zneski nad 500 din pa na 1000 din navzgor; c) osnove nad 100.000 din se zaokrožijo na 5000 din, in sicer tako, da se zneski do 2500 din zaokrožijo na 5000 din navzdol, zneski nad 2500 din pa na 5000 dinarjev navzgor. V. Ta odlok velja takoj, uporabi pa se za odmero dopolnilne dohodnine za leto 1954. Predsednik OLO: Berčič Miha, 1. r. Odlok o tržnem in sejemskem redu Krajevna pristojnost 1. člen Ta odlok velja za vse tržne in sejemske prostore na območju okraja Ljubljana-okol., ljudski odbori občin (mestnih občin) pa za svoja območja sami določijo tržne in sejemske prostore, tržni čas In sejme ter stojnino. Tržni In sejemski prostor 2. člen Tržni prostor se določi v sporazumu s sanitarno inšpekcijo, sejemski prostor pa v sporazumu z veterinarsko službo OLO Ljubljana-okolica. Tržne In sejemske prostore upravljajo In nadzorujejo ljudski odbori občin (mestnih občin) po svojih, za to posebej pooblaščenih organih. Blago, prodajalci In kupci 3. člen Blago je dovoljeno prodajati samo v zanj določenem prostoru na trgu oziroma sejmišču. Sveže meso in vodne živali se smejo prodajati samo v tržnih mesnicah. Živa perutnina, kunci in podobne male živali se prodajajo na tržnem prostoru, druge živali pa na sejmišču. 4. člen Dovoljeno je prodajati nepredelane In predelane kmetijske pridelke vseh vrst, vino in žgane pijače, cvetlice, drva, trske, zdravilna zelišča, gozdne sadeže, divjačino, ribe in druge užitne vodne živali ter izdelke domače obrti. Na trgih In sejmiščih je prepovedano kakorkoli izpostavljati in prodajati blago iz krajev, ki so uradno razglašeni za okužene. 5. člen Prodajati smejo: 1. kmetijski proizvajalci ln pridelovalci vina in žganih pijač svoje lastne kmetijske oziroma vinogradniške pridelke; 2. nabiralci in gojitelji cvetlic, zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev, če so blago sami nabrali in vzgojili; 3. lovske in ribiške zadruge, družine in društva divjačino in ribe, ki so jih sami nalovili; 4. proizvajalci predmetov v kraju udomačene obrti lastne Izdelke domače obrti; 5. podjetja ln zasebniki, ki imajo pravico trgovanja s predmeti, navedenimi v točkah 1. do '4. člena. Zasebni proizvajalci in nabiralci, našteti v 1., 2. in 4. točki prejšnjega odstavka, smejo prodajati edino sami ali po družinskih članih, ne pa z najetimi ljudmi. 6. člen Pridelovalci vina in žganja se morajo poprej izkazati s potrdi- lom pristojnega okrajnega ljudskega odbora, da je vino in žganje dejansko njihov proizvod in da so zanj že poravnali vse družbene obveznosti, oziroma da so oproščeni teh obveznosti, kolikor gre za količino vina ln žganja, ki je po veljavnih predpisih dovoljena za domačo uporabo brez plačila davka. V takem potrdilu mora biti navedena tudi količina, ki jo pridelovalec prodaja na določenem mestu, ter vrsta in jakost vina oziroma žganja. 7. člen Pridelovalci smejo prodajati kupcem vino le v količinah nad 5 litrov, žganje pa le v količinah nad 1 liter naenkratj In to v posodah, ki jih prinesejo kupci. 8. člen Vsi stalni prodajalci morajo na prodajnem mestu vidno označiti svojo firmo ali naslov, katerega obliko potrdi ljudski odbor občine (mestne občine). 9. člen Kupovati na tržnih prostorih smejo samo posamezniki za lastne potrebe in za potrebe svoje družine. Vsako prekupčevanje je prepovedano. Ljudski odbor občine (mestne občine) sme dovoliti iz utemeljenih razlogov nakupovanje tudi drugim kupcem, n. pr. gostilnam, menzam, zavodom in drugim. Tržni čas 10. člen Tržni čas in sejme določijo ljudski odbori občin (mestnih občin) v skladu s krajevnimi potrebami, upoštevaje pri tem dosedanje običaje. Prodajna mesta 11. čfen Vsak prodajalec ima pravico samo do enega prodajnega mesta. Izjemo dovoljuje v utemeljenih primerih ljudski odbor občine (mestne občine). Ce stalni prodajalec uporablja določeno prodajno mesto, zlasti zaprte tržne lope ali tržne mesnice, mora ljudski odbor občine (mestne občine) skleniti z njim najemno pogodbo. Stalni prodajalci lahko z dovoljenjem ljudskega odbora občine (mestne občine) postavijo na določenih jim mestih lastne prodajne klopi ali lope. Obliko In velikost teh klopi oziroma lop potrdi ljudski odbor. Prostorov, ki jih imajo prodajalci v najemu od ljudskega odbora, ne smejo brez dovoljenja tega ljudskega odbora odstopiti drugim niti v celoti niti deloma. Blago se prodaja na ornd«'- eih klopeh ali z vezli. Na tleh se blago ne sme prodajati, razen v primerih nujne potrebe in če to dovoli ljudski odbor občine (mestne občine). V vsakem primeru pa morajo Imeti prodajalci vse, na trg prineseno blago razloženo na prodaj na vidnem mestu. Za uporabo prodajnega mesta plača prodajalec posebno pristojbino: stojnino. Stojnina se ne plača, če je sklenjena najemna pogodba; v tem primeru pa se plačuje najemnina; višina najemnine se določi v najemni pogodbi po veljavnih predpisih o najemninah za poslovne prostore. Kadar prodajalec blago proda, mora prodajno mesto zapustiti, četudi še ni potekel tržni oziroma sejemski čas, pridelovalci vina in žganja pa morajo obenem tudi oddati potrdilo o izvoru in količini prodanega proizvoda po 6. členu tega odloka. Sejmišče za živino 12. člen Sejmišče za živino mora biti ograjeno ter mora Imeli samo en vhod, da se na ta način omogoči pravilno kontroliranje živine in živinskih potnih listov. Ograjeni prostor mora biti tako razdeljen, da je mogoče ločeno zadrževati posamezne vrste živine. Vsi prodajalci živine morajo za živino, ki Jo priženejo na sejmišče, imeti pravilno izdane in veljavne potne liste. Razen tega je treba vso živino še pred vhodom na sejmišče veterinarsko pregledati. Samo živina, ki ima veljavni živinski potni list in ki je pregledana in zdrava, se lahko pusti na sejmišče. Označevanje cen 13. člen Vsi stalni prodajalci te# pridelovalci vina in žganja morajo vsako blago vidno označiti s cenami. Cene mesa se objavijo z vidnim cenikom na prodajnem prostoru. Mere 14. člen Blago, ki se ne prodaja na kose, temveč sc meri, je dovoljeno prodajati le na kilograme, litre ali metre. Ljudski odbor občine (mestno občine) določi, katero blago se sme prodajati na kose ali na votle mere. Uporabljati se smejo samo po veljavnih predpisih uradno preizkušene in potrjene merilne priprave, kot uteži, tehtnice, votle mere, metri. Na kupčevo zahtevo mora prodajalec blago zmeriti s predpisanimi merili. Varstvo čistoče in zdravja 15. člen Vsi obiskovalci trga in sejmišča morajo skrbeti zn snago in ravnati z živili tako, da ni ogroženo zdravje ljudi. Za snago v stalnih prodajnih lokalih in na prostoru pred vhodom v te lokale morajo najemniki lokalov skrbeti sami. Psov ni dovoljeno voditi po trgu In sejmišču. Stalni prodajalci ter prodajalci, ki prodajajo blago več kot pet dni zaporedoma ali v presledkih več kot deset dni, se morajo izkazali z zdravniškim potrdilom pristojne okrajne oziroma mestne zdravstvene ustanove, da nimajo kakšne nalezljive bolezni, oziroma da niso klleonosd nalezljivih bolezni. »GLASNIK* STRAN S 16. člen Tisti, ki prodajajo živila in alkoholne pijače, morajo biti čisti in snažno oblečeni. Živila in alkoholne pijače morajo biti pristne, zdrave, nepokvarjene in čiste. Živila in alkoholne pijače morajo biti v takih posodah, da 6 „ varne Pred ponesnaženjem. Živil in alkoholnih pijač ni dovoljeno otipavati in jih pokušati. Pokvarjeno blago se ne sme zadrževati na trgu, temveč sr rnora s trga takoj odstraniti. 17. člen Mleko in mlečni izdelki morajo biti zavarovani pred son-padavinami in prahom. Mlečni Izdelki se smejo polagati samo na oprane prte ali bel Papir. Prodajalci, ki stalno prodajajo meso, mleko in mlečne izdelke, morajo imeti .pokrite lase in moža j o biti oblečeni v belo haljo j"1 pa imeti bele predpasnike In bele dokomolčnike. 18. člen Povrtnina mora biti očiščena Prsti in ne sme biti mokra. Sadje mora biti zrelo ter ne •me blt( gnilo, ali črvivo. Na-Bnito, črvivo sadje in sadje za kuho mora biti označeno kot tako. 19. člen Šivali iz 3. odstavka 3. člena 86 smejo prodajati na tržnem Prostoru le v kletkah ali košarah. Klanje živali na trgu nj dovoljeno. sov tega odloka, zaradi katerih ni bilo škodljivih posledic ali pa so bile posledice neznatne. Denarne kazni po prvem odstavku tega člena se smejo odmeriti in izterjati takoj na mestu za te-le prekrške v teh-le zneskih: a) po 100 din: za prodajo in kupovanje na javnem prostoru zunaj tržnega prostora ali sejmišča; za prikrivanje blaga za prodajo; b) po 70 din: za prodajo izven veljavnega tržnega ali sejemskega časa; za vodenje psov na trg. čas veljavnosti 24. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu LRS. Predsednik OLO: Berčič Miha, 1. r. Odlok o oprostitvi In olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju okraja Ljubljana-okolica 1. člen Popolnoma se oproščajo plačevanja stroškov za zdravstvene storitve: a) plačila nezmožni ne glede na bolezen, ako davčni predpis od bolnikovega premoženja ali dohodka družinske skupnosti ne presega 150 din letno na družinskega člana; pri tem se v družinsko skupnost štejejo le člani, ki niso drugje stalno zaposleni; b) šolska mladina osnovnih in srednjih šol za medicinsko indi-cirano preventivno zobno zdravljenje; c) bolniki z nalezljivimi boleznimi, ki se zdravijo v bolnišnici, pa brezplačnost ni odrejena v predpisih višjih organov; č) bolniki ob lokalnih epidemijah za zdravljenje v bolnišnici, čeprav ni zdravljenje v bolnišnici predpisano; d) bolniki za zdravljenje v bolnišnici, če se je šele naknadno ugotovilo, da ne gre za nalezljivo bolezen, zaradi katere so bili napoteni v bolnišnico; e) babice, ka prejemajo preživnino na podlagi odloka o začasni dodelitvi preživnin babicam (Ur. Ust LRS, št. 23—79/53). 2. člen Tistim, ki imajo imetje ali dohodek, od katerega se plača davek, se določi delna oprostitev od plačevanja za zdravstvene storitve po tej-le lestvici: Bolnik plača od predpisane zdrav, storitve Ce znaša davčni predpis od premoženja ali do- • odka na diružln. člana letno 20. člen I-judski odbor občine (mestne °bčine) je upravičen v vseh pri-^rih, kjer bi prodajalci ne Upoštevali določb 16. in 19. čle-na tega odloka, prodajo blaga *afasno ustaviti ter to nemudo-uu sporočiti sanitarni inšpek-c,Jt OLO zaradi pristojnega Ukrepanja. Nadzorstvo in inšpekcija tržnih in sejemskih prostorov 21. člen Razen organov pristojnega •ludskega odbora izvajajo na vseh tržiščih in sejemskih prodorih v skladu z ustrezajočimi Posebnimi zakonitimi predpisi Nadzorstvo in Inšpekcijo tudi •anitarna, veterinarska in gospodarska inšpekcija OLO po svo-Ph stalnih inšpekcijskih org.i-Ulh, posebej določenih za to dužbo. Prekrški in kazni 22. člen Kršitve predpisov tega odloka Po drugem odstavku 4. člena, po “•< 6., 7., 8. členu, po drugem odstavku 9. in tretjem odstavku tk. člena, po 13., 14. členu, po Prvem in drugem odstavku 15. t'ena, po 16., 17., 18. in 19. členu kaznujejo z denarno kaznijo do 3000 din po predpisih temelj-Uoga zakona o prekrških. 23. člen Organi ljudskega odbora, ki so določeni za tržno nadzorstvo, 6,hejo brez zaslišanja in brez Posebne odločbe o kaznovanju Predpisati in izterjati kazen od ustih, ki jih zalotijo pri storitvi ‘Sijih prekrškov, določenih s odlokom. Tržni organi mo-**lo za predpisovanje in izterjanje teh denarnih kazni imeli j Posebno pooblastilo svojega ljud- ' skega odbora. O plačani kazni 6c izda potrdilo. Zoper izterja- 1 Mo denarne kazni ni pritožbe. Za lažje prekrške, ki se ka-