Državna politika. v naši državi. Priprave na oblastne volitve. Vse stranke »o začele pripravljati se na oblastvene volitve. Kajti te volitve, Id so v načrtu bolj gospodarskega zna&ja, so vendarle prav velikega politicnega pomena. Stranke zopet štejejo svoje vrste in bodo po teh imele vpliv tudi pri državni politikL Narodna skupščina odgodena. Naša narodna skupšana, kjer sedaj odločuje nedelavna in neplodna slučajna večina, ne bo zborovala do dne 28. januarja 1927. Pravijo, da morajo narodni poslanci domov zaradl volitev v oblastne skupšcine. V resnici pa je to le pretveza, da se skri je nedelavnost vlade, iki nima za zborovanja ničesar pripravljenega. Prav pa jim pride to tudi v ta namen, da se vse razprave o raznih nepoštenjih z državnim denarjem, ali kakor pravimo: o korupciji, odgodijo. Znati je treba. Korupcija, ki so jo uganjali mnogi sicer »državotvorini« Ijudje, za enkrat še ne bo obsojena, kakor bi to zaslužila. Ves boj proti njej pa je pokazal, da se je tej <kači vsaj deloma slopilo na glavo. A Radič tega ni storil, ker je zdaj <m sam tudi obdolžen velikih korupcij in bode še obširna razprava o tem. Na svojih shodih Radič o tem ne bo poročal. Posvetovanja pri kTalju. Da bi bilo mogoče priti do bolj zdravih politienih ra^zmer v naši državi, je kralj pretekli teden poklical k sebi voditelje posameznih strank. Tako je bil pri kralju Pašič, za njim dr. Davidovič, nato dr. K o r o š e c, pozneje Radič in pridejo še drugi. Posvetovanja imajo namen najti izhod iz sedanjih težkih razmer in obvarovati deželo in Ijudstvo gmotnega propadanja. V radikalni stranki se razmere urejujejo. Pašic, ki je obsodil vsako korupcijo, tudi če jo je izvršil njegov sinedinec, je zopet pridabil na vplivu. Pobotal se je tudi z enim najpoštenejših Srbov politiikov Nastas Petrovičem, ki je bil vedno in je še naš zvesti prijatelj. Žrtvovati bode pa moral Pašič svoje najožje dosedanje zaveznike. Pašič in Radič sta si zopet y laseh. Ta dva človeka, ki se včasih hvalita do nebes, poljubljata javmo na cesti, Se vendar nista iskrena. Te dni je rekel Pašiž o Radiču, da on res slabo vidi v Beogradu in naj pazi, da še enikrat ne pade v luknjo, iz kakoršne so ga že eokrat vlekli. Radič pa mu je seveda takoj odgovoril, da je Pašič nemogoč ikot novi ministrsiki predsednik, ker je prestar in korupcijonist. Dokler se bosta ta dva moža dajala, bo vlada v naši državi vedno kolebaJa semintja in bo vsaki dan v nevarnosti, da se zruši. V DRUGIH DR2AVAH. Italija nas je premagala. Kadarkoli porocamo o Italijl in njenem razmerju do nas, moramo povdarjati, kako naaa ge ta država — sovražno zahrbtna. To je pokazala pretekli teden zopet. Z denarjeim si je kupila ljudi v Albaniji, ki je sklenila z Italijo vojaško pogodbo. Ta vojaška pogodba ni nic drugega kot priprava Italije za pohod na Balkan ia vzhod. Ta boj ni bil krvav, vršil se je le v diplomaciji, to je med državniki v besedah in je le tinta tekla. Ali naš zunanji minister dr. Ninčič lahko inirno reče, da je izgubil bitko na celi erti. Nasi poslanci mu bodo stavili vprašanje v tej zadevi. Rumunija ima velike skrbi. Kralj je bolan, kraljica jo « doma, prestolonaslednik ne sme domov, domače stranke so z dosedanjo vlado nezadovoljne, le s težavo se še drži, ljudstvo trpi vsled grozovitih davkov in obupuje, zavezništvo z Italijo je povzročilo, da Rusija vedno bolj gleda na Besarabijo. Ta država bo še imela težave sama •s seboj. *¦ Francija in Italija sta si še vedno zelo nenaklonjeni «aradi zadnjih i<talijansikih vojaških premikanj na francoski meji. Franoosko casopisje zelo odločno opozarja Jugo-slavijo, naj bo previdna, ker je Mussolini zvit in nasilen. Francija je zaeela pripravljati tla za veliko evropsko zvezo med Framcijo, Nemčijo in Rusijo. V Nemčiji tudi ni vse tako, kakor bi si človek mislil, da znajo Nemci držati red. Te dni je padlo od odločujoeih krogov precej trdih besed na račun sodnikov, da niso več nepristransko pravieni, in na račun višjih vojaških krogov, ki jim je politika več kot bramba dornovine. Če narod izgubi zaupanje v sodnijo in vojaštvo, tedaj ni to nikoli dobro! Na Kitajskem se razmere urejajo. Posreeilo se je poštenenra in obče spoštovanemu voditelju kantonske vlade Lhiang-Jtai-šeku, da je nadvladal vse revolucijonarje. Je upati, da bo v kratkem upostavil red v tej veliki državi. Angleška pa že gleda, kako bi z novlm gospodarjem prišla v kar najbolj prijateljske zveze.