konoplan
Induplati glasilo delovne organizacije
induplati jarše
LETO XXX!V.
JANUAR 1986
Turistična sezona se približuje ...
Delegati v delavskih svetih so
Tik pred zaključkom koledarskega leta so se v sejni sobi DO ponovno zbrali člani delavskih svetov delovne organizacije, tozda Proizvodnja, tozda Konfekcija in DSSS. 26. decembra se je razlagalo, razpravljalo in sklepalo o naslednjih zadevah:
—	Verificirani so bili sklepi zborov delavcev tozd Proizvodnja, tozd Konfekcija in DSSS z dne 23. in 24.
12.	1985.
—	Podana je bila informacija o rezultatih referenduma, ki je potekal 25. 12. 1985 (podrobneje sta ti dve zadevi razloženi v posebnem članku).
—	Sklepalo se je o zahtevah za varstvo pravic — pritožbah na prioritetno listo za dodelitev stanovanjskih posojil.
Na prioritetno listo za dodelitev stanovanjskih posojil, ki je bila sprejeta na skupnem zasedanju delavskih svetov tozda Proizvodnja, tozda Konfekcija in DSSS 29. 10. 1985 so se pritožili štirje delavci — Olga in Stane Tome, Angela Janc in Marija Kem. Ti delavci na listo niso bili uvrščeni, ker je bilo ocenjeno, da gre pri delih, ki jih nameravajo izvesti s pomočjo posojila, za adaptacije, ne pa za gradnje hiš. Posojila po natečaju z dne 1. 7. 1985 so bila namreč razpisana le za gradnjo hiš.
Olga in Stane Tome v svojih zahtevah pojasnjujeta, da živita v starejši hiši, ki je nujno potrebna popravila
—	zlasti je nujna zamenjava strešne konstrukcije. Angela Janc v zahtevi navaja, da je bila hiša, v kateri stanuje, pred trinajstimi leti slabo zgrajena, ker niso imeli dovolj sredstev in jo zato želijo zdaj reno-virati.
Tudi Marija Kern v svoji zahtevi navaja, da gre pri njej za dograditev stanovanjske hiše in da bi s posojilom izdelala še eno spalnico, sanitarije v pritličju in spodnji del fasade.
Po 34. členu samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih potreb se štejejo za adaptacijo oziroma prenovo in preureditev stanovanjske hiše vsa dela, s katerimi se poveča stanovanjska površina oziroma število stanovanjskih prostorov. K adaptaciji se prišteva tudi izboljšanje stanovanjskih razmer z uvedbo ali posodobitvijo sanitarne ali ogrevalne opreme, izboljšanje zvočne, toplotne ali vodne instalacije, nadalje zamenjava ali obnova gradbenih konstmkcij ter nujna večja popravila.
Če pogledamo namene, za katere želijo delavci porabiti stanovanjsko posojilo in jih primerjamo z določbami 34. člena samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih potreb delavcev, je jasno, da gre za adaptacije.
Navedene zahteve za varstvo pravic sta obravnavala tudi 10 OOZS tozd Proizvodnja za Staneta Tometa in Angelo Janc ter 10 OOZS tozd Konfekcija za Olgo Tome in Marijo Kern. Podala sta mnenje, naj delavski svet kljub temu, da ni bilo razpisa za adaptacije, najde možnost za dodelitev posojil tem delavcem.
Skupna stanovanjska komisija je na svoji seji dne 25. 12. 1985 obravnavala navedene zahtevke in stališče sindikata ter menila, da ob tej delitvi stanovanjskih posojil imenovanim delavcem ni mogoče dodeliti posojila. Glede na to, da pa je takih delavcev, ki bi nujno potrebovali sredstva za adaptacije veliko, bi bilo ustrezno proučiti, ali se razpišejo v prihodnjem letu posojila tudi za adaptacije.
Člani delavskih svetov tozd Proizvodnja in tozd Konfekcija so na podlagi opisane obrazložitve zavrnili zahteve za varstvo pravic vseh štirih delavcev. >
—	Ugotavljala se je pravnomočnost prioritetne liste za dodelitev stanovanjskih posojil.
Prednostne liste za dodelitev stanovanjskih posojil so bile izobešene na oglasnih deskah od 5. 11. do 6. 12. 1985. Glede na to, da je tridesetdnevni rok potekel in po odločitvi delavskih svetov o zahtevkih za varstvo pravic, so delavski sveti tozd Proizvodnja, tozd Konfekcija in DSSS ugotovili pravnomočnost prednostnih list za dodelitev stanovanjskih posojil.
— Sklepalo se je o razdelitvi sredstev za stanovanjska posojila.
Glede na prioriteto prednostne liste in število točk, ki so jih dosegli posamezni delavci ter pogoje natečaja z cine 1. 7. 1985, je stanovanjska komisija na svoji seji dne 25. 12. 1985 izdelala predlog razdelitve stanovanjskih posojil, ki so ga potrdili delegati v delavskih svetih.
Sredstva za stanovanjska posojila se razdelijo naslednjim prosilcem v višini din:
TOZD Proizvodnja:	
1. BRATUN Ana	548.000 din
2. OREHEK Ciril	522.000 din
3. MARINČEK Vladimir	473.000 din
4. OREHEK Milena	469.000 din
5. SMRKOLJ Marija	423.000 din
6. CERAR Martin	321.000 din
7. CERAR Janez	275.000 din
8. KORANT Marta	272.000 din
9. TROBEVŠEK Marija	241.000 din
TOZD Konfekcija:	
1. ŽINIČ Pavla	1500.000 din
2. ŠEGA Anica	581.000 din
3. VODLAN Dragica	528.000 din
4. SEBANC Alenka	478.000 din
5. LEVEC Martina	460.000 din
6. KOS Marija	405.000 din
7. BERGANT Danica	309.000 din
8. UHAN Alojzija	200.000 din
9. KOKALJ Milena	197.000 din
10. KUŠAR Karla	132.000 din
11. SLINKAR Marija	114.000 din
Delovna skupnost skupnih služb:	
L DIVJAK Milena	500.000 din
2. FLEISCHMANN Marija	470.000 din
3. SVETEC Stane	465.000 din
4. AVGUŠTIN Helena	366.000 din
Podana je bila še informacija o	razdelitvi sredstev
za stanovanjska posojila za delavce	v tozdu Malopro-
daja:	
1. ZORONJIČ Fatima	2.400.000 din
2. MARINČEK Darinka	476.000 din
—	Sklepanje o predlogu za povečanje vrednosti točke.
Na podlagi doseženih rezultatov poslovanja v obdobju januar—november ter že dosežene fakturirane realizacije v decembru, je strokovni kolegij predlagal, da se vrednost točke za obračun osebnih dohodkov s 1. 12. 1985 poveča od 0,42 din na 0,50 din. Enaka vrednost točke se uporabi tudi za obračun osebnih dohodkov v prvem tromesečju leta 1986.
—	Sklepanje o predlogu za povečanje cen gotovih izdelkov.
Cene materiala, pomožnega materiala, električne energije in transportnih stroškov so v nenehnem porastu, tako da je razlika med prodajno ceno in proizvodnimi stroški vedno manjša oziroma je v nekaterih primerih že postala negativna. V letu 1985 so se cene naših proizvodov zadnjič spremenile s 1. aprilom. Takrat so se cene naših izdelkov povečale selektivno, glede na to, v kolikšni meri smo v preteklih letih zaostali zaradi administrativnih ukrepov v cenah. Iz objavljenih statističnih podatkov je razvidno, da so bile cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih že v septembru 1985 v povprečju za 116,7 % višje od povprečnih v letu 1984. Da naraščajo cene surovin in repromaterialov hitreje od povprečja, ugotavljamo tudi v naši delovni organizaciji, saj večina indeksov nabavljenih materialov močno odstopa od statističnih povprečij. Ker se razkoraka med rastjo cen surovin in gotovih izdelkov ne bo dalo popolnoma odpraviti, ga skušamo s predlaganim povečanjem cen vsaj nekoliko zmanjšati in sicer na raven ob zadnji spremembi cen aprila 1985. Tako je bil sprejet predlog za povečanje cen gotovih izdelkov v povprečju za 65 % z veljavnostjo od 1. 2. 1986 dalje.
obravnavali, razpravljali, sklepali...
— Sklepanje o občasnem nočnem delu žena v tozdu
Proizvodnja.
Glede na to, da se še vedno pojavljajo težave v dobavi reprodukcijskega materiala, zaradi česar dela ni mogoče organizirati tako, da bi samo v dnevnem času zagotovili nemoteno oziroma pravočasno izdelavo in dobavo potrebnih izdelkov zlasti za izvoz, je potrebno podaljšanje občasnega nočnega dela žena v tozdu Proizvodnja.
Podaljšanje občasnega nočnega dela žena se predvideva pri naslednjih delih oziroma nalogah za naslednje število žena:
Predilnica: previjanje preje sukanje preje
4 delavke 10 delavk
Tkalnica:	previjanje preje
navijanje votka tkanje
pletenje zaves
2 delavki 2 delavki 9 delavk 2 delavki
Oplemenitilnica: impregniranje,
apretiranje in sušenje na širinsko-razpenj alnem stroju mehčanje vode Masiranje adjustiranje
2	delavki 1 delavka
3	delavke 3 delavke
SKUPAJ:	38 delavk oziroma 114 v treh izmenah.
Nočno delo pa se podaljša do 31. 12. 1986.
—	Razpis javne obravnave in posredovanje v sprejem zborom delavcev dopolnitve pravilnika o varstvu pri delu tozd Proizvodnja.
Na podlagi odločbe Republiškega inšpektorata za delo z dne 16. 10. 1985 je služba za varstvo pri delu izdelala predlog dopolnitve pravilnika o varstvu pri delu tozd Proizvodnja. 40. člen pravilnika o varstvu pri delu se tako dopolni še z nekaterimi nevarnimi deli.
To so: v predilnici delo z dvigali; v tkalnici s pripravljalnico delo z dvigali; v oplemenitilnici delo z dvigalnimi napravami; v delovni enoti vzdrževanje delo z viličarji, delo na višini, vzdrževanje elektro instalacij in naprav ter varjenje. Dopolnitev citiranega pravilnika pa bo postala veljavna, ko bo sprejeta na zboru delavcev tozd Proizvodnja.
—	Informacija o pričetku delovanja obratne ambulante.
Delegati v delavskih svetih so bili seznanjeni tudi s pričetkom delovanja obratne ambulante splošnega zdravstvenega in zobozdravstvenega varstva v novih prostorih ob industrijski prodajalni v Jaršah. Obratna ambulanta splošnega zdravstvenega varstva ordinira ob ponedeljkih, sredah in petkih od 7.30 ure do 13.30 ure. Delavci, ki so v tem času na delu in nujno potrebujejo zdravniško pomoč, morajo pri obratovodji dobiti dovolilnico za izhod. V tem primeru bodo imeli prednost pred ostalimi pacienti. Da ne bo pretiranega navala ob določenih urah, so tudi takšni nujni primeri razporejeni po delovnih enotah. Ob ponedeljkih, sredah in petkih se delavci lahko razporedijo takole: predilnica od 7.30 do 8. ure, tkalnica od 8. do 9. ure, vzdrževanje od 9. do 9.30 ure, pripravljalnica od 9.30 do 10. ure, oplemenitilnica od 10.30 do 11. ure, delovna skupnost skupnih služb od 11. do 11.30 ure, tozd Maloprodaja od
11.30	do 12. ure, tozd Restavracija od 12.30 do 13. ure ter tozd Konfekcija od 13. do 13.30 (razen srede) in od
13.30	do 14.30.
8.	1. 1986 pa je pričela z delom tudi zobna ambulanta. Urnik delovanja je sledeči: sreda od 13. do 19. ure četrtek od 7. do 13. ure petek od 13. do 19. ure.
—	Informacija o prevzemu pokroviteljstva nad žensko vrsto košarkarske sekcije TVD Partizan Mengeš.
Naša delovna organizacija je prevzela pokroviteljstvo nad žensko vrsto košarkarske sekcije TVD Partizan Mengeš. To pokroviteljstvo ima dvojni namen — po eni strani delovna organizacija na tak način podpre
delovanje društva, po drugi strani pa košarkarska sekcija reklamira proizvode Induplati. Konkretnejše obveznosti obeh strani pa bodo urejene s sporazumom oziroma pogodbo.
Po enomesečnem premoru so imeli decembra samoupravni organi precej dela. Člani delavskih svetov delovne organizacije, tozda Proizvodnja, tozda Konfekcija in DSSS so se zbrali na skupnem zasedanju dne 10. 12. 1985. Sklepali so o naslednjih zadevah:
—	Določeni so bili predlogi in razpisan je bil referendum za sprejem:
1.	skupnih temeljev za pripravo srednjeročnih planov DO in združenih TOZD za obdobje 1986—1990
2.	sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo združenih TOZD in DSSS v sestavi DO Induplati Jarše
3.	samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo
4.	statuta delovne organizacije
5.	samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD oziroma DSSS
6.	sprememb in dopolnitev statutov TOZD oz. DSSS
7.	sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih potreb delavcev TOZD oziroma DSSS
8.	sprememb in dopolnitev pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo TOZD oz. DSSS
9.	trajnega neodplačnega odstopa sredstev DO Induplati, TOZD Proizvodnja, vloženih v izgradnjo centralne čistilne naprave, Komunalnemu podjetju Domžale, TOZD Centralna čistilna naprava (samo za tozd Proizvodnja)
10.	trajnega neodplačnega odstopa (vrnitve) dela barake tozdu Proizvodnja (samo za tozd Maloprodaja). Referendumi so bili razpisani za 25. 12. 1985.
—	Odobrila so se sredstva za praznovanje dedka Mraza v občini Domžale.
Zveza prijateljev mladine, Socialistična zveza delovnega ljudstva in Zveza socialistične mladine si že več let prizadevajo, da bi širom naše domovine po občinah organizirali enotno praznovanje dedka Mraza, ne glede na to, kje delajo starši — v tovarni, v družbeni dejavnosti, v poljedelstvu ipd. Na območju občine Domžale je bil zato predlagan sprejem samoupravnega sporazuma, ki ureja to področje. Od 98 možnih podpisnikov jih je k sporazumu pristopilo 45. Toda tudi večina tistih organizacij, ki k sporazumu niso pristopile, prispeva za praznovanje dedka Mraza svoj delež, odmerjen po predmetnem samoupravnem sporazumu.
Kje tiči vzrok, da je k sporazumu pristopilo tako nizko število podpisnikov? Nesporno so bile v začetku s strani pobudnikov storjene večje ali manjše napake pri sestavi oziroma izvedbi programov praznovanja.
Iz poročila o realizaciji programa praznovanja dedka Mraza za leto 1984 je razvidno, da so se razmere spremenile, saj je bila v preteklem letu organizirana vrsta prireditev, ki so resnično pregnale sivino vsakdanjika našim naj mlajšim. Čeprav je res, da časi niso naklonjeni razmetavanju denarja za igre in razvedrilo, pd je res tudi to, da bi lahko za sredstva prihranili pri drugih namenih. Zato so delegati v delavskih svetih sprejeli sklep, da se odobrijo sredstva za kritje obveznosti po samoupravnem sporazumu o zagotavljanju sredstev za novoletno praznovanje v občini Domžale v višini 1,2 % od povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu SR Slovenije na zaposlenega delavca v delovni organizaciji.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Delegati v delavskih svetih so
■ ■ ■
(Nadaljevanje s 3. strani)
Tudi družbenopolitične organizacije občine Trebnje so naši delovni organizaciji poslale dopis, s katerim predlagajo organizacijam združenega dela z njihovega območja, da na zaposlenega nakažejo za praznovanje dedka Mraza 250,— din. Tudi ta predlog je bil potrjen s strani delavskih svetov.
—	Sklepalo se je o sovlaganju v obnovo kotla in toplovodne instalacije za samski dom na Pelechovi 35 v Preserjah in o odpisu starega kotla ter druge opreme.
Vodja službe za gospodarjenje z osnovnimi sredstvi je razložil, da je potrebno zaradi dotrajanosti kotla za centralno ogrevanje in toplovodne instalacije v samskem bloku na Pelechovi 35, odpisati stari kotel in drugo opremo v vrednosti, katere znesek bo naknadno poslala samoupravna stanovanjska skupnost Domžale. Zaradi odpisa starega kotla bo potrebno pristopiti k nakupu nove peči za centralno ogrevanje in k popravilu toplovodne instalacije v navedeni stavbi. Ker je blok na Pelechovi 35 razdeljen v dve enoti — v samski del, ki ga ima v upravljanju delovna organizacija Induplati in v družinski del, s katerim upravlja samoupravna stanovanjska skupnost Domžale, si tudi sredstva, ki bodo vložena v navedena dela, delita citirana uprav-ljalca med seboj. Na podlagi pismenega dogovora med samoupravno stanovanjsko skupnostjo Domžale in Induplati Jarše, tozd Proizvodnja, odpadejo na Induplati sredstva v višini 1.563.784,— din.
—	Obravnaval se je tudi predlog o povišanju najemnin
za uporabo sob v samskem domu DO Induplati na Pelechovi 35 v Preserjah.
Kljub temu, da so se najemnine za uporabo sob v samskem delu bloka na Pelechovi 35 povišale s 3. 10. 1985, jih je bilo potrebno povečati že čez dva meseca —
1.	12. 1985. Vzrok za to so nepredvideno visoki stroški za vzdrževanje samskega dela bloka, ki se krijejo iz stanovanjskih sredstev sklada skupne porabe. Seveda pa bo potrebno na tem bloku opraviti še številna druga popravila, ki bodo zahtevala angažiranje več milijonov dinarjev — sem spada predvsem obnova instalacij, radiatorjev, kritine, pleskanje itd.
Povišanje najemnin opravičuje tudi dejstvo, da ne bi bilo pravično do delavcev, ki še tudi nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja, če najemniki sob ne bi z najemninami vsaj delno pokrivali stroškov vzdrževanja. Najemnine za samske sobe v bloku na Pelechovi 35 so tako od 1. 12. 1985 dalje povečane za 50 %.
— Sprejete so bile spremembe in dopolnitve pravilnika o urejanju določenih stroškov in izdatkov za prehrano.
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika so potrebne zaradi tega, ker si zaradi različnih objektivnih okoliščin delavci na službenem potovanju večkrat ne morejo zagotoviti prenočišča v hotelu B ali nižje kategorije in morajo v takšnem primeru zaradi določb našega pravilnika, ki je sicer v skladu z družbenim dogovorom, sami trpeti razliko v stroških za nočitev. Glede na sprejete spremembe pravilnika o urejanju določenih stroškov in izdatkov za prehrano bo v takšnih slučajih omogočeno poravnati stroške nočitve po računu.
Področja
Kaj pomeni kvaliteta nekega izdelka? To je predvsem lastnost, da služi namenu, za katerega je bil izdelan ter da ga z zadovoljstvom uporabljamo določen čas, ki mu je nekje predviden kot »življenjska doba«.
Npr. Namizni prt služi predvsem za lepši izgled pogrinjka. Biti mora tako izdelan, da ga je lahko negovati (pranje) in ne sme imeti napak, ki motijo estetski izgled. Po drugi strani pa npr. šotorsko platno »prenese« tudi manjše estetske napake kot so manjše odebelitve, vozli, ne sme pa prepuščati vode.
Skratka, kakšna naj bi bila kvaliteta določenega izdelka, je odvisno od namena uporabe, predvsem pa od zahtevnosti tržišča. Tržišču moramo ponuditi tak nivo kvalitete izdelkov, kot ga zahteva. Če je ta nižja, se izdelki ne prodajajo; če je previsoka, so izdelki seveda dražji in ravno tako ne gredo v promet.
Zelo važno je torej, da vemo, kaj določeno tržišče zahteva in tako tudi načrtujemo kakovost izdelka.
Že pri načrtovanju (razvoju) izdelka, se določi tudi končna kakovost. Predpišejo se vrste materialov in delovni postopki, ki so potrebni za doseganje predpisane kakovosti.
Naloga kontrolne službe je, da spremlja kakovost izdelka od vsega začetka. Najprej se kontrolirajo nabavljeni osnovni repromateriali in
pomožni materiali, to je vhodna kontrola.
Pri tem delu imamo velike probleme, ker se zgodi, da na tržišču preprosto ni mogoče dobiti materiala zahtevane kakovosti. Kadar se to zgodi, moramo določiti skupaj z drugimi službami, kako bomo vseeno zagotovili predvideno končno kakovost izdelka. Od dobavitelja pa zahtevamo ustrezno bonifikacijo.
Nadaljevanje vhodne kontrole je medfazna kontrola, ki spremlja kakovost posameznih izdelkov med izdelavo in obvešča odgovorne o odstopanjih v določeni kakovosti posameznega izdelka.
Sem spadajo tudi fizikalne analize posameznega izdelka in sicer po parametrih, ki so važni za posamezni izdelek. Npr. gostota niti, dina-mometrična trdnost, skrčenje itd. Pri šotorskih platnih in markizah pa še analize na vodoodbojnost in vodoneprepustnost.
Pri tem delu je za dober uspeh najpomembnejše dobro sodelovanje med delavci kontrolne službe in zaposlenimi v pdsameznem obratu.
Nihče iz kontrolne službe ne »zafrkava«, če pove, kje se dela slaba kvaliteta, na katerem izdelku kvaliteta ne odgovarja predvideni.
Nihče si rad po nepotrebnem ne pripravlja dela, najlepše za vse, še posebej za zaposlene v kontrolni službi je, kadar teče vse brez napak.
Zaključna faza kontrolne službe je izhodna kontrola, kjer se izdelki (metersko blago ali pa konfekcijski izdelki) v celoti pregledajo in Masirajo glede na napake v odgovarjajočo kvaliteto.
V	enajstih mesecih preteklega leta smo pravzaprav imeli nizek odstotek blaga I. kakovosti, saj je znašal le 76 %.
Za konfekcijske izdelke to ne velja, ker se nekakovostni izdelki vračajo v proizvodnjo, na popravilo, tako da iz proizvodnje praviloma gredo le izdelki I. kakovosti. So pa zato večji izdelavni časi. Teh stroškov se ne vodi. To ne velja edinole za prte, kjer napake v tkanini ali šivanju ni možno popraviti.
V	letu, ki ga začenjamo, bi morali vsi složno narediti čim več, da bi leto končali z višjim odstotkom proizvedenega blaga I. kvalitete, tako bo tudi odpadek v konfekciji manjši.
Karolina Puhan
Tudi najbolj spretnemu tkalcu se nitka kdaj utrga.
nem. pregovor
Zbori delavcev
Na zborih delavcev, ki so v delovni organizaciji potekali 23. in 24. decembra 1985, so bili sprejeti samoupravni sporazumi o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti v občini Domžale za obdobje 1986—1990, dogovor o temeljih družbenega piana občine Domžale za obdobje 1986—1990 in samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje ljudske obrambe v občini. Planski akti za naslednje srednjeročno obdobje so se sprejemali za sledeče samoupravne interesne skupnosti:
1.	Samoupravne energetske skupnosti za območje občin Domžale-Kamnik
2.	Občinske skupnosti za ceste
3.	Občinske izobraževalne skupnosti
4.	Kmetijske zemljiške skupnosti Domžale
5.	Samoupravne komunalne interesne skupnosti Domžale
6.	Kulturne skupnosti občine Domžale
7.	Občinske skupnosti otroškega varstva
8.	Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom
9.	Občinske raziskovalne skupnosti socialnega skrbstva
10.	Samoupravne stanovanjske skupnosti Domžale
11.	Telesnokultume skupnosti Domžale
12.	Skupnosti za zaposlovanje Domžale
13.	Občinske zdravstvene skupnosti Planski dokumenti samoupravnih
interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje vsebujejo predlagane obveznosti, ki bodo veljale v ravnokar pričetem srednjeročnem obdobju (obveznosti organizacij združenega dela oziroma delavcev v združenem delu do naštetih SIS so razvidne iz tabele).
Dogovor o temeljih družbenega plana občine Domžale za obdobje
1986—1990 je pripravljen na osnovi predlogov samoupravnih sporazumov o temeljih planov, ki so jih oblikovale skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na nivoju občine.
Družbeni proizvod naj bi poyečali po stopnji 3,5 %, izvoz po stopnji 8 %, število zaposlenih pa za 1,5 % letno.
Delitvena razmerja dohodka bodo usklajena z letnimi planskimi akti. Delež akumulacije v dohodku se ne bo zmanjševal, za pokrivanje skupnih potreb pa se bodo v okviru materialnih možnosti z letnimi plani sprejemale obveznosti združenega dela, ki v globalu ne smejo biti večje od povprečnih stopenj v SR Sloveniji.
V dogovoru so tudi kriteriji za investicije. Povzeti so iz republiškega dogovora, vključeni bodo v plan LB.
Obveznosti za pokrivanje programov sklada za investicije v kmetijstvu, SIS za preskrbo in blagovne rezerve ostajajo v naslednjem srednjeročnem obdobju v primerjavi z obstoječimi nespremenjene. Združena sredstva se bodo porabljala v skladu s sprejetimi letnimi programi. Za vsa tri področja se bo oblikovala interesna skupnost, ki bo zagotavljala enotno vodenje politike na vseh treh področjih. Za družbene dejavnosti se na nivoju občine obveznosti v naslednjih petih letih povečajo za 0,46 %.
Povečanje je prisotno v otroškem varstvu zaradi izgradnje novega otroškega vrtca v Mengšu, v izobraževanju pa zaradi zagotavljanja sredstev za dejavnost novozgrajenih objektov iz samoprispevka, usklajevanja osebnih dohodkov z gospodarstvom, povečanja amortizacije do leta 1990 na 100% predpisano z zakonom in eventuelna možnost brezplačne malice šoloobveznih otrok. Ostale interesne skupnosti pred-
videnih obveznosti ne povečujejo, ne povečuje pa se tudi obseg pravic.
Na področju SIS materialne proizvodnje so obveznosti na nivoju občine v primerjavi z obstoječimi višje. Povečuje se prispevek za vzdrževanje objektov kolektivne rabe od 1,20 do 2 % zaradi nujnosti rednega vzdrževanja. Predlog je sprejela skupščina SKIS. V prihodnjem srednjeročnem obdobju se za 1 % povečuje tudi prispevek za izgradnjo komunalnih naprav, ker bo potrebno nujno rešiti vprašanja odvoza odpadkov. 0,50 % se predvideva za pokrivanje stroškov vzdrževanja lokalnih cest, 0,20 % pa za delovanje energetske skupnosti. Na področju stanovanjskega gospodarstva se za namene vzajemnosti zmanjšuje obveznost združevanja sredstev od obstoječe 1,50 na 1,10 %, ker se povečujejo obveznosti za komunalno dejavnost.
Izvršni svet smatra, da so predvidene obveznosti nujne in sprejemljive za organizacije, združenega dela, ker so konkretne primerjave z obremenitvami v drugih občinah pokazale, da smo za pokrivanje stroškov komunalnih dejavnosti v preteklem obdobju izločali relativno manj sredstev. V globalu pa se bo tudi s temi večjimi obveznostmi zagotavljalo, da obremenitev našega združenega dela ne bo večja od povprečne v SR Sloveniji.
V dogovoru so opredeljeni tudi kriteriji za razvitost KS (za redno dejavnost in področje investicij), organiziranost skupne službe za KS, področje urejanja prostora ter varstvo okolja in politika razvojnega sklada občine Domžale.
Iz spodnje tabele so razvidne obveznosti delavcev v združenem delu, ki izhajajo iz samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti na ravni občine za obdobje 1986—1990:
Prispevne stopnje iz bruto OD	1985
Občinska skupnost otroškega varstva
—	prispevna stopnja po domicilu	1,43
—	prispevna stopnja po sedežu	0,69
Izobraževalna skupnost	5,04
Občinska kulturna skupnost	0,93
Telesnokultuma skupnost	0,50
Skupnost socialnega skrbstva	0,84
Skupnost zdravstvenega varstva	0,50
Občinski davek iz OD	0,35
Občinski prispevek iz OD
za intervencije v proizvodnji hrane	0,75
Posebni občinski prispevek iz OD za blagovne rezerve in preskrbo	0,50
SKUPAJ	11,53
1986
1,62
0,69
5,40
0,80
0,50
0,88
0,50
0,35
0,75
0,50
11,99
Stanovanjska skupnost — solidarnosti SKIS — prispevek za vzdrževanje	1,20	1,20
objektov kolektivne rabe Skupnost za ceste — prispevek za	1,20	2,00
vzdrževanje lokalnih cest	—	0,50
SLO	0,19	0,35
SKUPAJ	14,71	16,17
Prispevne stopnje iz čistega dohodka	na osnovi	bruto
osebnega dohodka	1985	1986
Stanovanjska skupnost — vzajemnost SKIS — prispevek za izgradnjo	1,50	1,10
komunalnih naprav	1,00	2,00
Energetika	—	0,20
Razvojni sklad	1,00	1,00
SKUPAJ	3,50	4,30
Prispevne stopnje iz dohodka na osnovi bruto osebnega		
dohodka	1985	1986
Skupnost zdravstvenega varstva	11,66	11,66
Skupnost za zaposlovanje	0,20	0,20
Požarna skupnost	0,26	0,26
Prispevna stopnja iz dohodka na osnovo dohodka TOZD
	1985	1986
Občinska raziskovalna skupnost	0,05	0,07
SKUPAJ	0,05	0,07
Rezultati referendumov
Na referendumih, ki so bili dne 25. 12. 1985 v vseh tozdih in DSSS, smo obravnavali in sprejeli naslednje predloge:
1.	Skupni temelji za pripravo srednjeročnih planov DO in združenih
TOZD za obdobje 1986—1990 so bili sprejeti	,	-•
s 66% večino glasov vseh delavcev v TOZD Proizvodnja, z 90% večino glasov vseh delavcev v TOZD Maloprodaja, s 74% večino glasov vseh delavcev v TOZD Restavracija in z 61% večino glasov vseh delavcev v TOZD Konfekcija.
2.	Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in sredstev za OD ter skupno porabo združenih TOZD in DSSS v sestavi DO Induplati Jarše so
bile sprejete
s 66% večino glasov vseh delavcev v TOZD Proizvodnja, z 90% večino glasov vseh delavcev v TOZD Maloprodaja, z 79% večino glasov vseh delavcev v TOZD Restavracija, s 60% večino glasov vseh delavcev v TOZD Konfekcija in z 82% večino glasov vseh delavcev v DSSS.
3.	Samoupravni sporazum o združevanju v DO Induplati je bil sprejet
s 63% večino glasov vseh delavcev v TOZD Proizvodnja, z 90% večino glasov vseh delavcev v TOZD Maloprodaja, z 79% večino glasov vseh delavcev v TOZD Restavracija in s 60% večino glasov vseh delavcev v TOZD Konfekcija.
4.	Statut delovne organizacije Induplati je bil sprejet
s 64% večino glasov vseh delavcev v TOZD Proizvodnja, z 90% večino glasov vseh delavcev v TOZD Maloprodaja, z 79% večino glasov vseh delavcev v TOZD Restavracija in s 56% večino glasov vseh delavcev v TOZD Konfekcija.
5.	Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD oz. DSSS
je bil sprejet
s 64% večino glasov vseh delavcev v TOZD Proizvodnja, z 90% večino glasov vseh delavcev v TOZD Maloprodaja, z 79% večino glasov vseh delavcev v TOZD Restavracija, z 58% večino glasov vseh delavcev v TOZD Konfekcija in z 82% večino glasov vseh delavcev v DSSS.
6.	Spremembe in dopolnitve statuta TOZD oz. DSSS so bile sprejete
s 66% večino glasov vseh delavcev v TOZD Proizvodnja, z 90% večino glasov vseh delavcev v TOZD Maloprodaja, z 79% večino glasov vseh delavcev v TOZD Restavracija, z 58% večino glasov vseh delavcev v TOZD Konfekcija in z 80% večino glasov vseh delavcev v DSSS.
7.	Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih potreb delavcev TOZD oz. DSSS so bile sprejete
s 63% večino glasov vseh delavcev v TOZD Proizvodnja, z 90% večino glasov vseh delavcev v TOZD Maloprodaja, z 79% večino glasov vseh delavcev v TOZD Restavracija, s 63% večino glasov vseh delavcev v TOZD Konfekcija in z 82% večino glasov vseh delavcev v DSSS.
8.	Spremembe in dopolnitve pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo združenih TOZD oziroma DSSS so bile sprejete
z 62% večino glasov vseh delavcev v TOZD Proizvodnja, z 90% večino glasov vseh delavcev TOZD Maloprodaja, z 79% večino glasov vseh delavcev v TOZD Restavracija, z 62% večino glasov vseh delavcev v TOZD Konfekcija in s 83% večino glasov vseh delavcev v DSSS.
9.	Trajni neodplačni odstop sredstev DO Induplati, TOZD'Proizvodnja, vloženih v izgradnjo centralne čistilne naprave, Komunalnemu podjetju Domžale, TOZD Centralna čistilna naprava je bil sprejet z 52% večino glasov vseh delavcev v TOZD Proizvodnja.
10.	Trajni neodplačni odstop (vrnitev) dela barake TOZD Proizvodnja je bil sprejet z 90% večino glasov vseh delavcev v TOZD Maloprodaja.
Izvajanje uvajalnih programov v delo za novosprejete delavce
Z začetkom letošnjega leta smo začeli novosprejete delavce sistematično uvajati na dela oziroma naloge z namenom, da se v celoti usposobijo za samostojno delo na svojem področju. V ta namen smo izdelali kartone uvajanja v delo, ki so sestavljeni dz splošnega uvajalnega dela (ta vsebuje naloge pri uvajanju, čas uvajanja in nosilce nalog) ter vsebine programa uvajanja v delo za posamezna dela oziroma naloge (to je praktični del uvajanja v delo).
V okviru splošnega uvajalnega dela je organiziran uvajalno-teoretični seminar, v katerem se novosprejeti delavci na kratko seznanijo z organiziranostjo delovne organizacije, z vsebino in določbami naših samo upravnih aktov, z delovanjem družbenopolitičnih organizacij in delegatskega sistema, z osnovami medicine dela in s požarno varnostjo pri delu (zaščitna sredstva, zakonodaja s tega področja).
Praktično uvajanje v delo temelji na osnovah programa uvajanja v delo, katerega je izdelalo obratovod-stvo posamezne organizacijske enote v sodelovanju s službo varstva pri delu in tehnologi razvoja. Praktični del uvajanja v delo izvajajo inštruktorji za posamezna dela in naloge. Inštruktorjeva naloga je v tem, da v času delavčevega uvajanja v delo skrbi za dosledno izvajanje programa in delavčevo disciplino. V primeru spremembe tehnologije dela ter spremembe na strojih oziroma napravah je potrebno tudi program ustrezno popraviti.
Po končani dobi uvajanja preveri komisija, ki je spremljala in ocenjevala delo novosprejetega delavca, njegovo znanje za dela oziroma naloge, na katere je razporejen in s podpisom kartona uvajanja v delo zagotovi, da je delavec sposoben za samostojno delo.
Programi uvajanja v delo se ne uporabljajo le za novosprejete delavce, temveč jih je potrebno uporabljati tudi pri premestitvah delavcev na druga dela oziroma naloge ne glede na to, koliko časa je delavec zaposlen v delovni organizaciji. S tem je dana možnost, da en delavec lahko obvlada več vrst uvajalnih programov in je tako omogočena lažja organiziranost proizvodnje in manjša možnost, da delavec zavrne premestitev na druga dela in naloge.
L. L.
Ismeta Nikolič
Delo sindikata v preteklem obdobju
Naš mandat se zaključuje v času, ko je naša akcijska dejavnost usmerjena v kvalitetno pripravo vo-lilno-programskih konferenc, osnovnih organizacij sindikata v delovni organizaciji in občini ter pripravo kongresov na ravni republike in zveze v letu 1986.
Ko smo obravnavali rezultate dela osnovnih organizacij v zadnjem mandatnem obdobju ugotavljamo, da postaja vloga sindikata vsak dan bolj učinkovita, kar je razvidno tudi iz uresničenih zadanih nalog. Vodilo našega delovanja mora biti tudi v bodoče, da lahko delimo le toliko dohodka, kolikor smo ga uspeli ustvariti s kvalitetnim lastnim delom.
Prav je, da poudarimo uspešnost našega dela, vendar moramo ob koncu mandata tudi kritično oceniti področja, kjer nismo bili v celoti uspešni.
Prave strokovne odločitve na izvoznem področju so dokazali doseženi rezultati, ki so naši organizaciji sindikata omogočili lažje delo.
Želimo še posebej izpostaviti konkretne naloge, na katerih smo kot konferenca opravili največ dela:
1.	V tem mandatu smo izpeljali reorganizacijo organiziranosti sindikata z namenom večje učinkovitosti osnovnih organizacij in konference v celoti. Prepričani smo, da bo v novi obliki organiziranosti sindikata interes posameznih sredin prišel bolj konkretno do izraza, s tem da njihovi delegati odgovorno zastopajo stališča in je vsaka bojazen, da bo vpliv posameznih sredin manjši, neutemeljena.
2.	Vseskozi so bila prizadevanja konference, da samoupravni organi na ravni tozdov in delovne organizacije resnično opravljajo svojo nalogo v skladu z veljavnimi samoupravnimi akti. Predvsem se moramo upreti formalnemu odločanju delavcev in več storiti za povezanost med delom delegatov in osnov-
nimi organizacijami sindikata. Želimo si kot delavci kvalitetnega odločanja in ne sestajanja zaradi potrjevanja že odločenih zadev. S tem pa želimo krepiti vlogp delavca tudi pri odločanju in ustvarjanju večje proizvodnje, kar pogojuje večji izvoz.
3.	Prizadevanja konference na področju medsebojnih odnosov so šla v smeri humanizacije in medsebojnega človeškega sodelovanja v smislu osveščanja vsakega od nas, da gospodari s sredstvi, ki so družbena lastnina. Pot samodiscipliniranja in zavedanja dolžnosti je učinkovitejša kot pot prepovedi, grožnje s sankcijami in podobno. V današnjem kriznem obdobju, v katerem se nahajamo, je potrebno še posebej vsakemu delavcu individualno prisluhniti ter človeško upoštevati njegov konkretni položaj, potrebe in stanje, v katerem se nahaja. Brez tega bo sindikat kot organizacija delavcev manj učinkovit.
4.	Na področju družbenega standarda in socialne politike smo si prizadevali zagotoviti kvalitetnejše pogoje, kar nam omogočajo tozadevni objekti. Nismo uspeli organizirati kvalitetnejše d.mžbene prehrane, čeprav je bila v zvezi s tem izpeljana široka družbenopolitična akcija. Pohvaliti pa se moramo za uspešnost, da smo po petih letih premora zopet uspeli 80 delavcem omogočiti preventivno-zdravstveno okrevanje v naših počitniških objektih in zdraviliščih.
5.	Uspešnost našega delovanja je bila še posebej na področju športa in rekreacije, kjer je zajeto vse več delavcev in kar je razvidno iz rezultatov naših ekip. Po dolgih letih naše ekipe sedaj nastopajo z enotno opremo »Induplati«.
6.	Na kulturnem področju lastna dejavnost ni zaživela, vendar smo z nakupom vstopnic za razne prireditve omogočili kulturno udejstvovanje. Posebej omenjamo nakup
Naše sindikalno vodstvo v prejšnjem mandatnem obdobju: MAJDA MAROLT (predsednica IO KOOS DO) in IVA LEDERER (predsednica KOOS DO)
MAJDA MAROLT prejema iz rok VINKA KEPCA, sedaj že bivšega namestnika predsednika IO KOOS, knjigo za uspešno štiriletno delo predsednice IO KOOS
abonmajskih kart za Mestno gledališče.
7.	Na področju izobraževanja smo se aktivno vključevali v oblike, ki so bile organizirane na nivoju občine. Naša prisotnost je bila izrazita v šoli samoupravljanja, še zlasti zato, ker lastnih oblik izobraževanja nimamo organiziranih. Menimo, da bi se tudi druge delovne organizacije v občini morale bolj posluževati te oblike izobraževanja.
8.	Za delovanje naše organizacije pridobivamo materialna sredstva iz članarine in sklada skupne porabe. Naše stališče je, da se razmerje delitve sredstev sindikalne članarine spremeni v večjo korist osnovnih organizacij. V kolikor bi več sredstev iz članarine ostalo v osnovnih organizacijah, bi manj obremenjevali sklad skupne porabe.
9.	Naše sodelovanje z osnovno organizacijo zveze komunistov in zvezo socialistične mladine ni v praksi dalo kakih konkretnih rezultatov in je pri nadaljnjem delu konference nujno potrebna večja koordinacija in sodelovanje med družbeno političnimi organizacijami. Posebej je naša odgovornost za konkretno delo in pomoč mladini pri njenem uveljavljanju kot organizaciji mladih.
10.	Aktivno smo se vključevali v kadrovske priprave v okviru delovne organizacije, občine in republike. Pri evidentiranju smo upoštevali kriterije in sposobnosti posameznika za prevzemanje posameznih funkcij. Akcija je bila vodena v celoti po smernicah občinskega sindikalnega sveta, za kar smo bili tudi pohvaljeni. Vendar so težave v tem, da tisti, ki bi resnično lahko opravljali določene funkcije, le-teh nočejo sprejeti, ker smatrajo, da je možnost spreminjanja razmer premajhna ali pa niso pripravljeni žrtvovati delček svojega prostega časa tudi za družbenopolitično dejavnost.
Majda Marolt
SMERNICE ZA DELO SINDIKATA V LETU 1986
Smernice temeljijo na izpolnjevanju sklepov naših konferenc, volilno programske konference občine Domžale in pa republiškega ter zveznega kongresa v letu 1986. Vendar pa iz razprav programa dela osnovnih organizacij in kongresne resolucije navajamo že nekaj znanih področij:
1.	Osnovna naloga nas vseh je vsekakor budno spremljanje že začetih akcij pri uresničevanju stabilizacijskih programov in boljšega proizvodnega procesa. Za učinkovitost te akcije pa je potrebno načrtno delo predvsem z vidika racionalizacije optimalnega izkoriščanja delovnega časa, boljše izkoriščenosti surovin in energije, boljših delovnih pogojev in izboljšanja medsebojnih odnosov.
2.	Uveljavljati moramo kadrovsko politiko, zaposlovanje in izobraževanje delavcev.
3.	Sodelovati moramo pri sklepanju samoupravnih sporazumov, s katerimi delavci uveljavljajo medsebojne pravice, dolžnosti in odgovornosti.
4.	Sprejemati moramo politična stališča o vseh pomembnih vprašanjih.
5.	Skrbeti moramo za zdravstveno varstvo delavcev ter razvijati telesno kulturo delavcev.
6.	Uveljavljati in krepiti moramo sindikalne skupine in delegatski sistem.
7.	Spodbujati moramo tudi dejavnost zveze sindikatov na področju kulture v združenem delu.
Tako in podobno delo je pred nami in želja nas vseh je, da bi se te smernice spremenile v konkretne naloge, katere naj bi bile v največji meri realizirane.
KOOS DO Induplati
MAJDA MAROLT, dosedanja predsednica izvršnega odbora konference osnovnih organizacij sindikata je v svojem referatu poudarila, da lahko delimo le toliko dohodka, kolikor smo ga ustvarili s kvalitetnim lastnim delom
Za namestnico predsednika KOOS je v letih 1986 in 1987 izvoljena MARICA JERMAN
TOVARIŠKA POMOČ — »SAMOPOMOČ«
Dejavnost sindikata, ki jo popularno imenujemo samopomoč, je letos že dvaintridesetih uspešno zaključila svoje poslovno leto.
V to nadvse koristno dejavnost sindikata je včlanjenih nad 90 % vseh delavcev delovne organizacije. Vanjo so z enakimi pravicami in obveznostmi vključeni člani vseh tozdov in njihovih obratov v Mokronogu, Pečah, Mengšu in v Radomljah ter trgovinah v Beogradu in Sarajevu.
Razdeljevanje posojil in vsa druga opravila v zvezi s poslovanjem samopomoči upravlja in izvaja sedemčlanski odbor, ki ima redne sestanke vsak mesec pred izplačilom OD. Naloga članov odbora je, da med prosilce, ki jih je vsak mesec okrog šestdeset, pravično razdelijo zbrana denarna sredstva. Način razdeljevanja sredstev je določen s samoupravnim sporazumom iz leta 1975. Ta sporazum pa je le nekoliko dopolnjen in popravljen pravilnik iz ustanovnega leta 1954.
Blagajniško poročilo samopomoči za leto 1985 je naslednje:
Saldo 31. 12. 1984	314.492,85	din
Dohodki 1. 1. 1985 —
14.	11. 1985	8.905.932,50	din
Izdatki 1. 1. 1985 —
14. 11. 1985	8.596.062,10	din
Saldo 14. 11. 1985	624.363,25	din
Ob zaključku tega kratkega poročila želim poudariti, da imajo zasluge za uspešno delovanje samopomoči v zadnjem štiriletnem mandatnem obdobju vsi člani odbora. To so: Mimi Pollak, Dragica Zalokar, Alenka Javoršek, Štefka Ulčar, Ivan Šoltič. Posebna zahvala za prizadevanje in trud pa velja našemu letos upokojenemu članu Francu Lužarju in prizadevni blagajničarki Marici Krajšek, ki nam bo tudi v bodoče vodila blagajniško poslovanje.
Albinca Kosmač
VINKO KEPEC se je v imenu KOOS oddolžil ALBINCI KOSMAČ za dolgoletno delo predsednice odbora tovariške samopomoči s skromnim Posnetek je z decembrskega sestanka KOOS DO v sejni sobi	darilom
Poročilo komisije za športno rekreacijo za leto 1985
Komisija v sestavi Kavčič Mira, Makovec Marjan, Makovec Pavla, Potočnik Jelka, Šuštar Tone, Videnšek Anton, Zabret Milan in predsednik Kavčič Rajko je delala v okviru vsakoletnega plana ter finančnih možnosti.
Osredotočili smo se na tekmovanja in sicer: delavske športne igre, tekstiliada v smučanju, ZLATA NIT v smučanju ter tradicionalni troboj DEKORATIVNA — SVILANIT — IN-DUPLATI.
Najprej bi podal nekaj rezultatov:
Najmasovnejše smo se udeležili tekmovanj, ki jih organizira komisija za šport, rekreacijo in oddih pri občinskem sindikalnem svetu Domžale pod nazivom DELAVSKE ŠPORTNE IGRE. Udeležili smo se vseh razpisanih tekmovanj — alpskega smučanja, smučarskih tekov, streljanja, namiznega tenisa, malega nogometa, odbojke, balinanja, kegljanja in šaha. Naj kar takoj povem, da smo tudi letošnje leto in to že tretjič zaporedoma osvojili prvo mesto v uspešnosti in š tem ponovno osvojili prehodni pokal.
V posameznih disciplinah smo osvojili naslednja mesta:
—	alpsko smučanje: ekipno 2. mesto Posamezno so vidne uspehe dosegli v svojih kategorijah sledeči: Vrhovnik Majda in Makovec Pavla 1. mesto, Pirnat Mojca 5. mesto, Vod-njov Erna 7. mesto; pri moških pa: Iglič Rado 10. mesto, Zabret Milan in Makovec Marjan 11. mesto.
—	namizni tenis: zasedli smo 2. mesto
—	streljanje: dosegli smo največji zbir točk in to: 1. mesto pri ženskah in 2. mesto pri moških. V posameznem tekmovanju so naše strelke dosegle prva tri mesta: Fortunat Darja 1. mesto, Kovačič Alenka 2. mesto in Porenta Slavi 3. mesto. Pri moških je Rihtar Franjo zasedel 2. mesto, Benda Franc~ 6. mesto, Novak Franc 8. mesto ter Plaznik Milan 38. mesto.
—	balinanje: ekipno smo dosegli 5. mesto.
—	odbojka: ekipno pri moških 2. mesto in pri ženskah 4. — zadnje mesto
—	kegljanje: ekipno ženske 3. mesto, moški 7. mesto.
—	šah: dosegli smo 7. (predzadnje) mesto.
Skupno smo osvojili 188 točk (DO Induplati)
Tosama je zbrala 167 točk Papirnica je zbrala 141 točk Napredek je zbral 140 točk.
Večina tekmovanj je bilo organiziranih v enem ali dveh dnevih, razen nogometa in kegljanja, ki se je odvijalo v liga sistemu. In ravno pri teh dveh disciplinah smo imeli največ težav pri sestavi ekip, posebno ker so bile na teden tudi dve ali tri tekme. Pri tem bi rad poudaril, da imamo težavo pri sestavi ekip zaradi izmenskega dela tekmo-
valcev in oddaljenosti kraja tekmovanja.
Poleg delavskih športnih iger smo se udeležili TEKSTIL,IADE v smučanju, ki je bila 6. aprila na Zelenici. Tu smo se ekipno uvrstili le v smučarskih tekih, kjer smo bili 8. V veleslalomu smo tekmovali samo posamezno in sicer je Alenka Kovačič zasedla 17. mesto, Vodn^ov Ema 25. mesto, Pirnat Mojca pa 33. mesto. Pri moških: Iglič Rado 22. mesto, Majdič Franc 61. mesto, dočim je bil Zabret Milan diskvalificiran.
Troboj DEKORATIVNA—SVILANIT—INDUPLATI je bil v Ljubljani 14. septembra 1985. Na tem tekmovanju smo zasedli eno prvo mesto v odbojki (moški), štiri dmga mesta in sicer v namiznem tenisu, nogometu, kegljanju in odbojki ter dvoje tretjih mest v streljanju in šahu. Vrstni red na tem tekmovanju je bil: 1. Dekorativna, 2. Induplati in 3. Svilanit.
Skupno z mladinsko organizacijo organiziramo tudi vsako leto tekmovanje v smučanju za člane kolektiva pod imenom ZLATA NIT. Skupno se je tekmovanja udeležilo 74 članov kolektiva.
Za rekreacijo in treninge imamo v najemu kegljišče za treninge kegljačev, dvorano Induplati za namizni tenis, prostore KS Preserje za igranje šaha. Poleg teh prostorov člani kolektiva koristijo še strelišče STOL na Duplici, balinišče na Količevem ter telovadnico OŠ v Preserjah.
Nameravamo pa urediti odbojkarsko igrišče v dvorani Induplati.
Za naše tekmovalce smo v tekočem letu nabavili tudi nekaj opreme: 85 trenirk, 24 dresov ter žogi za odbojko in nogomet in 3 šahovske ure.
Križman Oto je opravil izpit za sodnika v kegljanju.
Mislim, da sem zajel vse bistveno, kar se je dogajalo na športnem področju v letošnjem letu.
Predsednik komisije za šport in rekreacijo: Rajko Kavčič
Za dolgoletno uspešno vodenje komisije za šport in rekreacijo je RAJKO KAVČIČ prejel knjigo
NOVA SESTAVA VODSTVA SINDIKALNE KONFERENCE NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE IN KOMISIJ PRI KONFERENCI SINDIKATA
Osnovne organizacije sindikata Induplati so decembra na svojih občnih zborih izvolile za naslednji dveletni mandat za predsednika konference Kepec Vinka, za namestnika konference pa Jerman Marico.
Delegati v konferenci so naslednji: iz TOZD Proizvodnja:
—	Perič Nedeljko, namestnik Birk Rajko
iz TOZD Konfekcija:
—	Dolenc Franc, namestnik Gostič Marija
iz TOZD Restavracija in počitniški domovi:
—	Kordež Dušan, namestnik Pavlič Tone
iz TOZD Maloprodaja:
—	Zupan Marija, namestnik Lončar Mojca
iz DSSS:
—	Pirc Ivan, namestnik Velepec Franc
iz OE Konfekcija Mokronog:
—	Hribar Zora, namestnik Kuhar Božo
NADZORNI ODBOR KOOS DO
Člani:
Bartol Janez Pollak Mimi Kavčič Mirjana Namestniki:
Barle Anica Vrhovnik Majda Frelih Hilda
KOMISIJE PRI KONFERENCI SINDIKATA:
1.	Odbor tovariške samopomoči:
—	Kosmač Albinca
—	Javoršek Alenka
—	Frelih Hilda
—	Pollak Mimi
—	Makovec Pavla
—	Hribar Zora
—	Hribernik Marinka
—	Zalokar Draga
2.	Komisija za izobraževanje:
—	Gardaševič Gordana
—	Kotnik Janez
—	Kovačič Alenka
3.	Komisija za standard in socialno politiko:
—	Korošec Dora
—	Hiršman Stana
—	Dimc Zlata
4.	Komisija za šport in rekreacijo:
—	Korošec Matjaž
—	Robavs Marjana
—	Iglič Rado
5.	Komisija za kulturo:
—	Kosmač Janez
—	Marolt Majda
—	Gabrovec Zdravko
Nekdaj barvarna - danes oplemenitita
Na vrsti je tretji proizvodni oddelek naše delovne organizacije — ople-menitilnica in njeni delavci. Proizvodno dejavnost oplemenitilnice, pomen delovnih procesov, ki jih opravljajo ter pogoje dela zaposlenih delavcev, je opisala obratovodkinja Katja Kham, po izobrazbi absolventka Fakultete za tekstilno tehnologijo. Khamova, ki je pri teh delili že od leta 1968, se je Induplati »zapisala z dušo in telesom«, saj je bila po končanem študiju zaposlitev v induplati njeno prvo delo. Temu jarškemu kolektivu pa namerava ostati zvesta še naprej
Po besedah obratovodkinje sega pričetek delovanja oplemenitilnice (dolgo časa znane pod imenom barvama) še v čas pred drugo svetovno vojno. Na delu pogorišča Majdiče-vega mlina so namreč leta 1937 zraven tkalnice pričeli z gradnjo današnje oplemenitilnice. Tako so v adjustirni zidovi zgrajeni na temeljih nekdanjega mlina.
Današnjo obliko in razporeditev prostorov je dobila oplemenitilnica leta 1974. Še pred tem je bilo potrebno prestaviti in poglobiti Mlinščico, ki je nekdaj tekla ob velikem Majdičevem mlinu, sedaj pa je njena struga speljana pod površjem. Nasploh se je oplemenitilnica gradila v večih etapah. Najprej je bila zgrajena proizvodna dvorana 1, nato pa dvorana 2 ter vezni hodnik. Dolgoročni razvoj tovarne pa predvideva tudi gradnjo proizvodne dvorane 3.
Proizvodna dejavnost oplemenitilnice: Khamova je povedala, da se v oplemenitilnici surova tkanina oplemeniti, pri čemer je tehnološki postopek obdelave odvisen od namembnosti tkanine. Tehnološki postopki obdelave tkanin pa so: ka-landriranje (likanje pod pritiskom), beljenje, izkuhavanje, barvanje, apretiranje (obdelava s kemikalijami, ki jih je več vrst — trdilne, mehčalne, nemečkalne kemikalije) in impregniranje, s katerim se obdelujejo tkanine v vodoodbojne (ta postopek se doseže samo pri sintetičnih tkaninah — npr. markizno platno pri izložbah) in vodonepre-pustne (vodoneprepustnost se doseže na bombažnih in mešanih tkaninah — npr. šotorsko platno). Seveda se postopki obdelave tkanin večajo z razširjanjem delovnih faz in z nakupom novih strojev. Tako se je do leta 1964, ko smo kupili stari sušilno razpenjalni stroj, samo ka-landriralo.
O strojnem parku je obratovodkinja menila, da je precej zastarel. Že najnovejši stroji, ki jih premoremo, so stari blizu deset let. Bob-nasti sušilni stroj nosi častitljivo letnico 1903 in je najstarejši stroj v oplemenitilnici, sestavljajo pa ga trije različni stroji. Večina strojev v oplemenitilnici je bila zamenjana v letu 1974 in 1975. V letu 1985 se je pričela montaža novega širinsko razpenjalnega stroja Textima, ki je uvožen iz Nemške demokratične republike. Po predvidevanjih bo začel delovati v prvem tromesečju 1.1986. »Do nekaterih problemov v zvezi z delovanjem bo verjetno prišlo zaradi vezave na kotlarno«, je pove-
dala Katja. »Kajti zmogljivosti obstoječe kotlarne za delovanje še enega stroja so občutno premajhne. Zato smo tudi kupili novi kotel, ki bo omogočil normalno delovanje povečanih kapacitet.«
Tako kot ostali oddelki v Induplati, ima tudi oplemenitilnica večino strojev uvoženih. Pri tem prihaja do težav z zagotavljanjem rezervnih delov. Khamova je poudarila, da se nekatere tuje firme na naše urgence hitro odzovejo, medtem ko je rezervne dele za t.i. »Ar-tos« zelo težko dobiti. Katja je dejala, da problem pomanjkanja rezervnih delov včasih rešujejo tudi na način, da kakšen domač rezervni del ustrezno predelajo (če gre na primer za kakšno manjše nesorazmerje v velikosti in podobno). Tega je zlasti veliko pri električnih delih. »Zaradi pomanjkanja rezervnih delov doslej nismo imeli daljših zastojev«, je še dodala Katja. »Težko pa čakamo novi širinsko razpenjalni stroj, ki bi razbremenil ozko grlo v proizvodnji, zaradi česar je potrebno sedaj delati v štirih izmenah.« Trije večji stroji v tem oddelku pa so domače izdelave. Gre za JIGGRE kranjskega Ikosa. Toda ti so že precej stari, kupljeni so bili ob koncu 50. let.
»Večino materiala, ki ga oplemenitilnica obdeluje, pride iz naše tkalnice. Kupujemo pa predvsem tkanine za šotore, ker ima tkalnica premajhne kapacitete. Del obdelanih tkanin predeluje temeljna organizacija Konfekcija, nekaj več kot polovico pa se odproda. Prodaja se kot metražno blago — precej se ga tudi izvozi, zlasti v Združene države in na Švedsko.«
Ko sva se s Katjo dotaknili delovne sile v oplemenitilnici, je povedala, da je 68 delavcev, kolikor jih trenutno zaposluje sama oplemenitilnica, zelo malo za njene potrebe. V njej je zelo malo žensk, večinoma so moški, katerih pa je še vedno premalo. »Pri delih, kjer so bile včasih ženske, želimo zdaj zaposliti moške, ker so proizvodni artikli dandanes širši, daljši, večji in so zato ženske za ta dela prešibke. Pa tudi pri občasnem nočnem delu lahko zaposlimo moške, ne da bi iskali dovoljenje za nočno delo, kar je pa potrebno pri ženskem nočnem delu«, je Khamova razkrila del problemov v oddelku.
Tudi za delovne pogoje Khamova meni, da so se od časov stare barvarne precej izboljšali. Delo pri starem sušilno razpenjalnem stroju je še vedno težavno, ker je bil prostor.
v katerem se nahaja, zgrajen za na mene skladišča tkanin, ne pa za proizvodno dvorano.
Z obratovodkinjo sva spregovorili tudi o delovnih učinkih v oplemenitilnici. O njih je Katja povedala naslednje: »Ko sem jaz prišla v ople-menitilnico, je bilo tukaj zaposlenih 113 ljudi (skupaj s tiskamo). Če si ogledujemo tehnična poročila iz tistih časov in jih primerjamo z današnjimi, potem lahko dobro primerjamo tudi produktivnost.
Na splošno lahko trdim, da je danes produktivnost višja, kar gre na račun novega oziroma izboljšanega strojnega parka«.
ČETRT STOLETJA MED BARVAMI
O svetu 48-letne Štefke Ulčar, katero so mi predstavili kot delavko s precej dolgim delovnim stažem v Induplati, bi lahko trdili, da je svet barv. Ulčarjeva namreč že petindvajset let dela v barvami.
V Svilanitu, kjer se je zaposlila komaj štirinajstletna, je ostala le nekaj mesecev. Potem je odšla v Induplati — in tukaj tudi ostala. En mesec je delala v tkalnici. Nato je šla v barvarno, kjer je začela pri stroju za sušenje blaga. Zatem se je preselila k barvam in kemikalijam. Pripravljanje barv ji je zlezlo pod kožo. O tem, koliko različnih hlapov je prišlo v njena pljuča in kolikokrat so bile obarvane njene roke, je pa bolje, da se ne govori. Tudi na razgovor v obratovodsko pisarno je prišla z obarvanimi rokami. Njenih dlani in prstov se je držala modra barva.
Tudi težkih trenutkov v tovarni se je spomnila. »Še vedno se mi zdi nepravično, da sem takrat, ko sem še z nekaterimi ženskami delala pri impregniranju, dobivala precej manjši osebni dohodek, kot vodje teh del. Delo je bilo zelo naporno. Ženske, ki smo delale kot pomočnice, smo ročno prenašale težka bakrena vedra, napolnjena z vročo im-pregnirno maso, ki so tehtala tudi po 50 kilogramov. Pri tem delu sem se trikrat pošteno opekla. Danes tega dela ni več, ker se masa prečrpava.«
(Nadaljevanje na 11. str.)
(Nadaljevanje z 10. str.)
O vzdušju pri delu Ulčarjeva meni, da je bilo včasih bolj prisrčno in veselo. »V barvarni smo zlasti ob popoldnevih čestokrat zapeli. Stari in mladi smo bili bolj povezani, kakor dandanes. Tudi na izlete smo hodili. Toda z izleti ni bilo tako kot danes, ko se le s težavo napolni avtobus. Včasih so bili izleti mno-žični, čeprav se nismo vozili v udobnih avtobusih, temveč tudi na tovornjakih, kjer pa nas je vedno spremljala pesem.« Nostalgija za mladostjo, ki se izraža v nostalgiji za dobrimi starimi časi! Kajne, Štefka Ulčar!
CIRIL RAD POMAGA PRI VSEH DELIH
1. junija 1983 se je kot šestnajstleten fant zaposlil v Induplati Ciril Urankar iz Blagovice. Prišel je v oplemenitilnico na dela plastificira-nje, impregniranje in sušenje pri starem sušilno razpenjalnem stroju in bobnastem stroju.
Ciril, ki je poudaril, da je sedaj star že osemnajst let in pol, je povedal, da je z delom v Induplati zadovoljen. Poleg njega delata pri stroju še ena delavka in delavec. Ciril je na delih, katera je pred njim opravljala ženska. Zato meni, da delo ni pretežko. Le delovni pogoji niso najbolj ugodni. Poleti je v delovnem prostoru neznosna vročina, vedno pa je zaradi pomanjkanja zračenja slab zrak in smrad.
Khamova je še dodala, da zaradi pomanjkanja transportnih delavcev pri nalaganju in razkladanju materiala pomagajo tudi »njeni« fantje. Takšno delo pa je zaradi odprtih prostorov zlasti ob slabih vremenskih pogojih ali v zimskem času dokaj težavno. Pri tem dobijo delavci zaščitne jopiče in rokavice, kar pa vseeno ne more učinkovito varovati pred mrazom. V tem primeru je še najboljše sredstvo nenehno gibanje, ki požene kri po žilah in pomaga zoper mraz. Obratovodkinja je sicer navihanega Cirila pohvalila. Dejala je, da normo vedno presega, pa tudi za vsako delo poprime. Rad poma-
ga, kjerkoli je potrebno. Kaj še hočemo dodati!
Zelo pohvalno za mladega fanta, da se ne brani dela. Obenem pa v vednost tistim (in niti ne tako maloštevilnim), ki iščejo »zaposlitev brez dela«, da še vedno velja pregovor — brez dela ni jela.
Lada Lavrič
Vzhodna Nemca, ki opravljata še zadnja dela na novem širinsko-raz-penjalnem stroju — monterja HELMUTA LIPPOLDA in električarja DIETMARJA PABSTA je fotograf pred odhodom na novoletne počitnice takole ovekovečil pri ogledu Konoplana
Peter Pavlič vlaga vložek s križnimi navitki v barvalni aparat JAGRI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta
Frdnca Narobe
se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem iz ATR tkalnice za izrečeno sožalje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Lado in Vojko
NOVOLETNI ČAJ
V vrtcu se vedno kaj dogaja. V predzadnji številki Konoplana sem pisala o praznovanju jeseni, zdaj pa je tu že zima in z njo tudi novoletni prazniki. Malčki in tovarišice v vrtcu Preserje so spet pripravili kratek program in majhno zakusko pod naslovom NOVOLETNI ČAJ. Tovarišice in otroci so cel dopoldan pekli piškote in biskvit, popoldne pa so komaj pričakali uro, ko bodo lahko staršem pokazali, kaj znajo. Najprej so zapeli nekaj zimskih pesmic, potem pa so nam zaigrali še pravo lutkovno igrico. Toda to ni bilo vse, čakalo nas je še presenečenje. V programu smo morali nastopati tudi starši v nekakšnem kvizu. Otroci so strašno uživali in se smejali, ko so gledali starše, kako rišejo z zavezanimi očmi, kako pojejo otroške pesmice, kako prikazujejo hojo živali in rešujejo uganke. Vsak otrok je potem dal staršem še novoletno čestitko, katero so izdelali sami v vrtcu s pomočjo tovarišic. Po končanem programu smo morali poskusiti še piškote, katere so pekli s takim veseljem, poplaknili pa smo jih s čajem, ki je bil »strašansko« dober, kot so rekli otroci, saj je bil NOVOLETNI ČAJ.
Tako smo preživeli prijetno urico med malčki in tovarišicami v vrtcu Preserje, katerim gre vsa zahvala za trud, ki ga imajo ob pripravi takih prireditev.
D.Č.
IZID NAGRADNE KRIŽANKE
V uredništvo smo prejeli 24 rešitev.
Izžrebani nagrajenci so:
1.	nagrada: 2.000 din Vera Habjan
—	splošno kadr. sektor
2.	nagrada: 1.300 din Ivana Gerbec
—	tkalnica
3.	nagrada: 700 din Jana Fleischmann — splošno kadr. sektor Pravilna rešitev novoletne križanke (vodoravno):
parameter, aromatika, srečno novo, Bloke, Apis, s, 1, opast, lt, Minerva, Tara, epoleta, grimasa, naivnost, Aja, tl, acre, Tartar, ba, kasiterit, iskan, Sa, tvor, Sekstant, prerok, manekenka, Eino, oral, Vardar, njiva, Inari, ne, Taganrog, Ankele, mn, Unac, kanape, Olaj, Benares, bil, mate, eg, rog, Beti, ati, inri, Samuraj, Rok, Osor, anus, fa.
Vse, ki ste poslali rešitve te križanke, obveščamo, da je dolgo časa trajalo, preden smo izvlekli pravilno rešene križanke. V precejšnjem številu križank se je kot najbolj pogosta napaka pojavljala napačno napisana beseda za cinovo rudo. Pravilno je kasiterit, ne pa kosite-rit. V prihodnje torej več pozornosti pri reševanju križank in sreča pri žrebanju bo gotovo na vaši strani!
obvestila iz kadrovske službe
TOZD PROIZVODNJA
POROČILO O GIBANJU OD ZA NOVEMBER 1985
Prišli:
1.	ULČAR VERA, previjanje v predilnici, prišla 2. 12. 1985,
2.	BLAZINA ROBERT, del. v ople-menitilnici, prišel 2. 12. 1985,
3.	RAJKOVIČ MILAN, čist. strojev v tkal., prišel 2. 12. 1985,
4.	PROSENC BRANE, čist. strojev v tkal., prišel 2. 12. 1985.
Odšli:
1.	RUSJAN FRANCKA, tkalka, upokojena 10. 12. 1985,
2.	ŠIMIC IVANKA, izdel. vzorcev, upokojena 11. 12. 1985,
3.	MUNIH ANA, tkalka, izstopila 15. 12. 1985,
4.	TRDIN MATJAŽ, del. v opleme-nitilnici, v JLA dne 16. 12. 1985,
5.	BODLAJ MIROSLAV, delavec v oplem., v JLA dne 16. 12. 1985,
6.	HABUŠ JADRANKA, previjanje, izstopila 18. 12. 1985.
TOZD KONFEKCIJA
Sprememb ni bilo.
TOZD MALOPRODAJA, TOZD RE STAV. in POČIT. DOMOVI in DSSS
Sprememb ni bilo.
POROČILI SO SE
ULČAR NEVENKA, obračun OD, priprav., poročena OCEPEK.
Iskreno čestitamo!
ZAHVALA ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA V LJUBLJANI
Predsednica delavskega sveta Onkološkega inštituta v Ljubljani se je v imenu svojega kolektiva zahvalila naši delovni organizaciji za denarni znesek v višini 50.000 din, ki ga je Induplati poslala Onkološkemu inštitutu za nabavo nove rentgenske opreme. V dopisu se zahvaljujejo delovni organizaciji za sodelovanje v humanitarni akciji. Obenem pa želijo, da bi še v bodoče prisluhnili težavam medicinskih inštitucij in jim na ta način pomagali pri obnavljanju dotrajane medicinske opreme. Celotnemu kolektivu DO Induplati pa želijo v letu 1986 veliko delovnih uspehov.
Pregled osebnih dohodkov za november 1985 za delo v polnem delovnem času ob normalnih delovnih pogojih in polni zahtevnosti del in nalog:
Razred	TOZD Proizv.	TOZD Malopr.	TOZD Restavr.	TOZD Konf.	DSSS	Skupai
do 40.000	1			4		5
40.000— 50.000	49			40		89
50.000— 60.000	154		3	110		267
60.000— 70.000	197	14	5	73	12	301
70.000— 80.000	89	8	7	33	23	160
80.000— 90.000	46	2	1	14	18	81
90.000—100.000	15	2	2	3	18	40
100.000—110.000	6			1	14	21
110.000—120.000	3			4	10	17
120.000—130.000		1	1		10	12
130.000—140.000				1	1	2
140.000—150.000	1				1	2
150.000—160.000					2	2
nad 160.000					1	1
Skupaj	561	27	19	283	110	1.000
Naj nižji OD	39.720	60.621	54.964	36.713	61.279	36.713
Naj višji OD	145.571	122.721	122.473	133.754	175.224	175.224
Povprečni OD	65.285	73.633	74.006	61.559	94.080	67.790
Vrednost točke za november je znašala v bruto vrednosti 0,42 din. Naj-mžji OD v višini 36.713 din je bil dosežen ob 80,8 % doseganju norme.
BOLNIŠKI IZOSTANKI V NOVEMBRU 1985
Proizvodnja izdelkov iz sint. vlaken	580	4,61	0,54	0,44	0,03	1,74	7,36	7508
Maloprodaja	29	5,49	—	—	0,30	1,86	7,65	404
Restavracija in poč. domovi	20							
Konfekcija	290	5,88	0,29	0,24	0,08	3,17	9,66	4927
DSSS	113	4,28	—	—	0,28	0,88	5,44	1084
Poprečni izostanki za celotno Zaposlenih 1032	podjetje:
Izostanki zaradi bolezni	4,86 %
Izostanki zaradi nesreč Izostanki zaradi nege	0,38 %
družinskega člana Izostanki zaradi	0,31 %
spremstva Izostanki zaradi porod.	0,08 %
in pod. porod, dopusta	2,02 %
Skupaj:	7,65 %
Izdaja v 1650 izvodih DO INDUPLATI Jarše r. o. Uredniški oi urednik, Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠEVIČ, Katja K HAM Kristina PUNGERČAR in Franci VELEPEC. Natisnila tiskarna l plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacij
12
S9' 1 '»Z
lezuioa
aster
0SZV9 V,

oj ijejdnpui
—H
lU
f- Tv > oc Q£?19
■
iv £wov * tn>i • ivh • ?po - no