Zgodnja Katollšk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti za celo ltto 4 gid. *>o kr., za poi ...a . ^i l. iO kr . za iVert leta I fld. 30 kr. V tiskarnici »prejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za <>tert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide :)aniea dan poprej. Tečaj V Ljubljani 2. svečana 1877. List 5. Spomina vredni izrek sv. Očeta. Pred nekterimi tedni 30 sprejeli sv. Oče veljavnega in njim dobro znanega Belgijanca. Pomenkovaje se z njim in z njegovimi spreml jevalci prišlo je govorjenje tudi na postavnost (Legitimirat) in na to, kakošmga mnenja je o tem velik del katoličanov. Razode-šemu svoje mnenje so odgovorili sv. Oče: ,,Ljubo mi je, da se podaja prilika, da vam zamorem o tej reči razodeti mnenje sv. Stola. Sv. Stol želi, naj fre tisti, kteri narode vladajo, odkritoserčno mislijo k« t od B >ga postavljena in z visokim pokiicem obdarovana veljavnost (oblastnija). Sv. Stol ni nikdar iz postavnosti dolal dogme. Sv. Stol mora vedn) želeti, da se narodi v vsem, kar ni zoper njih vest, zoper njih versko prepričanj", podveržejo po stavam, ktere zadevajo posvetne reči, in da «0 gosposki pokorni. Sv. Stol nima in ne pozni nobene oti njega podpirane vladne oblike (f"imr;. Zadosti mu je, ako se mladina versko izreja, ako s*1 ne prizadevajo s?, zakramentov zatreti in se ne vtikajo v eogmatiške (verske) reči, ter da se pravice Cerkve 3po'tujejo in cerkvena veljavnost podpira, da se strah Božji v človeških sercdi množi in vterjuje. i'o lahko stori samovladar ravno tako kakor predsednik republike. Zatorej 0.000 milj. lir narastel, tako da pr ti bankerot deržavi. O opanje samot«tanov nakloni deržavi poieg obožanja druge še hujše zla, namreč: uenravnost, in odpira vrata k mi.ogo-t« rim zločiustvom. V samostanih so verniki prejemali zveličavne nauke, si vest očiševali; nad redovniki so gledal; spodbudijive zglede pobožnnsti in zatajevanja; delavci in rokod lci so imeli v njih zaslužke, in posebno ubogi prej-mali n ilodare in jedila V Rimu je bilo pr »d vhodom Fiemontez v 134 samostanov. Prešteli so, .la zraven toliko tisuč i.bozih, ki so bili vsak dan pri samostanskih vratih nasitovani, je dobilo še po 27diio dobro, ki se je Bogu posvečenih reči kriv ično polastil in jih oskrunil " — In zares je za vselej blagosi »v zapustil cesarja Friderika II. Zadela ga jo kazen Božja, cerkveno izobčenje, in solze ubozih so ga obteževale; njegova in njegovih otrok osoda spadajo k naj žalostnejšim dogodbam v laški zgodovini. Hartman-ora fliozoflfa nesve*iega. (Konec.; In zdaj ilartraauova eshatologija (nauk o posled njih rečeh) O posled o josti ima take le brezglavne sa njarije: Največa ere*a čl veštva in sveta sploh, toraj ,,boga" samega je povernitev v uič. Pa ali je le ta mogoča iu kako je mogoča? Pravi, mogoča in sicer mogoča po svestosti (das Bevvusstsein). Da se kaže sve-^.ost v živalsk -m svetu sploh in samosvestost (das SeibstbevviMsts-iu v človeškem posebej, je gotovo: pa od kod ta »vestost; od njegovega ,,boga'' ne, kajti on je absolutno neavesto bitje A vender zunaj „boga" ni niče»ar; t* raj m ra imeti v .,bogu'' svoj vir. No, po slu'-a mo, kako nam to razlaga Ilartman! V b gu je razuu nesveate volje tudi predstava ; ko je že volja v svojem slepem stvarjenji naredila več raznih prikazni, naenkrat zmit!i postane predstava lastna, od volje neodvisna mo" in tako ne, češ da, razvija svestost v samosvestost pri čioveku, ki je ravno zaradi te lastnosti naj nesrečneja stvar na božjem svetu. Ta samosvestost pa je p dlaga prišli rešitvi: če ne bi bi!o nje, ne bila bi mogoča potopitev v ničnost. Tedaj, kako naj si mislimo kouec sveta ali kakor ga imenuje Hartrnan „sodnji dan '. Da bo prišel ta dan, mu je gotovo; pa vprašanje je, če ga bo vzročilo človeštvo, ali če bo nastalo na zemlji blažje pleme živali, ko človeško, ali pa če je zemlja le prazen poskus v ta namen in se bo izpeljal na drugi zvezdi. Gotovega odgovora ni na to, pa vendar moramo poaamui pridno delati v „vinogradu Gospodovem da pospešujemo po moči ta namen. Trije pogoji so, d* se vresniči ta ideja v človeštvu; pervio mora večina duha (duh mu je svestost, materija pa nesvesti bog) biti skle-njenega v človeštvu; drugič mora biti oioveška svestost globok » prepričana od neumnosti hotenja, nesreče bit a, in imeti veliko hrepenenje po ničnosti; tretjič mura biti mogočnost, da ima vse tako vrejenu človeštvo v en»jn trenutku občni sklep in voljo, pogrezniti »e v nič. Ce se spolnijo te tri pogodb*, bode ae nesvesto zravnalo a svestim in oboje bode vničiL« en > drug". To je p ziti-ven namen in kouec sveta; tega moramo pričakovati z vso vnetostjo in pripravljati ga z vso svojo osebnostjo: pri vsem tem pa, pravi, še ni gotovo, če bo tudi nesvesto vničeno, ali ne; Če ne bo vničeno, nastala bo mogočost, da se vsa komedija še eukrat od kraja priči.e. Mi pa imamo dovolj te komedije; dovolj je brez-umnosti, do ktere je kos dospeti človeški napihnjeni duh. — Kaj je toraj prav za prav filozofija nesvestega? Ona je v vedoostnem obziru nekaj, in sicer največ zmota panteizem (vseboštvo), nekaj materijalizem (grudoboštvo), v nravnem obziru blasfemija ^bogokietstvo;, v praktičnem oziru popolno obupanje. Panteizem govori povsod iz nje, že v stvaritvi sveta, v potovanji bi ga itd. Ma-terijalizem, se ve, da ne tako srovi, kakor pri Darvini-stih in Straussu, spozna se že iz naravoslovne, čisto empirične (skušenjak-) poi-age, pokaže se iz njegovih nazorov o čiovsški zgodovini, še bolj pa iz njegove morale (nravnosti), o kteii le nektere besede. Ce je ui-čevnost naj veča sreča, mislil si bo kdo izmed bralcev, je najbolje, če človek gre in ae sam konča, prej ko more. Pa tega ne uči Hartmauova morala. Vsaj si človek ne pomaga samemu sebi, ako se usmerti; češ, ne umno nesvesto bo pri pervi priložnosti iz njegovih ostankov zbudilo drugo življenje; tudi je samomor egoističen (samopriden), ker namen človeštva je, i^verniti se v ničevnost, ne namen posamr.ega; tam pa boje, kjer je le nekako prerošk, ki v posamnem zgledu pokaže prihodnji konec vsega bistva, tam mu je opravičen samo mor; v obče pa mu je nt koristen in neumen. Hartmanova motala ni ravno ostra; njeno načelo je: Živi in vživaj : če se desetkrat osmodis in opečeš pri vžitku, poverni ae enajstič nazaj, kakor veša k luči. Kakor se izrazuje sam, je: „die Bejahung des Willens zum Leben das vor.aufig allein Richtige". Zato je tudi njegovo del j v nekteiih krajih tako fciio apotikljivo: v tem kaž? se m ič materijalizma; panteizem sam na sebi vendar človeka povzdiga nad živinsko mesen« st, ko ga pa materijalizem še pogrezne pod živinatvo in s čl»ve kom preslavlja tudi vso njeg< .'o ostudnost. Praktično (diansko) j.»a v.ada v filozofiji nes estega obupanje nad Bogom, nad seboj, nad svetom in človeštvom V tem obupanji zavida neumno živino za njeno brezumnost: piše namreč: ,,So behaupte icb aucn, dasa die Thierc gliicklicher, d. h. minder elend ais d e Men schen aind, vveil der Ueberschuss v on Uuiust, vvelchen ein Thier zu tragen hat, kleiuer ist, als der, vvelehen cin Mcnsch zu tragen hat. Man «:cnke nur, vvie behag-lich cin Ochse oder ein Schvvein dahinlebt." ... O člo vek, stvar po podobi Božji, kako daleč si zašel, da zavidaš živino; pač res, zapustil si bogato mizo dobrot-llivega očeta, da s svinjami goltaš otrobe! Kakor te je Bog povzdignil visoko nad stvarstvo, tako se ti sam ločivši se od njega pogrezuj''š globoko pod vs»ko stvar! Zdaj pa, kako moremo si pojasniti, da je tako blasfemišk (bogoskrunsk), tako ostuden uk zdaj na dnevnem redu v moderni (novošegni) Evropi? Na to vprašanje odgovarja nemški časnik: „Eben darum, vveil E. v. Hartmann der glanzendste Vertreter der jetzt herr-schenden Ansichten ist, weil Form und Inhalt aich in seinem Werke auf die bewunderungawiirdig8te Weise decken, ;st sein Buch gewi88ermassen zum neaen Evangelium gewoiden, von d-m keiner aagen darf, dass er ea nicht kennt.'- Zato toraj taka slava, ker izrazuje le čutje in mišljenje našega veka, zato doseglo je tolik vepčh. Ono vstreza panteistom in materijalistom in Če se tudi ne v emajo vseskozi s Hartmanom, v poglavitnem ao edini ž rjm; tako daleč je prišlo, da se celo prote-stantovskim pridigarjem priporočuje za govore. Kako globoko popačena mora biti ta Evropa, da taki nauki ne le da najdejo obilno podporo, temuč da se cenijo celo ko novi evangelij! To je eden vzrokov; drugi je vžitku vstrezajoča nravna; tretji je razmera med deržavo in cerkvijo v Hartmanovem sostavu, kajti cerkev mu je orodje nesve-stega boga, ki se ustavlja deržavi, ko zastopniku sveste volje; tako on dokazuje nrincipijelno potrebo boja med cerkvijo in deržavo in kliče na pomoč Bismarkov meč zoper katoličanstvo in keršanstvo. Še en vzrok je, in ta je satansko sovraštvo, ktero se kaže v vsi Hartmanovi filozofiji naravnost zoper Boga; huje sovraštvo, ko v častenji satana samega, kakor se je razvilo mr-d „pozitieisti", krivov; rci v Italiji; sovraštvo zlobno, z zobmi škripajoče proti bitju, kterega pri vsem svojem trudu ga vtajiti, vender le čuti. To globoko sovraštvo je vtisnjeno sedanjemu boju zoper Boga in cerkev, so"r. štvo. kakor ga ni poznalo poganstvo. Pa ni čudo; poganstvo Boga ni poznalo iz razodenja, Od-rešenik še ni bil otel človeškega rodu pogina, zmote in hudobije; ono kazalo je le človeško slabost, a novo poganstvo odpadlo je vedoma od Boga; ustavlja se naravnost razodeti resnici, taji naj bolj gotove resnice, in tako prič. nja boj n-ravnost proti Bogu. Narisal sem Ilartmanov sostav in ž njim ,,moderni napredek", boj proti Bogu iu keršanstvu, kterega repre zentira; pokazal sem ea v vsi njegovi hudobnosti in zlobni doslednosti. Kakošna žalost napolnuje serce vsa-cega mislečega, ki vidi, kako ho taki uki razvijajo iz praktičnega življenja in z idej (misel) sedanjega časa, kako pa tudi nas. rotno vplivajo na življenje ljudstev in na ideje, ktere «a vladajo. Vsa vednost in umetnost že je korumpirana lapačena) ž njimi; a djanje iti nehanj* narodov ravna se po njih. „Izhajati moramo brez Boga'', to je geslo sedanjega časa; zat'- modroslovje, ktero ne pozablja omejenosti uma. imenuj ;•» teozofijo; vednosti, ki nisi naravnost v nasprotji s ker^ansko resnico, ,,teolo-gizirajo" ; umetno*?, ki zajemlje -v - j vzore iz vere ali vsaj ne moli mesenosti, jim je te:idencijozna; možje, ki se trudijo za vero in Boga ali * -»aj popolnoma ne tajč vsega čeznaravr.ega. >o jim mračnjaki in ultamontanci. Kam nas bo pripelji.o ••o t<», ne moremo razsoditi; a nadjati se smemo, ua bo Bog, krerega taje, vzdignil se »n vnovič pokazal svojo moč poniževaje v pr. h napuh-njenega človeka, *-r oo zmagovito storil svojo Cerkev, ktero preganjajo; da bo tako človeški duh zopet stopil v pravo razmero h svijim Stvarnikom, in ne bo več hrepenel po loč: vi od njega, kteri edini je zmožen dati mu pravo srečo in pravi napredek, od njega „in quo vivimus, movemur et sumus !" *) K—r. *) Ta verli sostavek o Hartmanovi filozofiji je obravnava izmed govorniških vaj, ki jih imajo gg. bogoslovci, ker prostovoljno izdelujejo predmete iz bogoslovja ali pa iz včd, kakoršnc se dotikajo bogoslovskih tvarin. S tem .se pod skerbniin ravnatelj skim nadzorništvom vadijo v jiisji, nebi iu rekanji, ter se spodbndaje za vednost, primerno ea«u. — K:ikor je lansko Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljabli&ne. (Kje je omika in Človekoljubje ?) Precej znano je, kako sramotno je aeverno-amerikanska vlada grešila in gr< ši zoper uboge Indijane. Temno liberalstvo in sploh ncčloveštvo jih ropa njih lastne zemlje in pre-živka in ves narod v pogin tira. Se hujše pa je, da nečloveški na'od od nrave odvračajo iu ga .4 tim še hitreje derve v zatrenje. Znano je, da brezb> zni narodi poginjajo tudi sami po sebi. Kolikor ostudniši je taka politika in kolikor bolj milovanja vreden je stan indijanskih pogiunjočih rodov; toliko priserčniši je gorečnost katoliških d< !>nov in pa tujih misijonarjev, tudi naših slo\<. ».škili. ki se usmilujejo teh zatiranih rodov, da bi jih gerda samopridnost nečloveške politike, goljufivih vladnih opravnikov iu krivuverstvo popolnoma ne zaterlo. Za n ih pomoč dela v čversti ed n -ti katoliško duhovstvo, kar se kaže dan na dan. Zatirani In-dijani pa tudi čutijo in skušajo, kdo so njih prijatli. Indijane Siute (Sioux) štejejo med naj hujši, naj bolj neusmiljene indijanskih narodov ^morebiti tudi zato, ker se proti zatrenju svojega rodu z vso silo branijo*. In ravno ta Siuški rod je 17. kim. 187o v velikem shodu vsih poglavarjev svojega naj večega indijanskih stebel sklenil, da si ne želi nobenih druzih misijonarjev, razen le samih katoliških. Pa tudi vsi katoliški listi so proti trinoški vladni politiki, ki hoče nesrečne izvirne aineri-kanske domorodce ugonobiti. Katoliški deržavljani v Ameriki, ki se m «'no množijo v novejših časih, so se jeli tudi z vso silo upirati krivičenemu politiškemu počenjanju in išejo tri lodijanih ohraniti, kar se še da. Keršanstvo se tu kaže v vsi svoji blagosti in lepoti. Med drugim so blage katoliške gospe napravile „društvo v pomoč lndijanov". 2S. vinotoka 1*7") so naznanile svoj trojni namen s t*»m društvom. Najpervo hočejo pomagati katoliškim Indijanom, kterim se pa zopet krivoverstvo v*iluje. Viadin«* ncdostne pomočke do katoliških milijonov h čejo dopolnovati i" indijanske katoliške rodove sv. katoiiški veri ohranit*. Hočejo pa tudi pomagati vsim Indijanom, ki že'e h:ti kitoličani, da bi mogli to pravico doseči. Vsa':a «žnica plača po 1 tolar na leto: vsakih lo družnie «*->ri 1 odde'ekt ki iia svojo predstojnico, in \^aka ise vd*»ležni • pridobivati ali druzih pomočkov za postavljeni nam»'n na-birati. Več škofov je družbo pot« rdilo in oglas dau po vsih zedinjenih derzavah k pristopu \ t«» družbi . ki bo gotovo veliko dobrega storiia za ubog« Indijan *. Družba ima svoj -dišni s dež v Vašingtonu, pod braiubo sv. Jožefa, i:i prid bila si je toliko stavo da so jeli tudi že mladenči in možje se v podobne družbe zbirati. Precej v pervem sh-du so gospe nabrile .'>^».'3 tolarjev. Se ve, da tr ba boue veliko denara, da s» daje izdatna pomoč, ker MM)<>0 je b.»je kut liških I-idijanor, ki so od .sedanje vlade zatirani in br *z duhovnih pa stirjev; 50.000 je poganskih Iudijanov : a polotoku A laški, in 40.000 še poganjkih Siutov. „B!al.ovčst", ki to popisuje, sklepni pravi: Kes, prav lep namen, pa težaven, da bi se poplavila sramotna krivica, ktero so zedinjene deržave storile ubogim Indijanom, ker so jih oropale njih domovine iu zdaj jih še spravljajo ob pravo vero, ki je edini zaklad vse zemeljske in večne sreče. ,,Pr »site leto prinesla ,,Danica" nektere take prav primčrne in izvrrstne spise, tako je začelo letos .s tim sostavkom, ki odkriv.i in moško zpodbija novega nasprotniku keršanske vere. Nadin se ,,L>an.", da bodo še mnogi na beli dnu dajali plod svojih vaj, sebi v čast in drugim v podbudo in kori-t. Z Gospoda, da pošlje delavcev v svoj vinograd." (Luk. 10, 2.) POSUIIO. Te dni Bem dobil auj:ge ,,Matice Slov.", ter nem koj prečital nek članek, ki se mi je že pr* d dozdeval sumljiv, namreč: Možgani" (spisal Dr. M. Saneo. Letopis stran 91—125. Jeli to mogoče, sem se vprašal prebiia\ši oni članek prevolit«-lja Turgenjev ega „Din»a", da ae ,,Matica" derzne tak popolnem materija-tiatičeu članek mod občinstvo pošil,ati? Med 2000 udi se jih gotovo mnogo nahaja, ki niso o temeljitimi študijami uteraili svojega prepričanja, zlasti v obziru verstva, iu t*ki se bodo pohujšali, ako berejo Samčeve ,,Možgane". Sam«, i.cktere stvari, po račjem mneuji spodtik-Ijive, hočem tu navesti: ,,Nek učenec je bil hudo z batom ranjen" it . Temeljiti učenjaki ne stavi ,o v svoje razprave takovil. iraz, temuč navedejo vselej „vire", iz kterih so zajemali. ..Vsled možgan (V sic) smo, kar smo, in kakoršni možgani, tak tudi človek" (stran 91). (Zakaj ne vsled želodca? Človek je, kar je. Der Menscb ist, was er isst Muie&ch.) More li teolog katoliški to poterditi? ,,Vtise sprejemajo stanice in jih obdelujejo v misli"? Kaj jtanice obdelujejo vtise — ne duh človeški? (^g- 93.) ... „St*nic ae je nasteio ie v sivej možgauski skorji več ko 5<>0 milijonov". ,,Novejši preiskovalci cenijo še više število možganskih stanic" > »-tauic" itd. — Kako go-pod doktor meče tje milijarde, iu pojme (BegritieV> skerči na število 2UO.O<0, ki se mu pretiran., zd\ Kako more biti štev. NJ.(kHj pojmov preti* ano, kakor ■!.» bi na svetu ue bilo vec ko 2rako stvar je poseben pojem, posebno poz!.an'en« vanje, [>osebno ime. Ali ne? „ .. velikost, kakovost, razvoj možganov ali posamezuih njihovih delov mora v ne*»kej razmeri biti z velikostjo iu obrazom iz njih izhajajočih psihičnih opra%kov itd. V m materijaii.-ti vpn-k, bodisi Vogt, Buchner, Mo-leschott itd., mar tuai učenec njihov dr. Samec? terdijo: psihični (dušni) opravki so popolnem odvisi.i od mf->ga nov. Kakor da bi se \se to moralo j m verjeti kar na njihovo insedo! Pa tudi tisočkratuo ponavljanje laži nikdar ne bode resnica. Pisatelj navaja dr. \Vagner-ja, da je preiskoval možgatc učenjakov (stran 98), pa isti K \Va,;ner je rekel: materijalisti so ,,druhal spačkov" („Mcutc loser Geselleu"). Ali morda bode gosp. doktor ugovarjal, da on ni pisal materijaiistiško. Stavki dalje: Cim vica razumnost, tem več tosftorja" (pag. 99). ..Preiskave o tunkcijah druzih možgauskih delov .se niso dognane, ah že iz tega, kar smo dosle omenili, se sme sklepati, da ima vsaka du.evna sposobnost v določenem možganskem oddelku svoj sfdcž" (p. 104). (Kmaio pi trm pa oveiže pisatelj, kar je terdii: .,Gal-lova teorija nima terdne p 0 le 4 s preveliko in le 2 s prav malo glavo. (Di. A. Schnit*ler Untersuchungen etc. I, 38, 39, 83, 104; 110: 11 370). ,,Med 3084 blaznimi Hanoveranskega leta 1856 sta bila le dva, ki sta imela že od pi roda nepravilno glavo. Silno mnogo ljudi je z abnormalno lobanjo, kar novo-šegne oblike klobučarjev za pokrivalo jasno dokazujejo, a so ve ud ai popolno zdravi in nekteri izverstnih dušnih zmožnosti." (Dr. Louis Stromeyer, Verletzungen und chirurgische Krankheiten des Kopfes fp. 17].) Čudno je, kar pripoveduje Ennemoser v svoji knjigi .,Ge;»t des Menscheu" 1849 str. 715. „Nek -Spleten deček v Ameriki je imel strahovito veliko glavo vsled kronične možganske vodenice. Globeli (ventrikule) so *) Reč jc imel „od$ek za izdajanje knjig" v rokah, ta naj govori. Vr. imele v sebi 5 pint čiste vode... Vendar je bil deček živahen, duhovit, dobrega spomina, ljubil je muziko ter je že v 18. mesecu peval lahke melodije, čudili so se njegovi umnosti, hitreje se je učil nego sošolci in bil je jako pobožen." Iz tega je razvidno, da oblika možganov nikakor nima merodajnega vpliva na duševne delavnost. Kakor Eripoveduje Dr. N. Friedrich v svojih: ,,Beitrage »ur iehre ven den Geschwulsten innerhalb der Scbadelhohle, Wiirzburg 1853", je imel 151eten fantič Jožef Weiss jako pokvečeno glavo, in po smerti se je našla v možganih za lešnik debela oteklina v naj važnejšem delu, kjer se steka večina glavnih živcev v četerti globeli (ventrikuli). Kot učenec pa je bil Jožef Weiss vedno izversten in med pervimi. (Konec nasl.) Iz VolČ poleg Tomioa, 26. pros. *) (Koliko premore marljiv dušni pastir z vernim ljudstvom.) To je pokazala prelepa slovesnost 21. t. m. v naši farni cerkvi. Bila sta namreč slovesno blagoslovljena nov križev pot in nova podoba sv. Leonarda, patrona te starodavne fare, pa tudi na stranskem altarji postavljena nova podoba sv. Alojzija, varha nedolžnosti. Pokanje možnarjev in slovesno priterkavanje na vse zgodaj je naznanovalo veseli dan. ša pred devetem je jelo pobožno ljudstvo iz naše in bližnjih duhovnij dohajati v cerkev; ko pa deseta odbije, zapojč zvonovi, vzdigne se procesija iz dubovnišnice v cerkev, 14 mladenčev nese lepi novi križev pot v pozlačenih okvirih, za njimi gre preč. duhovščina, katera je prav ginljivo pevala: ,,Žalostna je mati stala" itd. Ko v cerkev dojdejo, stopijo č. o. Ev-stahij, prednik samostana na Kostanjevici pri Gorici (ki so se bili potrudili k nam priti, da so današno slovesnost vodili in nov križev pot blagoslovili), k velikemu altarju, naznanijo zbranemu ljudstvu pomen današnje slovesnosti, potem pokleknejo in zapojč: Veni creator Spiritus, in ko se je odpelo, začneio blagoslovljati štaci-jone. Po doveršenem blagoslovljevanji gredč č. o. Ev-stahij na lečo ter po ginljivem vvodu prav živo razlagajo: 1. kaj je storiti, da pri obiskovanji križevega pota podeljene odpustke res zadobimo, in 2. kako moramo odpustke v korist obračati. — Prav serčna jim hvala za prelepe nauke! Dolgo jih bomo pomnili. Po pridigi stopijo pa naš č. g. župnik pred veliki altar; zagrinjalo, ki je novo, še ne blagoslovljeno podobo s v. Leonarda pokrivalo, sedaj pade in blagoslovili so novo podobo. l'otem so služili sv. mašo; po maši zapeli „Te Deum laudamus', poslednjič je bil blagoslov z Najsvetejšim. Pozno čez poldne je bila dokončana prelepa slovesnost. Naj izrečem v imeuu občine naj serčnišo zahvalo našemu č. g. župniku J. Golja-tu, ki so misel sprožili in tako vodili reč, da se je vse napravilo brez težave po prostovoljni poti. Po dogovoru z občinskimi zastopniki pa se je delo izročilo g. J. Tavčarju, podob<-rju in slikarju v Idriji, in hvaležno moramo reči, da dobro so bili zadeli. Lansko leto pa so vse tri altarje v cerkvi sv. Dnnjela in altar Marij- Device na Menjgori dala preslikati in ozališati, kar jim je dalo veliko truda in so zraven imeli še dosti lastuih stroškov. Mili Bog Vam poverni, prečastiti gospod oče! Ko nam skerbite za olepšanje hiše B> žje, si sami sebi delate neusahljivi venec, ljudstvo se bode Vas hvaležno spominjalo, kakor se še vedno spominja r. g. fajmoštra Bonež a, ki je pred 80 leti pri nas pastiroval in je bil zelo vnet za olepševanje hiše Božje. Tudi naš duhovni pomočnik č. g. Drag. Kumar so *) Lepa hvala gosp. dopisniku! Ne zamerite, da smo dolgi dopis okrajšali; celi bi vzel preveč prostora. Vr. za okinčanje farne cerkve zel6 vneti, ter gosp. župnika podpirajo v vseh početjih. Omislili pa so tudi na svoje lastne stroške podobo sv. Alojzija. Serčna Vam hvala! — Zahvaljujemo se pa tudi vsem čast. gg. duhovnom, ki so s svojo nazočnostjo našo slovesnost povekšali, kakor tudi vsem faranom in nefaranom, ki so za novi križev pot kaj podarili. Besed nam primanjkuje, da bi hvaležnost prav izrazili g. J. Tavčarju, podobarju in slikarju, ne le zato, da nam je križev pot z zlatimi okvirji, in enako podobo sv. Leanarda z zlatim okvirom prav po nizki ceni izdelal, še več zato, ker so vse podobe, bodisi na križe-vem potu, bodisi podobi sv. Leonarda in sv. Alojzija, lepe in žive, resnične in ginljive, dostojne in pomenljive, tako da jih ne moremo dovolj vredno popisati, g. umetnika pa priporočamo takim, ki enacih del potrebujejo. Misijonske sporočila r. P. Valjavca. XXVI. Sv, poslanje v Predaslih od 26. aprila do 3. maja 1871. Uro nad Kranjem stoji vas z lepo cerkvijo, posvečeno papežu Ksistu, Predaali z imenom. Cerkev okusno zidana, je pred kratkim dobila lep veliki darilnik iz angleškega cementa, ki se daleč okoli ponaša zdaj ž njim. Semkaj gori, dobro pol tretjo uro od Kepinj, nas je poklical v sv. poslanje verli gosp. Kerčon, župnik predaške fare, stari prijatelj družbanov naših. G. kaplan Ernst Cuber je sam prišel z dvema vozovoma po nas tri, PP. Doljaka, Stareta in mene, sv. Marka dan. — Ko mirno in veselo pokosimo, se vzdignemo na pot, pri naj lepšem vremenu. Les in polje je ravno temno za-zelenjevalo, toplota pomladanja je rastla; a velikani severni pred nami so bili še vsi globoko z belimi kapami pokriti. Krasen ti je bil pogled, ko smo v Predasli prišli na polnočno zahodnji strani. — Orjak Krajne, poglavar Slovenije cele, veličastni Triglav, je bii drugo jutro vea do tal, kolikor se ga iz prostih Predasel viditi more, v naj lepši belini oblečen. Ko so se pervi žarki jutranjega solnca na njegove verhove vlili in s e je vsa Gorenjska stran v čistem zraku v ribjeočesni modrini svetila, je bila vsa stena orjaška Triglavova, kakor velikanska menza darilnika mogočnega, in verhovi Triglavovi na njej ko nebonosni svečniki, ki jih je sijajno solnce zaporedoma prižigalo na slavo Božjo in v veselje sinov njegovih po dolinah in hribih bivaj »čih, krasen prekrasen ta pogled gledajočih. Tu tedaj, kjer narava Krasna sama od sebe prebivalcu zemlje veličastnega Boga na glas oznanuje, nam je bilo govoriti o Bogu. od N cgo/e brezmerni ljubezni do človeškega grešnega r«»du po navodu sv Ignacija, obhajati sv. poslaujp. G. župnik in njegov duhovni po.nočnik, < ba sta pridno aeiaia. učila, spoved.»vala poprej. Oba sta včuke spovedi nenehoma sprejemala. O t daljn.h kra ev je vrelo ljudstvo ob nedeljah in praznikih v oredaško cerkev k naukom iu spovedi. Tuj i domačih ljudi, po besedah obeh, je bilo le malo še, ki niso bili še opravili dolge spovedi pred njima ali drugod. Te pridobiti, moške sosebno, jih, kar je bilo že dobrih prej, vterditi v dobrem, jih k popolnosti peljati, sta še žeiela po naši pomoči oba zdaj v sv. poslanji. P. Stare začne z vvodnim svojim govorom in prav po domače prepričuje in budi k pokori, k poprijemanju sprelepe priložnosti itd. Navadna versta večnih resnic se razvija dobrovoljniro, mirnim, stanovitnim poslušalcem. Vsaka po svojem sega v serce, bije, pretresa. Hodili ao k predaškemu misijonu tudi bližnji duhov-njani, Šenčurjani sosebno, in Predvorci. — Poalanje po Kranjskem ima vedno svojo staro moč, čeravno je zdaj že kaj navadnega v našem ljudstvu. Tudi gg. duhovnov je bilo veliko v Predaslih, sosebno poslednje dni. In to poslanje je tako dopadlo, da sta dva župnika ga prosila prihodnje leto v svoji duhovniji. Čudna ti je to reč, sv. poslanje... Zdaj še ie spoznam čudno, silno moč sv. poslanja, pravi g. K. O zdaj še le spoznam, da je župnik zavezan, svojim duhovnija-nom, če prav meni, da je vedno dobro delal, vender le še oskerbeti sv. poslanje. Bog bodi zahvaljen, da ste k nam prišli: pač se ne keeam, in se nikoii ne bom, da sem poklical v Predosli sv. misijon. Tako je govoril g. župnik. . . — Gorje deželi, ako bi postalo ljudstvo naše po vnemarnosti pod« bno ljudstvu nesrečnemu ne daleč cd m s, ki je distikrati res sicuti equs et mulus, quibus non est intellectus. Veliko lepih izgledov je bilo viditi tudi v Predaslih: gosposki so hodili k govor m in se spoved',val , da je bilo veselje. Krepek stražar, pri težkem k •» jiš'vu " naši vojaki nekdaj, zdaj do.-dužcn že, ki e ve« iz druge tare vedno poslednji čas v Predaslih bil, ]e rekel od zadnjega govora: to je dobro, da nisem domu š»l, če sem ravno spoved že opravil, da sem slišal tak g vor. Veliko denarja bi raje zgubil, kakor da bi bil ob ta govor. In tako s > mislili tudi Predasljari ter hvalili z župnikom in kaplanom svojim, da so se ženske in moški pošteno spravili z Bog«,m, da je sv. poalanje obrodilo zaželeni sad! Razgled po »vetu. Novolaška svoboda. (SmeŠnica.) Laški rudečkar.i so vravnali niakonsko postavo zoper duhovstvo in sv. Cerkev. Delo je tako osorno in sovražjivo, da se tudi manj strastni liberalci nad tem spotikujejo. Do vratu sicer liberalni pa smešni I--? »FanfuHa'' je prinesel za bavljico čez to osnovo, ki jo ima Goriški ..Eco'4 in ie vredna, da s»* na mizo razgerne pri;atloin .,nove svobode" in hvalisariem 11». stoletja. Taki le je njer. pr-auetek : Per v . kap i :el. (Splošni duh postave „«> zlorabi duho\skr\ l.iei. 1. Gosposke ki zveršujejo to postavo, morajo zmeraj pren očmi imeti, da z be*edo , minister za obrede4' p« tavc dajalec ni mislil nič druzegn kakor edino le strti« zoper tisto škodljivo bitje, ki se imenuje katolišk«--apt stoljski rimski duhove- in to od zakri-atana pa do papeža. — Čien 2. Nič ii razločka, kar tiče služabnike pr« testar.ško-luterane. relormate, evan-geliške, kal \ im.r' v ii idenze, greko-ortodokse, metodiste, rabine, mutte. softe, Don-Ambroža (neki odpadnik) in njegove prozelite. Za vs" te velja veliko načelo: .svobodna cerkev v svobodni deržavi". (Znano je, da naj pervi člen laš!;.- vstave se gia^i: „Katoliško apostoijska rimska vera je e:ina deržavna vera. Druge veroizpo-vedanja se terpe'\) Drugi kap i tel. (Nadzorstvo duhovstva.) Člen Duhoven mora biti neprenenoma — noč in dan — pod policajskira nauzorstvom. — ('len 4. Ako gosp6ska očitnega varstva spozna za koristno to nadzorstvo razpreči tudi tje do tarovža ali kaplanije, mu utegne policajsko stražo postaviti, pa s pogojem, da jo nadzorvani duhoven sam prenočuje in priredi. — Člen o. V vsaki zakristiji mora bivati eden policajskih koprolov, vsako uro pripravljen, da razpne pravdo za vsako besedo, ki jo utegne tam slišati. — Člen 6. Policaji, karabinjeri, »ploh vsak zaupnik, kadar sreča na poti duhovna, mora za njim laziti, da zvč, kam gre, kaj počne, 8 kom govori. — Člen 7. Da bo ta tolikanj izdatna služba več sadu obrodila, bodo viši gospodje povsod po kmečkih cestah in potih razpošiljali svoje preoblečene opravnike itd. Tretji kapitel. (O spovednikih.) Člen 9. Do drugačne vredbe se terpi tako imenovana spoved. Toda spovednik se mora dogovoriti s svojo krajno gosposko, da se določijo gotove ure za spoved. Teh ur sme biti naj več dve uri na dan. -- Člen 10. Vse spovednice po vsem laškem kraljestvu morajo biti s ključem zaklenjene, in ključ ima gosposka v rokah ter bo skerbela, da se o določenih urah odprč. — Člen 11. Z duhovnom v spovedr.ici bode zmeraj sedel en policaj ali pa en karabinjer; ko bi se pa imel kterikrat kaj odmakniti, morata spovednik in spovedovanec tako na glas govoriti, da ju bo vse lahko razumel. — Člen 12. Ako bi spovednik spovedencu ali spovedenki odvezo odrekel, ima stražnik pravico pozvediti kanoniški (cerkveni) vzrok te odpovedi, in bode reč na višem mestu naznanil. — Cicn 13. Ako bi v kakem kraju ne bilo nobenega be-riČH za spoli.• vanje Člen- v 9, 10, 11, se zamore to izročiti kakemu ..prostomiš!jaku" ali ,,naprejarju" »pro-gres-ista). C«'te rti kapitel. (O pridigah) Čl« n 14. Tudi s^ Zi'.ča-»rio še terpe tako imenovane pridige. Toda pridig«:- mora spisano pridigo izročiti kiajm gosposki saj 24 ur preden st«-pi na lečo. Gosposka bode pridigi kaj pritaknila, jo prenaredila, obkrajaala po okolišinah in potrebah. — Člen 1:>. Za pridigarjem na lečo pojde stražnik za očitno vari.ost, ki bode imel v n ki pisano pridigo, bode pridigarju šepetavec, in ob enem zapisoval, ako bi pridigar kaj zinil, kar ni v rokopisu. — Člen 16. Ako bi ti razločki bili take lastnije, da bi begali javni red ali okus prostomišljakov (liberi pensatori), smč stražnik pridigana prijeti za vrat in ga v ječo vleči. — O blažena svobodna Italija! Laški mladi blagri. Laški rudečkarji ravno zdaj kujejo novo postavo, s ktero mislijo Kristusovo Cerkev še bolj troti in tlačiti. Imenujejo jo postavo proti zlo-r-.bi duhovstva. Med tem pa tatinstvo iu tolovajstvo na -aije razsaja p«> deželi. Lord Derby, angleški minister, je te dni dobil skupno pritožbo od angleških in druzih tergovcev zoper briganštvo (tolovajstvo) v Siciliji, ki prosijo, naj minister s hud«) zahteva od laške vlade, da naj se oziraj'4 na njih pomoč. S kakošno vestjo bode vlada hudo zatirala, ki po drugi strani sama toliko hudo dela! Predzadnjo soboto je med dvema poboma v Ka-stel u del Rio vstal hud prepir. Enega brat, desetletin šterkovec M. jc vsled tega 12ietnega nasprotnika skrit pri poti čakal in ga ustrelil s pušo, nabito 8 svinčen-kami, in ga ranil tako hudo, da bo gotovo siep ostal, ako se že ozdravi! Hudodelni tramasoni in rudečkarji po vsaki ceni išejo vpliv duhovstva in vere do mladine zatreti, potlej ni čudo. da r. di odreja tak prestrašen sad. — „Unita" "JO. t. ra. dalje pripoveduje o Neapelnu. Pred malo dnevi so v ulici ,,Gigante'' oboroženi tolovaji napadli nekega gospoda; dva večera pozne-e so ravno tam z vetrihi lomili v hišo, pa bili odpodeni. Potem je neki prebivalec od tam prosil pomoči pri vradniji, ki mu je bila tudi obljubljena, namreč straža od policije v tisti ulici po noči. Sad tega se je pokazal naslednji dan: neki gospod Gamberdalla, iz ravno tiste ulice, je bil do kože ves oropan. V Sirakuzi je 26 hudodelcev napadlo župnikovo stanovanje, pa bili so odpodeni in bežali tako naglo, da so popustili mnogo bodal, nožev, samokresov, šem in brad, in 8 je bilo vjetih. V francoski odbor sa denarstvo (finance) je voljenih 30 rudečkarjev, ki bodo, kakor lansko leto, odbijali duhovstvu potrebne zneske za bogočastje, tudi celo v tistih primerljejih, v kterih ima cerkev pravico ko do IiovraČila za oropane posestva. Časniki so se k temu ie agali, da so desni konservativci pospeševali volitev Gambetta in tovaršev njegovih. Znamenito v tem odboru pa je še to, da med 33 odborniki je 28 advokatov in časnikarjev; ni pa ne enega vojaškega, in obravnavali se bodo stroški za vojenstvo; ni ne enega obert-nika in tergovca, in obravnavale se bodo prašanja obert-niške in tergovske; ni ne enega financarja (od deržavne denarske zadeve), ne enega mornarskega moža itd. Advokati in časnikarji bodo sami take reči ongavili. („Un. catt.") Vidi se res, da Bizmarkov bič Francozev ni še spametoval, in najberži jih čaka še druga „pametva". Drobne novice. Iz Berlina naznanujejo, da zarad nekterih spisov po francoskih časnikih se jeza kuha v pruskih politiških in vojaških krogih. Mogoče je pač, da zarad nesramnih francoskih rudečkarjev pride kato liška Francija še enkrat v sužnjost pruskih krivovercev. — Iz Carigrada naznanjajo, da Porta hoče pokazati svojo samostojnost in pa svojo dobro voljo ter bode dovolila (ali tudi spolnovala?) še obširniše zboljšanja kot jih je zahteval zbor evropejskih pooblaščencev, in to hoče storiti berž ko odidejo vsi poslanci. Mogoče je Bogu „iz kamnov Abrahamu obuditi otrok" in osramotiti keršansko Evropo, ki sama tare in tlači keršanstvo. Po odhodu pooblaščencev je Porta svojim poslancem na tujem naznanila, da vsem svojim podložnim daje vstavno svobodo. — General Klapka, znani rogovilež iz oger-skega puntal. 1848 in pa zarad pomoči, ki jo je 1.1866 hotel skazovati Lahom, bo je zdaj vergel Turkom v službo in jim vravnava v Carigradu nekako ,,tuje ker-delo". Zapisujejo se mu boje mnogi Poljci in Ogri. — In novega Jorka naznanjajo 23. pros., da parnik „Lotua" kermi proti Carigradu obložen z orožjem za 1.750.000 dolarjev, tedaj blizo 3 milijonov gl.! — ,,Times" 23. pros. v Londonu poterjajo, da Serbija želi mir s Turčijo in da je prosila posredovanja od Anglije. (?) — V Karta-geni (v republiki Kolumbiji) je potuhnjeno umorjen holanški konzul g. Moreno, njegov sin in še dve drugi osebnosti. To se je zgodilo okoli osmih zvečer. Sinček jc bil sede ob sprehodišu od oboroženih ljudi vstreljen. Oče mu hiti na pomoč, bil je pa tudi sam smertno zadet, in tako še drugi ubiti iu raujeni. Olikani se povsod zdaj hočejo vladati in varovati brez Boga in njegove pomoči; pa prepričujejo se — mr.ogi prepozno — da ni zastonj starodavna molitvica: ,,Božja pomoč ostani vselej pri nas." — Po naznanilu iz Petrograda je zdravniški svet odločil, da veliki knez Nikola, ako tudi se v kratkem ozdravi, ne more prevzeti poveljništva pri vojni. — Angleži vedo, da Rus iše na novo 200.000 rubljev po no tranjem posojilu na posodo dobiti. — „Times" v Londonu pravijo, da ruska vlada je dala povelje, naj se pripravlja, da se skliče tretja versta ,,reserve". ki obsega vse moštvo, ki je sposobno za orožje. Tudi pravi omenjeni časnik, da vojni oddelek v Belgradu vravnava vojaške moči, da bode delal z Rusom, ako le-t£ vojsko napove. Tudi Turki zmnožujejo voino ob serbski men. Podrugistr.ini se pa piše, da Serbi na svojo roko s Turkom mir delajo. Kaj je resnica? — Nemčija ima sedanjo dobo 31 vojnih bark z 216 topovi in 6660 možmi pomorske vojne. — Glavni stan (general-kvartir) ruske vojue je prestavljen iz Kišeneva v Krotin , blizo relte Pruta. — Pišejo, da se Avstrija brani posredovati med Turčijo pa Serbijo in Černo goro. — Iz Palerme se naznanuje, da 25. pros. so zasačili in zaperli derbal 20 zarotnikov „mafijani8tov(l. Vidi se iz tega, kakošen stan je v Siciliji. — Is Aten naznanujejo, da visoka porta je Greciji in Černogori ponudila primčrnih poboljškov in jima predlagala na-padno in odbojno zvezo z njo. To bi bilo znamnje, da je Turk v zadregi. — Pravijo, da don Karlos, gredoč z Jutrovega, pride na Laško, v Neapel itd. — Sultan je dal povelje, da tudi nemohamedanski dečki naj se dopušajo v vse vojaške učilnice. Tako se jih bo ne mara še več potureilo. — Španjska vlada je storila neko stopinjo za pravico do samostanov, ko je privolila vstanovo frančiškanskega kloštra v škofiji Malagi. Že pred 4 leti je deržavni zbor določil, da se smejo odpravljeni samostani zopet vstanovljati, pa dozdaj se je k temu pogrešala serčnost pri vladi. Cvet in *ati zre/ste tnoiitre. Zahvale. St. 1. Iz Smartna. V veliki potrebi, zadevajoči mojo malo sestro, ki je bila v dušni in telesni nevarnosti, obračala sem se k Naši ljubi Gospej presv. Serca in k sv. Jožefu za pomoč. Po dolgi prošnji sem bila nepričakovano uslišana. S sercem polnim hvaležnosti naznanujem to po „Zgodnji Danici", da se zaupanje do naše ljube Gospe in sv. Jožefa v sercih vsih pomoči potrebnih vedno bolj vterjuje. D. J. Št. 2. Z Dolenjskega. Prav serčua zahvala Naši ljubi Gospej presv. Serca naznanjam jaz A. G., ker bil sem v nevarnosti ob vse premoženje priti; ker sem se pa Naši ljubi Gospej presv. Serca v prošnjo priporočil, sem bil uslišan. Zato naj se ta moja zahvala vsem Marčnim častivcem naznani. Prošnja. Št. 1. Iz Ljubljane. Mlada deklica se v bolezni prav serčno priporoča v bratovsko molitev Naše ljube Gospč, da se ozdravi, če je Božja volja. Listek za raznoterosti. V Mirni je 30. t. m. za vročino umeri ondotni faj-mošter č. g. Jan. Milar. R. I. P. V avgustinski bukvamici v Rimu ie čez 200 let stara knjižica (na svitlo prišla I. v kteri je prerokovanje v tem pomenu, da v drugi polovici 19. stoletja ?e bo sklenila zveza med Rusi in Nemci, kteri zvezi bo raarr.o nasprotoval Tvr (Anglež). .,Polmesec (pravi dalje) bo piemagan in izvoljeni narod Gospodov (kristjan je) bode od zmagovavcev poljan v Palestino, kakor je Kcebiel prerokoval v 37. poglavji.4* Prestopanja V katoliško Cerkev na Nemškem se množijo. Bizmark bode našel, česar ni iskal. Ni davno tega, je na Vestfalskem postal katoličan 671etni baron Schierstedt. Ravno undan se je v Vircburgu na Bavarskem očitno dala kerstiti judovska družina deveterih osčb, potem so oče, mati in stareji hči prejeli sv. Obhajilo. Oče te družine je profesor tergovske vede. Pnisažka miloserčnost. Usmiljene sestre so v Poznanji 30 let oskerbovale ondotno sirotišnico. Za zahvalo so dobile od vlade ukaz, da naj vstav zapustč, češ, da njihova tesno katoliška odgoja nasprotuje deržavnim pomenom. — Kako pa, da poprej toliko Ičt ni nasprotovala ta odgoja? Ho? cerkveni učenik Potem ko je bil 8v. Alfons Marija LigvorjaL med število bs. cerkvenih učenikov vversten, je več škofov, duhovnih redov in druzih duhovnov vložilo prošnjo do sv. Očeta, naj bi proglasili za cerkvenega učenika tudi sv. Frančiška Sslezijana, Genevskega škofa. To prošujo so resno in temelito pre-vdarjali v zboru ss. obredov. Učeni P. Henrik Ramiere je dokazal bistvenost cerkvenega učenika, in pa da je ■v. Frančišek Šal. na tanko spolnil ta posel. Omenil je: kakor je bil sv. Tomaž učenik dogmatične teologije (veroznanskega bogoslovja), sv. Alfons enako učenik moralne teologije (nravnega bogoslovja), ravno tako je bil sv. Frančišek Sal. učenik ascetike ter verskovajnega življen a. To zaslugo mu je tudi Cerkev pripoznala, ker v duhovnih dnevnicah se bere: „Frančišek je razsvetlil Cerkev s svojimi spisi, ki so polni nebeške učenosti, v kterih je zaznamoval dušam ravno in gotovo pot h keršanski popolnosti". — Ako se je sv. Frančišek skazal zgovornega raziagtvca zapovedi ljubezni, kaj bi mu še manjkalo, da bi ga vesoljna Cerkev z naplo\om (cerkvenega) učenima pozdravila? Ratkolni armeni se spreobračajo. Car.grajski kato liški patrnarh je te dni prejel veselo novico, da eden glavarjev armenskega razkolstva (ime ni povedano) jc sklenil poverniti se v katoliško Cerkev. Ruska konštitucija? počil je te dni glas o nekaki ruski vstavi, ki pa je javaljne kaj druzega kakor neka satira, blezo iz turškega ah saj iz turkotilskega taborja in zadeva Rusa. Ni-^no zerno, ki ni brez grenkih pušic za Rusa, ]e t.-le: Turčija je sprejela vse točke za mir od „konferenca" (posveta pooblaščencev v Carigradu), tudi po-sado Bulgarije po moskovskih kerdelih, toda sprejela z nasUdnjimi pogojami: 1. Car podd konštitucijo (vstavo) Polj»roden odbor, vstanovljen v Varšavi, bode nadz »roval to izverševanje in kerdel > iz sosednje aeržave b'de med tem obsedalo Polonjo in Li-tvanijo. kerde.o turško pa Podolijo, Voiinijo in Ukrajino. Aogleška kraljica je tako girjena od spoštovanja do sv. Oreta i* ja IX. da je ijrekla željo, naj se z» njo raslika podoba s papežem Pijem IX med kardinali Ze je nekterim slocečim slikarjem naročeno . da naj v Rimu izdelajo ? b::iz - kardinalov. Keršansko starinarstvo (arheologija). Milgsp. Pau-iissier, nadškol lV-iansonski na Francoskem, je vs\ojih semeniših vstiitovil naučur tečaje za cerkveno starinarstvo, iu postavil |e odbor v ta namen. Sploh se na Francoskem bu ii n-.va g< reči.ost za nauke cerkvenega starinarsiva. i udi v iemenišu sv. Suipicija v Parizu je bila pred tnaio i-i \ stanovi jena katedra za te nauke in veliko škoiov j - pečalo za te študije. — Prav bi bilo, da se zlasti tuui to določuje iu pojasnuje, koliko v teh rečeh storjenega napredka