-    197
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Ker je član državno-železničnega sveta za Trst, g. Teuschel, predlagal, naj bi se kolikor možno cene zvezne tarife dosegle, je to dalo povod poročevalcu g. K. Luckmannu, da je gospode opozoril, da take znižane zvezne tarife časih morejo škodovati trgovini in obrtu ob progah v provinciji. Tako so nizke vozne cene za blago za Trst od strani južne železnice skoro popolnem uničile našo trgovino z žitom in mlinarsko obrt. Ker so se na pr. v južno-severno-avstrijsko-ogerski zvezni promet sprejele postaje Trst, Reka, Gorica in Zagrado, a Ljubljana ne, so vozne cene za imenitne reči iz Oeske v Trst in v Gorico veliko nižje, kakor za skoro 160 kilometrov bližjo postajo Ljubljano; za žagan les iz Selzthala v Trst za daljino 517 kilometrov se plača skoro ravno toliko železniške vozarine, kakor za enako prevažanje od kranjskih postaj v Trst pri polovični oddaljenosti; iz Beljaka v Trst (277 kilometrov) je vozarina za žagan les uže viša, kakor iz Selzthala; lesovna tovarna v Tržiči mora za lesovino, naloženo na železniške vozove, od Kranja v Trst skoro 25 gold, za voz več plačati vozarine, kakor pa 79 kilometrov bolj oddaljena postaja Thorl v Trst.
Ta krivica in poškodba trgovine in obrtnije, kateri nastajata vsled tarifnih anomalij, sta dali gosp. poročevalcu povod, da je stavil naslednji, tarife zadevajoč predlog: „Slavno c. kr. ravnateljstvo naj razmišlja, če bi se tarife južno -severno-avstrijsko-ogerske zveze in refakcijske (odbitkovne) tarife ne mogle tako spremeniti, da bi se odpravile vse nerednosti (anomalije) ter da bi na eni prometni črti v tisto mer vkupni prevozni troškovi za bližjo postajo ne bili višji, kakor za bolj oddaljeno4'.
Ta predlog se je živahno podpiral ter se oddal odseku za tarife, naj izrazi o njem svoje mnenje ter o tem poroča. Gospod poročevalec je imel v seji odbora za tarife zopet priliko, sostavljeni predlog obširno utemeljevati ter posebno na težavno tekmovanje tukajšnje trgovine z manufakturnim blagom, s sladkorjem, z lon-čenino m steklenino, s porcelanom itd. nasproti Gorici in Trstu; na težavni obstoj kanclitne tovarne v Ljubljani nasproti tekmovanju v Gorici, katera ima sadje doma, in sladkor iz Ceske mnogo ceneje dobiva, kakor veliko bližja tovarna v Ljubljani, tako da se je slednja bavila uže z vprašanjem, bi se li v Gorico preselila, kar bi se ve da za naše mesto ne bilo neprijetno. Dalje je opozoroval na škodo, katero trpijo lastniki gozdov in trgovci z lesom v Kranjski, ker je za tako oddaljene postaje v Selzthalu vozarina v Trstu tako zelo nizka, da se vslecl tega cene v Trstu znižajo ter se tekmovanje oteži.
Kranjska, katera ima dve tretjini gozdov, izgubi vslecl teh prednosti vso to dobroto, da leži blizu morja, kajti za bolj oddaljene dežele je nižja vozarina, kakor za-njo. Da-si gospodje iz principijalnih vzrokov gore-njega predloga od besede do besede vzprejeti niso hoteli, so vendar vzprejeli naslednji predlog:
„Ravnateljstvo se prosi, da preiskuje kvarne slučaje, katere je objavil član g Luckmann, po katerih slučajih škodo trpijo posamni izdelki trgovine in obrtnije na nekaterih prometnih progah vsled tega, da za-nje veljajo neugodnejše tarife, kakor za bolj oddaljene, ter naj skuša te kvarne slučaje kolikor možno odpraviti, oziraje se na prometne razmere."
Ta predlog se je enoglasno vzprejel.
Ko je c. k. ravnateljstvo obljubilo pomoč, je gosp. poročevalec sestavil spisek v opomin, kateri sodržuje do tedaj mu znane pritožbe trgovcev in obrtnikov iz Kranjske ter ga je poslal c. kr. ravnateljstvu. Oziraje se na svoj, tarife zadevajoč predlog, kazal je gosp. govornik na posamne nerednosti pri tarifah ter na nepravilno ravnanje pri dejanji prednosti in sicer po posamičnih vrstah blaga in tarifnih podstavkih:
A.    Refakcije in prednosti pri lesovini in lesnih krovcih za papirščino. Tako: Thorl-Maglern v Trst (256 kilometrov) 25 gold. 20 kr. za voz. Nasprotno pa mora, na pr. K. Moline, kateri je pred kratkim ustanovil v Tržiči tovarno za mlenje lesa ter odpravlja lesne krovce za papirščino s postaje Kranj v Trst, okolo 80 gold, za voz plačati v oddaljenosti samo 177 kilometrov. To je vendar anomalija, če se mora na krajši progi Kranj-Trst za voz plačati vozarine okolo 25 gold. več, kakor na 79 kilometrov daljši progi Thorl-Trst, in ta anomalija je gotovo Kranjski v veliko škodo. Pa po-gledimo v Koroško! Tako se mora iz Špitala v Trst (315 kilometrov) pri sivih in rujavih lesnih krovcih za papirščino 136 gold., pri belih 64 gold, plačati za voz; iz Beljaka v Trst (277 kilometrov) pri vseh lesnih krovcih za papirščino enako za voz (vagon) 114 gold.
B.   Refakcije za pošiljatve žaganic in žaganega lesa. Tako so se objavile za pošiljatve žaganega lesa iz Selz-thal-Trst naslednje cene:
pri 400 vozovih 85 gold., n  600       „      80    „ n  800       „      75    „
Selzthal - Ljubno - Trst = 511 kilometrov, Selzthal-Ljubljana-Trst = 517 kilometrov.
Vsled teh prednosti trpijo vsi trgovci z lesom in lastniki gozdov v Kranjski in Koroški škodo, ker ta zelo niz&a vozarina na železnici za ono lesovje pro-vzroči takoj slabo kupčijo na tržaškem lesnem trgu. Koroške postaje, od Trbiža više, morajo za mnogo manjšo oddaljenost plačevati višjo vozarino, in kranjske postaje za veliko krajše proge plačevati isto vozarino. Trgovci z lesom v Trstu tožijo, da se s tako refakcijo pri 800 vagonih vstanovi za prednostno firmo monopol, ker more taka prednostna firma, katera ima tam svoje žage in je sklenila z državo pogodbe, da sme sekati les, veliko množino iz Selzthala dobivati; drugim firmam je to nemogoče, in tako ne more žaganega lesovja pri Selzthalu ali na Gizelini železnici nihče drug kupiti, kakor prednostna firma. Tržaški trgovci želijo, da bi se refakcija napravila splošna in bi ne bila navezana na toliko vmnožino. Producenti iz Kranjske, Koroške in južne Štajarske, kateri svoje izdelke na trg v Trst privažajo ter morajo s prednostno firmo tekmovati, odločno želijo, da bi se take prednosti odpravile ter upajo, da se bode to zgodilo, ko preteče čas, do katerega so dane te prednosti.
C. Južno - severno - avstrijsko - ogerska železniška zveza. V to zvezo so se vzprejele postaje Trst, Gorica, Zagrad in Reka, v tem, ko se je za Ljubljano-Ljubno, češki zvezni promet, tarifa z dne 20. novembra 1883. napravila. Razloček med podstavki vozarine za Gorico-Trst in na drugi strani za Ljubljano na češke postaje in s čeških postaj je neki tako znaten, da bi za nekatere pošiljatve blaga napotovanje v Trst ugajalo in bi se potem nazaj poslalo v Ljubljano, vsled česar so trgovci in obrtniki v Ljubljani na škodi ter trdijo, da bodo primorani, svojo industrijo, oziroma trgovino preložiti na bolj oddaljene postaje Gorico in Trst. Porcelan, lončenina, steklo vsake vrste, na pr. iz Hajde v Gorico ali Trst velja 3 gold. 28'4 kr. za 100 kilo, iz Hajde v Ljubljano pa 4 gold. 84*3 kr. za 100 kilo, soda velja baje 2 gold,  za 100 kilo več v Ljubljano kakor v
Trst ali Gorico. Vse manufakturno blago se pošilja v Trst in v Gorico mnogo ceneje kakor v Ljubljano. Posebno se čujejo tožbe o železniški vozarini za sladkor; trgovci trdijo, da ne morejo vzdržati tekmovanja nasproti trgovcem v Trstu in v Gorici, ker se sladkor za 30 do 60 kr. za 100 kilo ceneje pripelje v Trst, Zagrad in Gorico, kakor na 160 kilometrov bližjo postajo Ljubljano. Ker se bodo za zvezne postaje dale še večje prednosti, bode ta razmera pozneje še slabejša.
Kanditna tovarna A. Tschinkelnovih sinov v Ljub-Jjani dobiva sadje iz Gorice in Vipave, sladkor pa iz Ceske; ker so v Gorici enake tovarne, katere pa imajo sadje kar doma, sladkor pa iz Češke mnogo ceneje dobivajo, je ljubljanske tovarne daljni obstoj v nevarnosti, ter izrekla je uže, da bode rrimorana delovanje v Ljubljani opustiti ter je preložiti v Gorico. Ta tovarna razpošilja svoje izdelke večinoma na Dunaj in na češko, posebno mnogo zmletih fig na Češko, kar se večinoma pošilja po južni železnici, in če bi se dala tej tovarni primerna koncesija pri vozarini za sladkor iz Češke, bi se s^tem zavezala, da bi vse blago na Dunaj, posebno na češko v bodoče ne pošiljala več po južni železnici, marveč po državno-železničnih progah.
Kranjska bila je tako nesrečna, da je vsled neenake uporabe tarif in tarifnih prednosti izgubila velik del svoje industrije, osobito mlinarske industrije. Da ta neenaka uporaba tarif revni deželi kranjski ne vzame slednjega ostanka industrije in trgovine, je spregovoril poročevalec g. K. Luckmann v slednji seji državno-že-lezničnega sveta besedo Kranjski v korist.
(Dalje prihodnjič.)
198