Slov. posojilnica v Mariboru. Nihče ne čuti bolj, kakor slov. ljudstvo, koliko da je resnice v pregovoru, ki pravi: »Denar je sveta vladar«. Na papirji iina sicer tudi slov. ljudstvo pravice, kakor druga ljudstva, kar jih prebiva v našem cesarstvu, toda v življenji ne; tu inia jerobe, nemške, madjarske in deloma tudi laške. Ti niu štejo na prste, kaj da mu hasni in česa da se naj drži ali recimo: s čem da se naj zadovolji in to je vse drugo, kakor jezik, ki ga govori slov. ljudstvo in vera, h kateri se šteje skorej brez vse izjeme. Možje, ki so vzrastli iz slov. ljudstva in živijo v sredi njega — taki možje pa čutijo, da setako slov. ljudstvo pokoplje, samo položi v grob, iz katerega ne ustane nikoli več, ako sluša na svoje jerobe. Vsled tega pa skrbijo razumni slov. možje, brez razločka stanii, za lo, da reSijo brž ko brž slov. ljudstvo njegovih jerobov in ga ohranijo^v življenji. Ne vemo, ali dozdeva se nam, da je najhitreje to mogoee po »posojilnieah« t. j. po ustanovah, v katerih 'dobode slov. kmet ali rokodelec denarja na posodo, ako mu ga je treba ali pa ga prinese hranit, če ga inia, ne pa, da pride prosit jeroba, ki dela na njegovo pogubo, da-si nosi sladke besede na jeziku. Veselo je, da iinanio sedaj že vee Laeih posojilnic in v njih vrsti ni zadnja slov. posojilnica v Mariboru. Če kje, v Mariboru je je Ireba in ona iina sedaj že svoje deseto leto za seboj. Iz poročila, ki ga imamo v rokah, podamo naSim bralcem nekaj vrstic in upamo, da ga bodo tudi oni veseli, kakor smo ga mi in ravnateljstvo samo, ki nam ga podaje. Na čelu ravnateljslva je gosp. dr. Jarnej Glančnik, čislan odvetnik v Mariboru, in on piše: V teku leta 1891, s katerim je dopolnila slov. posojilnica deseto leto svojega obstanka, pristopilo je 202 novih, izstopilo pa je 47 društvenikov. S tem je nai-ask* število društvenikov na 1963, in imajo 98 glavnih deležev v znesku 9800 gold. in 3141 upravnih v znesku 31.410 gld., skupaj torej 41.210 gld. Hranilnih vlog vložilo se je med letom 191.528 gld. 77 kr. in vzdignilo se je 160.987 gld. 60 kr. S kapitalizovaiiimi obrestmi, ki znašajo 16.291 gld. 88 ki\, povzdignilo se je slanje hranilnih vlog za 46.833 gld. 5 kr. in znaša koncein leta 542.803 gld. 40 kr. PioSenj za posojila vložilo se je v teku lela 534 in 371 prošnjam se je ugodilo. Skupaj izposodilo se je med leloin 196.668 gold. 23 kr. in vrnilo na posojila 147.357 gld. 50 kr. Stanje posojil povišalo se je loraj za 49.310 gld. 73 kr. in znaSa koneein leta 540.807 gld. 5 kr. Izmed vseh posojil jih je 1787 v skupnem znesku 371.417 gld. 88 kr. na osebni kredit pod poroštvom, ki so se obrestovala po 6"/,, na letd. Hvpotekarnih in drugih posojil proti zaslavi in 5n/0 obrestim in posojil drugiin denarstvenim zavodom, šolskim sveiom in občinam, katera so se ludi po 5"/u obrestovala, bilo je 74 v skupnem znesku 85.986 gld. 17 kr. I«jemoina obrestovalo se je preeejšnje število posojil na osebni kredil, kaiera pa so se vknjižila, v veejo varnost porokov, ludi še pri poseslvih dolžnikov, vendar pa ne pod strogo pupilarno varnostjo, h 57go/o na 'etoTakih posojil je bilo 82 v skupnein zne.sku 83.403 gld. Gelo upravno preinoženjc se je ponmožilo rned leloin za 53.633 gld. 13 kr. in je znašalo koncem desetega upravnega leta 633.561 gld. 66 kr. Iz čistega dobička v znesku 10.575 gld. 25 kr. izplača se, po sklepu občnega zbora dne 21. svočana, društvenikom na njih deleže 5°/,, dividenda. — Znesek 4230 gld. pridjal se je po sklepu občnega zbora specijalnemu društvenemu fondu za pokritje slučajnih zgub in se je toraj ta povišal s tem na 13.677 gld. 54 kr. Občni reservni fond znaša 19.116 gld. 14 kr. in celi društveni fond toraj 32.793 gld. 68 kr. Znesek 2398 gld. 79 kr. se je odločil v pomnoženje posebne »ustanove za dobrodelne namene«, osnovane pri redneni občnem zboru leta 1890, katere doliodek se ima uporabljali za dobrodelne namene. Ta ustanova je narasla s lem na 6406 gld. 41 kr. Eden del čistega dobička v znesku 900 gld. se je odločil po sklepu občnega zbora, neposredno v dobrodelne namene, posebno v podporo dijakoin, dijaškim kuhinjam itd. Omeniti je še treba vrhu tega Fr. Rapočeve ustanove. Nje prvotni namen je služiti posojilnici za ustanovnino — z nalogom, da se čisti dohodck iz ustanove uporablja v podporo slovenskim dijakom, posebno takiin iz Mariborskega in Šoštanjskega okraja. Po načrtu izdelanem po posebnem v lo poklicanem »odboru za Franc Rapočevo dijaško ustanovo«, uporablja se čisti dobodek te ustanove po polovici v podporo dijakom na visokih šolah in po polovici za prosto brano dijakom na Mariborskem in Celjskem gimnaziji. »Franc Rapočeva ustanova« je znašala koncem leta 28.564 gld. 70 kr. Posojilnice lastno preinoženje obstoji toraj: Iz zadružnih deležev v znesku 41.210 gld, iz zadružnega fonda 32.793 gld. 68 kr, iz ustanove za dobrodelne namene 6406 gld. 41 kr, in iz »Franc Rapočeve ustanove« 28.564 gld. 70 kr, tedaj skupaj 108.974 gld. 79 kr. Nasproti znaša tuje, v hranilnih vlogah pri posojilnici naloženo premoženje 542.803 gld. 40 kr. Razmerje med laslnim in tujim premoženjem je turaj blizo, kakor 1 : 5, katero razmerje se more ugodno zmatrati. Da je v ostalem posojilnično premoženje, lastno in ptuje,. v obče varno naloženo, sklepati se da iz tega, da se v teku desetletnega delovanja ni pripetila nobena izguba. — Tak6 poročilo ravnateljstva in nii prislavimo samo: Bog pomozi tudi na dalje!