ANTIČNA STAVBA V GRUBELCAH ELICA BOLTIN-TOME M estni muzej, Piran B lizu naselja D ragonja, pod m ajhnim danes skoraj zapuščenim naseljem Slam i, je kraj z ledinskim im enom G rubelce. Leži ob vznožju hriba, k i se polagom a vzpenja od desnega brega hudournika V alderniga (Drnica) p ro ti severu. V zgornjem toku ozka dolina se ravno pod G rubelcam i združuje s široko planjavo ob spodnji D ragonji, im enovano tu d i Sečoveljska dolina. Tu se odpira lep razgled n a velik del p lanjave in gričevje, ki obroblja njeno južno stran. N a n jivah v G rubelcah, k i leže pod potjo, ki vodi pod hribom ob desnem breg u D ragonje v V uke in D vore nad Izolo, in potjo, ki vodi po pobočju h rib a pod Slam i in dalje po slem enu hriba prav tak o v Dvore, so pri p o lj­ skih delih p rih ajali na dan frag m en ti antičnih glinastih posod, kosi antičnih opek, m ozaični kam enčki in drugo (sl. 1). Že leta 1961 je bila na zahodni Sl. 1. Grubelce pri naselju Dragonja. Pogled na Grubelce Fig. 1. Grubelce presso l’abitato di Dragonja. V eduta su Grubelce stra n i parcele Ivana K oreniča iz D vorov 128 s parc. št. 15/3 k. o. K orte, ki leži n a prvi terasi h riba, izkopana poskusna sonda. Razen že navedenih drobnih najdb so bili v tej sondi odkriti tud i zidovi. Še isto leto smo sondo razširili in začeli s sistem atičnim odkrivanjem zidov. Žal pa je bil v letih 1961, 1963 in 1964 izkopan le predel 270 m 2 . Po vsej površini razm erom a m ajhnega prostora so bili odkriti tem elji stavbe, ki je segala še v nepre^ kopani del terena. Poskusne sonde so bile zato izkopane tu d i na vzhodni stra n i iste parcele ter n a 2,3 m nižje ležeči terasi, ki se z rahlim naklonom spušča in tudi konča ob desnem bregu V aldernige. Razdeljena je na parcele št. 15/2, 15/4, 15/5, 15/6 in 15/7 (sl. 2). V vseh izkopanih sondah so b ili od­ k riti zidovi in drugi gradbeni elem enti antičnega časa. Na podlagi tega lahko dom nevam o, da je stala v antičnem času tu obsežnejša stavba, ki so ji pripadali tu d i do sedaj raziskani tem elji, odkriti na parceli št. 15/3. Sl. 2. Grubelce p ri naselju Dragonja. Parcele, n a katerih so ugotovljeni tem elji stavbe Fig. 2. Grubelce presso l’abitato di Dragonja. Le parcelle nelle quali sono state riperite le fondam enta della costruzione S pomočjo dobljenega tlorisa, drobnih n ajd b te r v p rv i vrsti n ajd b in situ bomo skušali postaviti hipotezo o nam enu vsaj petih prostorov, k a te rih tem elji so že dokončno izkopani (sl. 3). O stanki tlaka, stebričkov hipo- k av sta in fragm entov votlakov dopuščajo dom nevo, da so bili p ro sto ri s tem i najdbam i ogrevani in kot tak i bili sestavni del antične kopalnice oziro­ m a njen i glavni prostori. V veliko pomoč so nam podatki, ki nam jih nudijo že raziskane, nam najbližje antične stavbe v B arkovljah p ri Trstu, v F orum Iulii, današnjem Čedadu, n a V elikih B rionih p ri P ulju in N esakciju pri P ulju. Sl. 3. Grubelce pri naselju Dragonja. Tloris raziskanega dela stavbe Fig. 3. Grubelce presso l’abitato di Dragonja. Pianta della parte esplorata della costruzione P rostor I je 3,5 m širok in 5 m dolg vključno z 1,5 m globoko apsido v zahodni steni (sl. 3). Severno in vzhodno stra n obroblja 60 cm širok zid, g rajen iz večjih in m anjših kosov laporja, vm es so kosi peščenjaka in tu in ta m kak kos rim ske opeke. K am enje je m ed seboj slabo vezano z m alto. Možno je, da je bila apsida n a zunanji stran i še okrepljena s skoraj p rav tako širokim zidom. To dom nevam o po m ajhnem delu skoraj že povsem porušenega zidu ob zunanjem južnem robu apside. Južno stran tega p ro ­ sto ra obroblja le 40 cm širok zid, ki je h k rati tu d i vm esna stena m ed p ro ­ storom a I in II. Podobno so grajeni tud i zidovi drugih prostorov. T la so p o k rita s tlakom iz apnene m alte, m ešane z drobci opek, glinastih posod in tu d i peska. T lak je danes na več m estih uničen, tako da se vidi k am ­ n ita podlaga, s katero je bil h k ra ti izravnan rahlo proti jugu naklonjeni teren. Zidovi so postavljeni n a tem eljno kam nino in so z ozirom na padec te re n a danes ohranjeni le še od 0,20 m do 1,30 m visoko, večinom a le do n ivoja tlaku. Na tlak u so se ohranili še ostanki ali vsaj sledovi opečnatih stebričkov hipokavsta. K er sta ohranjeni največ dve opeki kvadratne oblike z 20 cm dolgo stranico, postavljeni druga na drugo, ne m orem o govoriti o višini teh stebričkov. T lak s stebrički h ipokavsta vidim o tud i v sosednjem nekoliko m anjšem p ro sto ru II (4,4 X 3 m), k i im a vzhodno steno zaključeno z 1,2 m globoko in 1,7 m široko pravokotno nišo. Zidova na južni in zahodni stran i sta debela 60 cm, zid niše pa je' debel le 40 do 45 cm. V plasti obdelovalne zem lje, ki je edina p rek riv ala tem elje, so bili raztresen i posam ezni beli in redkeje črni m ozaični kam enčki, fragm enti glinastih posod in votlakov (T. 1: 7, 10), kosi m alte, tlačne kockice (2X2 cm) in ploščice (13 X 7 X 2 cm) iz rdeče in svetlo rum eno žgane gline (T. 1: 4, 8). O stanki belega, rum enega in rdečega stenskega om eta so ležali v obeh p ro sto rih večinom a na tla k u ob n o tranjih sten ah zidov (T. 1: 2). Vse te drobne najdbe, ki so ležale nedvom no že v sekundarnem položaju in se n ajdejo čeprav v m anjšem številu tudi nad drugim i izkopanim i tem elji, so nam vseeno lahko v pom oč p ri opredelitvi prostorov. P ro sto ra I in II sta bila ogrevana kot n am pričajo ostanki stebričkov hipokavsta te r votlakov (T. 1: 12) (sl. 3). V p ro sto ru I je bila n ajdena tu d i železna spona v obliki črke T, za spajanje votlakov. Če prim erjam o prostore kopalnice v obeh p riv atn ih vilah v B arkovljah p ri T rstu,1 m ajhne term e v B arkovljah,1 2 razkošne vile na B rionih3 in term e Insule X V III v F orum Iulii,4 vidimo, da so bili ogrevani prostori u re je n i kot lakonikum , k ald arij ali tep id arij. Za prim erjav o lahko vzamemo kopalnico v p riv atn ih vilah kot jav n ih term ah, k er vem o, da so bile p rv e često prav tako razkošno urejen e kot druge, k ajti nega telesa je im ela v rim skem privatnem živ ljenju pom em bno vlogo. Po vsej verjetnosti je b il naš prostor I z apsidalnim zaključkom u rejen kot k ald arij; kot vidim o n a p rim er v kopalnici vile v B arkovljah5 in d ru ­ 1 V. Scrinari, Tergeste, vol. 10, 1951, 121, 122, sl. 7. 2 V. Scrinari, 1. c. 123, sl. 8. A. Puschi, A rcheografo triestino 21, 1896—1897 (1897) 351 pp. 3 A. Gnirs, Jahresh. d. Österreich. Arch. Instit. 18, 1915, B eiblatt 99 ss. 4 S. Stucchi, Forum Iulii 11, 1951, 59, sl. 3, 4. 5 = 1 . god, je im el ravno k aldarij eno izm ed ožjih sten apsidalno oblikovano. V tem polkrožnem prostoru je bila običajno u rejen a niša z banjo »labrum«. D rugi ogrevani prostor, k i je ločen od prvega le s 40 cm debelim zidom, je bil m orda tepidarij, to je srednje ogrevan prostor. Topel zrak je bil speljan iz sosednjega pro sto ra I in kot v k ald ariju speljan po votlakih v sten ah in je ogreval ves am bient. Ostankov, k i bi govorili o notranji u red itv i obeh prostorov in bi h k ra ti potrjevali dom nevo, žal nim am o. Ob severni steni prostora I je bil verjetno ožji prostor III, od katerega im am o ohranjen le še njegov severovzhodni vogal z m ajhnim delom severne in zahodne stene. Ti, čeprav samo skrom ni ostanki kažejo, da je bila njegova severna stena dolga 6 m in povezana z m anjšim pravokotnim delom pro­ sto ra IV, zahodna p a je segala do t. i. k a ld arija in bila dolga le 1,45 m. M orda je bilo tu urejeno kurišče, to je hipokavst in prefu rn ij, ki je bil običajno blizu kaldarija. Ž al pa nim am o n ik ak ršn ih ostankov, ki b i go­ vorili za to domnevo. P rav na tem zgornjem delu parcele je bila tem eljna k am n in a le 45 cm pod današnjo površino obdelovalne zemlje, tako da ni čudno, da so vsi ostanki p ro sto ra uničeni. N a vzhodni stran i p ro sto ra I je prostor IV, ki ga obdaja le 40 cm širok zid. V severni steni im a še m anjši prostor z obsegom 1,6 X 2,5 m z belim i m ozaičnim i tli (sl. 4), ki so delom a že poškodovana. Ob severnem in zahodnem robu m ozaika so ohranjeni ostanki ploščic belega m arm orja, prepreženega s črnim i žilam i. Od tu je speljan tu d i kam nit kanal proti ju g u prostora V in se ob njegovi zunanji steni obrne proti zahodu. S peljan Sl. 4. Grubelce pri naselju Dragonja. Mozaična tla z ostanki kanalov v prostorih IV in V Fig. 4. Grubelce presso l’abitato di Dragonja. Pavim ento in mosaico con avanzi di canali negli am bienti IV e V je delom a tudi ob zidu prostora II, na kar se pod kotom 20° obrne p ro ti zahodu in že po treh m etrih izgine oziroma je uničen. V ozkem prostoru m ed južnim zidom prostora II in kanalom je bil najden železen strigilis s polkrožno oblikovanim rezilom (T. 1: 5). Že 80 cm južneje od skrajnega roba kanala pada teren na 2,3 m nižjo spodnjo teraso. Z ozirom na padec teren a im a tud i kanal, k i je položen na tem eljno kam nino 50 cm, padec od začetka pa do južne stene prostora V. Vse kaže, da je bila v tem m alem prostoru banja ozirom a kad z odto­ kom. Nivo m ozaika ustreza nivoju tlak a v sosednjem prostoru I. K er ne poznam o višine opečnatih stebričkov hipokavsta, ne vemo, kako globoka je bila kad. K ot kaže je b ila obložena z m arm orjem in nam enjena le eni osebi. Podoben prim er n a v a ja tudi A. Puschi v prostoru ženskega dela term v N esakciju.6 V drugem delu prostora IV z obsegom 3,5 X 5,8 m, ki je izkopan do tem eljne kam nine, ostankov poda nism o zasledili. Tudi drobne n ajd b e so tu zelo redke. N ajdeni so bili le beli m ozaični kam enčki, fra g ­ m enti opek in glinaste tlačn e kockice. P rostor z banjo je bil verjetno m ajhen frigidarij. M orda je bil v bližini sedaj še neodkrit prostor z večjim bazenom , k er se kanalu A v tem p rostoru priključi k an al B s 30 cm višjim dnom. Č eprav je kanal B, ki je speljan s severozahoda, uničen že v prostoru IV, lahko sklepam o, da je p rih a ja l iz sosednjega, severneje ležečega prostora (sl. 3). Težko je opredeliti tu d i prostor V, ki je p ra v tako širok kot prostor II te r 5,8 m dolg. Razen k an ala te r dveh druga poleg druge položenih tegul v višini 20 cm visokega roba odtočnega kanala A nismo ničesar našli. Te­ guli sta po vsej v erjetn o sti ležali in situ, k e r je bila pod njim a plast močno stlačene zemlje. T a p last je bila ob južnem zidu zaradi padca teren a 45 cm debela. Možno je, da je ta prostor bil slačilnica ali apoditerij in h k ra ti prehodni prostor iz tople v m rzlo kopel. Zahodno od prostorov I, II in III pa im am o največji, šele delom a odk rit prostor VII, ki ga na severni in južni stra n i obdajata dva površno g rajen a zidova, ki segata še v neprekopani del terena. Zlasti južni zid, ki ni postavljen na tem eljno kam nino in se po g ra d n ji loči od drugih zidov, je b il m orda kasneje zgrajen. Tudi tu je segala plast obdelovalne zem lje p rav do tem eljne kam nine, ki je ob prostoru I le 15 cm nižja od nivoja tlaka, ob prostoru II, k je r je teren nižji, pa je tu d i 74 cm nižja. Razen glinastih tlačnih kockic in ploščic, kosov am for in opek ni bilo drugih najdb. Ne dokončno o d k rit je tudi prostor VI; njegovega nam ena še ni mogoče ugotoviti tudi zarad i pom anjkanja najdb. O nam enu odkritih prostorov je toliko težje govoriti, k er se n am je povsod ohranil le najnižji, to je tem eljni del stavbe, tako da m anjkajo tu d i prehodi iz enega pro sto ra v drugega, ki bi nam bili p ri tem delu v veliko pomoč. Z razporeditvijo prostorov je nakazana le ena varianta, ki jo bodo m orda ovrgla bodoča raziskovanja. Če pa se bo izkazala za resnično, je kopalnica stavbe v G rubelcah pripadala tipu term , kot ga srečamo v Insuli X V III v Forum Iulii, današnjem Čedadu.7 K opalec je m oral pri kopanju 5 A. Puschi, Nesazio Pola. Atti e mem. vol. unico 1905—7 (1907) 277, tav. IV. 7 S. Stucchi, 1 . c. 57, sl. 3. n a p ra v iti isto pot p ri začetku kopanja kot pri povratku, m edtem ko pri d ru g ih tip ih zlasti javnih te rm srečam o krožno pot. Vzhodno od že odkritih tem eljev stavbe so bile kot smo že om enili na isti p arceli izkopane še tr i sonde te r dve prečni sondi na sosednji južneje ležeči parceli. Povsod so b ili n ajd en i ostanki zidov, m ajhni fragm enti gli­ n astih posod, glinaste tlačne kockice te r posam ezne mozaične kockice. V sondi na parceli št. 15/4 je bil celo in situ ohrajen del črno-belega m ozaika. Če upoštevam o tud i slučajne najd b e zidov na sosednjih n jivah s pare. št. 15/2, 15/5, 15/6 in 15/7, lah k o sklepam o, da je stala v antičnem času na tem m estu obsežnejša stavba, m orda vila rustika, ki je im ela v zgornjem delu u rejene tud i prostore kopalnice. Zdi se m i m alo verjetno že po v e­ likosti prostorov, da bi o d k riti prostori prip ad ali javnim term am , čeprav so b ili m ajhni prostori R im ljanom zelo priljubljeni. K daj je bila stavba zgrajena, je težko reči, k e r so drobni, tu najdeni p red m eti zelo redki ali slabo ohranjeni in zato nekarak terističn i, da b i si lahko z njim i pom agali v ta nam en. Bili pa so n a tem m estu v času izko­ pavanj najdeni novci K aligule, V espazijana in T rajan a, ki kažejo n a to, da je stavba v 2. st. n. š. že stala. Na bolj zgodnji čas kažejo tu d i zidovi, ki so, ko t vidimo na tlorisu izkopanega dela stavbe, dokaj skrbno zgrajeni in m ed seboj pravokotno postavljeni. Res je, da so ostanki m alte v zidovih redki, vendar m oram o upoštevati, da im am o o h ran jen e le najnižje tem elje in da je bil zgornji del že z ozirom na n ajdene kose m alte in stenskega om eta solidneje grajen. V eni izm ed sond na p arceli št. 15/4 sta med fra g ­ m en ti keram ike ležala tu d i dva fragm enta oljenke znam ke FORTIS, ki u streza Loeschkejevem u tip u X, ki so ga v popolni obliki po njegovem m n en ju izdelovali v 2. in 3. stoletju (T. 1: 3, 9).8 Po vsej verjetn o sti je stav b a v tem času še stala. Jasno podobo zgradbe, njeno razprostranjenost in čas obstoja nam bodo pokazala šele bodoča raziskovanja. V neposrednji bližini G rübele, v sam i dolini V aldernige, pod naseljem P ad n a kot tu d i v Sečoveljski dolini so znane arheološke lokalitete, ki sodeč po opisu in na površini najdenem gradivu, spadajo v antično obdobje. Pod P adno je n ajdena p recejšnja m nožina zidov in rim ske opeke, na n jivah pod naseljem V uki so raztresen i m ozaični kam enčki, ob spodnjem toku D ragonje v Sečoveljski dolini pod hribom D orina je znana najdba glina­ stega tlaku, ne daleč od tu so bili uničeni, po opisu sodeč, antični grobovi. Izkopani in tud i uničeni so bili antični grobovi tu d i pri regulaciji reke D ragonje 1954. leta tik glav n e ceste, ki vodi p ro ti Pulju. Znano je tudi, da so bili ostanki zidov in drugo najdeni tud i v L oncanu pod hribom K rog,9 ki je na severni strani spodnjega dela Sečoveljske doline. Žal so vse te lokalitete še neraziskane in slone le n a podatkih, ki so jih dali v p rv i v rsti topografski pregledi terena. Vseeno pa že na podlagi teh skrom nih podatkov lahko sklepam o, da je bila Sečoveljska dolina z bližnjo okolico naseljena že v antičnem času, tako že zaradi svoje lege ko t tu d i zaradi rodovitnosti tal. N a arheološki karti, ki je priložena članku A. D e- grassija: L ’inclussione n el territo rio Italico del L iburnia occidentale e di Em ona (tab. VII) in n a T abuli P eutingeriani je vodila preko Sečoveljske doline in dalje po dolini V aldernige antična cesta iz P ulja v A quileio. N e­ 8 S. Loeschke, Lam pen aus Vindonissa, 212. 9 Atti e mem. 39, 1927, 383. daleč od tu na bližnji savudrijski obali pa je odkrito tu d i antično pristanišče, ki je bilo gotovo povezano z zaledjem — tud i s Sečoveljsko dolino.1 0 1 1 Danes vemo, da je bila Istra do konca repu b lik e pretežno dežela pašn i­ kov. V času im perija, to je v času, ko je bila m eja antične Italije prenesena n a reko Rašo in bila tako m ajhen del Decima regione A ugustea ali V enetia et H istria, pa je doživela precejšen razm ah. K ot navaja A. D egrassi1 1 so se v Istri nastanili ali im eli svoja posestva številni A kvilejčani ter bogati m eščani iz drugih p o k rajin Italije. Oljčni nasadi, vinogradi in žitna polja so odslej pokrivali plodni teren. Postavljali so si vile rustike, ki so bile včasih zelo razkošno urejene. Z ozirom na plodna tla Sečoveljske doline te r vse bližnje okolice lahko dom nevam o, da je bil v tem času tem eljito izkoriščen tudi severni del Istre s Sečoveljsko dolino. To po trju jejo tu d i tu razm erom a pogoste arheološke najdbe, ki so žal zaen k rat še neraziskane. RIASSUNTO Costruzione antica a Grub elee Ai piedi del piccolo abitato di Slami pressoché abbandonato nei pressi del villaggio di Dragonja, sono state ritrovate, in località detta Grubelce, fondam enta di antiche costruzioni e resti coevi di oggetti m inuti. Negli anni 1961, 1963, 1964 sulla parcella n. 15/3 del catasto di Corte, si sono effettuati scavi su 270 mq. Su tu tta la superficie scoperta sono venute alla luce le fondam enta di cinque am bienti. Ritrovam enti si sono registrati anche nelle vicine parcelle nn. 15/2, 15/4, 15/5, 15/6 e 15/7 del catasto di Corte. In base ai rari reperti in sito ed alla disposizione degli am bienti, supponiamo che sia sorto qui in epoca rom ana un esteso complesso residenziale con propri bagni, probabil­ m ente un a villa rustica, alla quale appartengono i locali esplorati. Gli am bienti I e II erano riscaldati, come resulta dai resti delle colonnine dell’ipocausto sull’im piantito d’argilla e i resti di m attoni forati. Facendo un confronto con le due ville di Barcola presso Trieste, con la sontuosa villa delle isole Brioni e le term e Insule XV III del Forum Iulii, l’odierna Cividale, possiamo dedurre che l’am biente contrassegnato con il num ero I, con la parete ovest for­ m ata ad abside, sia stato adibito a calidarium , e il vicino locale num ero II a tepidarium . Non sono disponibili dati sull’ipocausto e il praefurnium . Si può supporre per ora, che vi fosse adibito il locale num ero III. Ad est è situato il locale IV con una nicchia rettangolare nella parete nord, della quale è conservata la pavim entazione a mosaico. Le pareti della nicchia erano rivestite di lastre m arm oree che coprivano i m argini del mosaico. Negli am bienti IV e V è conservato anche un canale di scolo. Tutto dim ostra che l’am biente IV era adibito a frigidarium con vasca nella nicchia rettangolare. Nel locale V, orientato a sud, si trovava lo spogliatoio o l’apoditerium , che serviva contem poraneam ente quale passaggio dal bagno caldo a quello freddo. 1 0 A. Degrassi, Scritti vari di antichità II (1962) 859 ss, Tav. III. 5. 1 1 A.Degrassi, 1 . c. 954. Non è possibile per ora determ inare la funzione degli am bienti VI e VII, non ancora portati del tutto alla luce. L a veridicità di queste ipotesi sulla sistem azione e la funzione dei singoli am bienti attende di essere conferm ata da ricerche future. È difficile datare il complesso, poiché i ritrovam enti m inuti sono molto rari e conservati solo fram m entariam ente. Le monete di Caligola, Vespasiano e Traiano dim ostrano che l’edificio già esisteva nel secondo secolo. P iù recenti sono i fra m ­ m enti di lucerne con il m archio »Fortis«, che essendo conformi al tipo X se­ condo Loeschke, sarebbero state fabbricate nel 2° e 3° secolo dell’era nostra. A ltri resti di antichi ab itati sono stati localizzati nelle vicinanze di Grubelce, sotto il villaggio di P adna e nella bassa valle di Sicciole. Già in base a questi ritrovam enti si può arguire che, p er la sua favorevole posizione, la fertile valle di Sicciole era fittam ente popolata già in epoca rom ana. G rubelce pri naselju D ragonja — Grubelce presso l’abitato di Dragonja. 1, 3, 8, 9, 11, 13 = 1/2; 2, 4, 5, 7 = 1/4; 6, 10, 12 = 1/6