Dopisi. Iz Monsberga. (Dva pogreba, —cesta). Bilo je 21. junija, ko smo Monšberžani b giobu spremljali rajno goapo Maiijo Svaršnikovo, a 16 dni pozuej, t. j. 9. julija smo zopet iz tiste hiae nesli nirliča na pokopališSe; pokapali smo še le 29 let starega aina ranjke — preblagega Franca Š^arsnika. Ljudi je bilo veliko pri pogrebu zbranih in bili so vai močno genjeni, posebno ko so 5. g. župnik nekoliko besed na grobib spregovorili. Res snfo imeli uziokov dovolj, da smo žalovali; ubogi so zgubili dobio mater in očeta, naša faina cerkva pa dva velika dobrotuika, sploh zgubili smo dva dobra eloveka. Naj njima za vse storjene dobrote ljubi Bog obilno plača, naj počivata mirno v bladnem groba do veaelega vatajenja na sodui dan! — Kdor želi po taki cesti voziti, po kakoršni se ae ni nikdar vozil, ta se naj pripelja v Mostečno blizu Štateuberga. Svetujenio pa niu, naj poprej sledeSe poniiali: meter je daljši od vatla in kilo težji od fanta in pri cesti v Mostecuem je treba namesto jednega zapreči dva ali tri konje in vzeti drog seboj, da si je vozuik kos iz blata voz vzdignuti. Tako svetuje jedeu, ki je ovo ceato dobio premeril na airoko in gluboko. Iz Kamce. (Seidl). Že 70 let so naa g. župnik imeli pravico deliti Oličeve stipendije za J 4 pridne učence. To pa Seidlu, kot šolskemu nadzorniku, ni šlo v glavo, posebno sedaj ne, ko je cerkva od sole Io5ena. V svoji nemško-liberalni togoti je šel pred okrajni šolski svet in temu vso reč pismeno na srce položil. V pismu toži med drugimi neslanostmi tudi o tem, da 80 Otičeve štipendije nekdaj dobivali gimnazijaki dijaki in — sti ah in groza — celo bogoslovci. Kedaj ? Tega ne ve ne on, pa tudi g. župnik ne. V pismu zabteva pravico, po katerej bi naj pri razdelitvi štipendij tudi župani Kamške fare in okrajni aolaki svetovalci smeli avoje noae vzmes vtikati. Sklep pisma se namreč glasi: ^verstebt sicb von selbat, so wie es wohl auch selbstverstandlicb ist, daa8 die Gemeindevoratebungen und Orts8chulrathe beigezogen werden". Toda tukaj je biatra glava Seidl zopet zastonj papir mazal. Kajti po testamentu Otiče- veiu in po odločbi c. k. gubernija 22. junija 1847 ima samo župnik pravico štipendije deliti: der betreffende Oitapfarrer mit Einverstandniaa des Kaplanes . . . Tako, tedaj ima še kaplan tukaj več govoriti, kakor mogočni Seidl! — Ljudje govorijo, da je majben in reven poseatnik Seidlu dal 8 goldinarjev za da5o (bržčaa ima ta njegove dačne knjižice). Vkljub temu je na posestnikov dom priael ,,štakucijon". Zato je prestraaeni posestnik pretečeno nedeljo hitel pied ,,gnadl.jivega" gospoda Seidla, ter djal: ,,bas ist das, icb bob' ilinen s'geld fiir die steuer geben ? •— Solo so nam letoa že botli prodati, ker ima Maiiborska branilnica vaako leto 350 fl. obresti dobiti. Predatojniki ao Seidlu vsi svoje doueake plačali. Seidl je tedaj gotovo pozabil na 350 fl. in na Mariborsko hranilnico, dokler ga ni dr. D. opomnil, čemur se pri 14 službab, koje Seidl opravlja, ni 5uditi. Iz sitnobe ae je takrat izkopal, ker ae šolo imamo. Iz savinjske doline. Okrajni šolaki svet v Celju tirja od župnijskib uradov, opiraje se na šolsko |iostavo od 14. maja 1869, naj mu nazna- nijo obbajanje dubovnib vaj v dotičnih očitnih ljudskih šolah; to pa zato, da se doseže potrebna in zaželjena enakoličnost v oziru na duhovne vaje v vseh ljudskih šolah celega aolskega okraja. Nam se ta, tirjatev čudna zdi, ker v vseh rečeb, ki za- devajo krščanski nauk in dubovne vaje, ima po postavi pravico doloeiti knez. šk, kouzistorij, — in je tudi določil, kar je bilo potrebnega, in kar bi šolski okr. evet v Celju moral vedeti. Tudi nam ni prav jasno, kaj ho5e okr. s. svet 8 tem duseči, ko je euakoličnost v vseh verozakonskib zadevah v šolab naše škofije po nauSuib pravilih in po knez. šk. ukazib zapovedana in uiedjena. Zatorej narn sl, c. k. š. svet naj nc zameri, ako očituo sprožimo prašanje: 1. ima li on pravico od župuijskih uiadov kaj takega tirjati, kar že otroci ved6 iu kar ne apada v njegov dalokrog ? in 2. imajo župnijski uradi dolžnost ua take vloge odgovarjati? Nam vsaj se ta tirjatev sunrjiva zdi; ni pra7 razvidno, ho5e li to 7edeti okr. a. S7et, ali okr. g. glavar? Kajti ob koucu svoje okrožnice zagotavlja ou, c. k. okrajni glavar — župnijskim uradom poaebno S7ojo udanost in spošto7anje. Do zdaj nam ni znano, da bi bilo to pri uradnem dopisovanju na?ada; je tndi uepotrebno. — Nas spominja ta okrožnica na uiadovanje tebaiskega župana, ki neki osebne zadeve 7 imenu arenjskega odbora rešuje. Pritožil se je neki pii knezoškofijskem konzistoriju v Mariborn zavoljo dopisov 7 _S1. Gospodarju", kteri so njegovo uesposobnost za ž_|jana neusmiljeno razkti7ali! 0 ti ubogi revež! Ta župan pač tiskovno — pa menda še marsiktero drugo posta^o malo pozna. Letos 12. in 14. avg. so štajerski nemški pe^ci hoteli 7 Celju obbajati S7oj letni ,,Bundessangerfest". Celjani so 7 ta uamen nabrali veliko denarja, da bi pomagali pevcem proslavljati 7eliko Nemčijo. Tudi se go^ori, da je štajerski deželni odbor za to nameail lepe denarje. — Pa celjski župan je naznanil dotičnemu odboiu, da s tega nSa_gerfesta" ne bo nič, zavoljo — 5ujte, čujte! — zavoljo homatij na Turškem! Šlo7enci 7 Celju bi utegnoli rogoviliti, je baje celjski župan rekel, da se Nenici \resele, ko njih bratje na jugu kii prelivajo. — Ta izgo^or nas spominja na basen: Lisica in grozdje. Ko lisica ni mogla do grozdja, je ae tolažila ia izgovarjala, da je še kislo. — Go7ori ae, da pride 7 Celje 7 kratkem brigada vqjako7. Iz Rogatca. Volitve okr. zaatopa so ae 71šile pri nas 7 soboto 15. jul. Trg je izvolil 10 zastopnikov in okolica, namreč rogačka, sv\ Florijan, 87. Križ, Kostri^nica, 87. Rok 12. Zraven teh še ima par velikih posestniko7 glas pii 70litvi prvomestnika (Obman), ki pride drugi teden na vrsto. Okolica je izvolila 10 narodnib mož kmečkib in 2 Slatinčana. Najbržej bo zopet in to tretjokrat izvoljen za predseduika obče spošto7ani g. Praprotuik, c. k. okiv sodaik kojega je trg izvolil, in kateri ima občno zaupanje. Oremu gospodu se pravicoljubnost od nobene strani odreči ne more, nesebičnost, požrtvovalnost in je 7 2 dobab dognal, da zastop ni zašel 7 nobeae nepotrebne bomatije ali v slab sloves. Gospodarenje z denarjein je pod njim bilo 7ar5no in se ovemu gospodu imarno zabvaliti za ustanovljenje bianilnice. Celemu okiaju bo ua čast in korist, ako se g. Praprotnik zopet izvoli za pr^omestnika ia 6e on ta posel prevzarae! Iz ormuške okolice. (Letina). Ta teden se je pri nas pričela žetva. — Zimska poljščina je poškodovaua po budem uirazu, in je slaba; to velja posebuo 0 žitu (rži). — Psenica pa, ki se je 7 spomladi povoljno kazala, je na muogih krajih sinetlji^a. — Jarina se pa splob p070lnej.se ka/.e; tako tudi kuruza in krom.jir. — V senožetib letos uisuio bili pra7 zadovoljui; dobili smo manj seua, kakor dozdajiui lota, in tudi 0 otavi ljmlje uič kaj dobro ne go^orč. — V 7inogradib se pa kaže lepo ; o po mi-azu poškodoVaaih vinogiadih so ljudje obupno sodili, in ker je mraz na premnogih krajih vinograde, posebno po nižiaab, zelo uničil, je bilo tedaj le na slabo tigate7 upati. Zdaj pa se 7 7inogradib primeruo pra7 povoljno kaže, in 5e naa Bog budega vremena obvaruje, ne bomo črez letošnjo trgatev nevoljni. Se \e, da je po 7 nižinah ležečib vinogradib slabo. — Bolezni se letoa 7 našib vinogradih ne nahajajo. Ko bi nam le Ogri, ki k nam premnogo vina dovažajo, ceno ne kvarili! — Naših pridelko7, viua in zrnja, se pri nas le kaj malo dobi; tu in tam še se dobi kak sod vina, in le kje kak žakelj zrnja. — Vino se dobi do 120 fl. štartinjak zrnje pa: pšenica po 5 fl., žito po 4 fl., koruza po 3 fl. 20 kr., ajda po 4 fl. in oves po 2 fl. stari 7agan.