Cena VSO din
Mnotgi pisatelji so v zadregi, kako bi imenovali današnje stenje. Ali je to »najhumanejša vojna v Evropi« ati »najbolj krvavi mir«?
Post Dispatch, St. Lui«.
Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ul, 6 / Tel. 25-67 / Izhaia vsak četrtek Veiia letno 36 din. polletno 18 din. četrtletno 9 din. za inozemstvo letno 60 din Rokopisi se ne vračalo / Pošt. ček. rač. 11.787 Mariborsko tiskarne d. d. Maribor
Oglasi po ceniku
Tristopeldesel let svetovne zgodovine
POD BRITANSKIM VODSTVOM.
Veliki Britanski imperij, ki s svojo gospodarsko močjo in s svojo pomorsko vojno silo obvladuje ali vsaj nadzira sko-ro pol sveta ni od včeraj, ampak je tvorba treh stoletij in pol. 350 let so gradili angleški politiki in trgovali angleški trgovci, da je nastala stavba, ki ji do sedaj še nihče ni bil kos. šele v zadnjem času so se pojavili možje, ki so prepričani, da ima britanska stavba že toliko špranj in šibkih mest, da že davno ni več nepremagljiva. Ali je to njihovo mnenje resnično pa bo pokazala šele bodočnost.
SKRIVNOST IMPERIJALNE MOČI.
V čem je prav za prav skrivnost britanske moči? Katera načela so zvarila to novodobno Zvezo narodov, ki druži v svojih mejah ljudi najrazličnejših narodnosti, ver in ras. Harold Nicolson jih je takole označil:
»Britansko zunanjo politiko 19. stoletja je določalo šest osnovnih načel brez ozira na to, katera stranka je bila slučajno na oblasti, Ta načela so sledeča: 1. mir; 2. ravnotežje sil na kontinentu;
3.	britanska premoč na morju; 4. brintan-ska zveza z Indijo in ostalim imperijem; 5. svobodna trgovina; 6. humanitarne (človečanske) obveznosti.«
V teh stavkih je označena angleška zunanja politika tako jasno, kakor je doslej
še nihče ni označil. Iz teh načel se da raz lagati marsikaj, kar nam je bilo morda nerazumljivo; kajti vsako državniško dejanje v angleški zgodovini zadnjega časa je imelo izvor v enem izmed šestih načel, čeprav je bilo tu pa tam videti, da se je katero izmed načel očitno kršilo. Tu pa tam je seveda to ali no načelo moralo stopiti v ozadje, v glavnem pa so to živ-ljenska vprašanja britanskega imperija. Mir je nujen za trgovino, na kateri je v veliki meri zgrajena angleška gospodarska in z njo poltična moč. Za to trgovino in za zavarovanje na surovinah in poljedelskih pridelkih revne Anglije je nujna dobra zveza z Indijo in ostalim imperijem. Ta zveza je najbolje zavarovana z britansko premočjo na morju. Humanitarne obveznosti pa so prestižno vprašanje, ki prav tako zavaruje prvenstveni po iožaj imperija kakor ostala načela*
Velika Britanija se je vedno krčevito držala teh načel in jih je znala s političnimi zvezami ali v skrajnem primeru tudi z orožjem braniti. Nekateri zgodovinarji imenujejo vso angleško zgodovino zadnjih 350 let, zgodovino koalicij. Poizkusimo tej zgodovini slediti.
POLITIKA ZAVEZNIŠTEV
Prvi nasprotnik Velike Britanije je bila Španija tedaj, ko je bila še sama svetovni imeprij. V koaliciji (zvezi) s Francijo in
Turčijo je Angležem za časa kraljice Elizabete uspelo, da so izrinili Španijo z njenega prvega mesta v svetu. Drugi nasprotnik Velike Britanije je bila bogata meščanska Nizozemska. Proti njej se je zvezala s Francijo, ki ji naraščajoča Nizozemska moč tudi ni šla v račun. To se je zgodilo v dobi, ko je vodil Anglijo veliki revolucionar Croimvell. Takoj nato pa je nastal spor med obema zaveznikoma Francijo in Anglijo. Ta spor se je vlekel celi dve stoletji. Sprva je bila angleški zaveznik proti mogočnemu Ludviku XIV. prejšnja sovražnica Nizozemska, potem pa je državniku Pittu starejšemu uspelo, da pridobi pruskega kralja Friderika Velikega. V tej dobi uspe Angležem, da si zagotovijo svoje gospodstvo nad Indijo in Kanado. Sledi francoska revolucija in za njo Napoleon I. Na drugi strani natane nova zveza: Anglija, Pruska, Avstrija in Rusija. Uspeh je znan: Napoleon je bil pregnan na Sv. Heleno.
Toda že vstaja v ozadju nov nasprotnik: Rusija, ki postaja vedno bolj nevarna za angleška azijska posestva. Tudi to na-sprotstvo traja dolgo časa. V krimski vojni pride do zveze med Anglijo, Francijo in Turčijo. Med tem se okrepi na kontinentu Pruska ter leta 1871 poveže vse nemške državice v celoto. Preje pa še pride do spora med Francijo in Anglijo, ko se noče Francija razširiti po
Afriki in Siriji. Tedaj pride do zveze med Francijo in Rusijo, ki imata obe interes, da udarita Veliko Britanijo, prva v Afriki, druga v Aziji. Proti temu se hoče Velika Britanija zavarovati s ponudbo zveze Viljemu II. še pred svetovno vojno se zveže Anglija z Japonsko, ki ji na ta način pripomore do zmage nad Rusi. Sledi svetovna vojna in za njo današnja vojna, oboje dokazi za angleško zvestobo zunanjepolitičnim načelom, ki so ustvarila in obdržala britanski svetovni imperij.
SMISEL ZGODOVINE.
Zgodovina se ponavlja, samo glavne osebe, igralci v tej komediji, se menjavajo. Vedno enaka je tekma za premoč, za oblast na zemlji. Vsa zavezništva, pa naj jih je sklenila ta ali ona velesila, so vedno naperjena proti tretji sili, ki ogroža dosedanji red, ali pa ta zavezništva iščejo sobojevnikov za boj proti dosedanjemu redu. če gledamo zgodovino skozi taka očala, bomo videli globlji smisel zgodovine v kaj čudni luči.
Kljub vsemu pa je v nas še nekaj vere: morda bo vendarle še kedaj prišel čas, ko zavezništva ne bodo več zgrajena z namenom, da se kaka sila poruši, ampak da se zgradi resnično nov pravičnejši red, o katerem prav v tem času toliko slišimo.
Jad.
Med Škoti
še danes se marsikateremu novinarju rado primeri, da »radi kratkosti« napiše besedo Anglija mesto Velika Britanija. S tem bi se v Veliki Britaniji marsikomu hudo zameril. Kajti na znamenitem otočju, na katerem se je dolga stoletja krojila usoda sveta, ne živi samo en narod, ampak štirje narodi, ki imajo različne značaje, razfično zgodovino, j)redvsem pa različno narodno zavest. Docjm je z.avest državne skupnosti danes prodrla že -do zadnjega gorskega pastirja (če odštejemo nekatere pojave v Severni Irski, ki meji na svobodno državo Irsko), je zavest narodne individualnosti med njimi še dovolj močna, če bi n. pr. kakemu Ircu, ali Va-lizu, ali celo Škot« rekli, da je Anglež, bi ga hudo žalili. Kajti vsak med njimi, pa če je še talko zvest angleškemu kralju, oziroma kralju združenega kraljestva, je vendarle ponosen na svojo narodnost.
Škoti imajo še danes prav poseben položaj v državi, položaj, ki se v marsičem razlikuje od položaja ostalih, angleških državljanov. Oni imajo svojega ministra v vladi, svojo cerkev (presbiterijansko) in v marsičem svoje zakone (da omenimo le popolnoma drugačno zakonsko pravo). Sicer pa so škotje zastopani v vseh viš-
..Odvietnik" in o
Odvetnici imajo seveda svoje zbornice, n. pr. za Slovenijo v Ljubljani, za Hrvat-sko v Zagrebu itd. Imajo tudi svoja stanovska glasila. Glasih hrvatske odvetniške zbornice je »Odvjetnik«.
Znano je, da so odvetniki zlasti tudi v političnem življenju izredno dejavni. Večinoma je pri nas tako, da pisarna odvetnika poslanca, kakor tudi pisarna kakega višjega javnega funkcionarja pri tem nič ne Izgubi, nego mnogo, včasl silno mnogo, vselej pa mnogo več pridobi, kakor bi sicer zmogla vkup spraviti. Malo je takih, ki bi jih vodil plemeniti idealizem, še manj je takih, ki bi h srca tudi kaj žrtvovali za obče dobro brez vsakršne tihe, prikrite sebičnosti. Neke važne javne funkcije odvetnika so večinoma tožko združljive atli pa stvarno vobče niso združljive s pridobitnim delom njegove pisarne.
Zanimivo je in zbuja mnogo pozornosti,
in Angleži
jih službah, v diplomaciji, v bankarstvu in industriji. Zanimivo je tudi to, da je zelo velilko Škotov na Angleškem, da pa so Angleži na škotskem izjema. Kajti državno politično središče London ni več angleško glavno mesto ampak glavno mesto Zedinjenega kraljestva. Angleži sploh nimajo več svojega glavnega mesta, škotje pa ga imajo in ga ljubosumno čuvajo: Edinburgh. Imeti v svoji deželi državni center ni za deželo le korist, ampak ji nalaga tudi žrtve, ki so »prečarcskim« Škotom prihranjene.
Zgodovina škotsko-angleške združitve je kaj zanimiva. Sega v dobo angleške kraljice Elizabete, ki je osvobodila svojo deželo španskega varuštva ter Škotom odstranila franc, varovanko M. Stuart, špa nija in Francija sta izgubili vsaka svojo podrejeno državico. Toda s tem združitev še ni bila končana. K temu je prišla tudi skupna škotsko-angleška borba proti pa-peštvu in kesneje proti kraljevi diktaturi. In danes je kljub raznim nasprotjem, ki tu pa tam še pridejo na dan, občutje skupne usode in povezanosti tako močno, da bi pač nikomur ne moglo uspeti ta dva naroda ločiti.
dvetnik poslanec
kaj je pisal zagrebški »Odvjetnik« o, odvetniku poslancu. Že lani je predlagal, da bi naj odvetnik poslanec ne dobival nobenega plačila za svoje delo pred upravnimi oblastvi. To da zahtevajo interesi čistega parlamentarizma in odvetništva samega, češ da odvetnik ne sme imeti koristi od politike, ki sploh naj ne bo donosna stvar!
Člen 12, uredbe o volivnem redu za hr-vatski sabor, ki je izšla 14. L 1.1., pa veli, da izgubijo mandat odvetniki poslanci, ki kot pravni zastopniki obavljajo dela, čijih rešitev je odvisna od upravnih oblastev. Torej medtem ko je zagrebški »Odvjetnik« predlagal, da odvetnik poslanec ne sme zahtevati plačila za nobeno svoje delo pri upravnem oblastvu, določa uredba o volivnem redu za hrvatski sabor, da odvetnik, ki obavlja tako odvetniško službo, izgubi že kar tudi mandat. Hrvatska odvetniška zbornica v Zagrebu je prepričana — pravi »Odvjetnik« —, da je eden iz-
med njenih namenov izpolnjen, ker so njeni predlogi našli odziva v novi uredbi o volivnem zakonu za banovino Hrvat-siko, in meni, da bi bilo samo dosledno in dobro, ako bi to določbo uveljavili tudi za člane senata in bodoče narodne skupščine.
Zagrebškemu »Odvjetniku« smo hvaležni za zdrave pobude in se iz vsega srca pridružujemo njegovim upravičenim zahtevam po prepotrebnim čiščenju. Prepričani smo, da s tem pomagamo čistiti i domače politično življenje, ki je danes še jako bolno med drugim baš tudi radi razmer, ki jih graja zagrebški »Odvjetnik«. Mi vse to dobro razumemo, pa tudi težko prenašamo. Le zavedajmo se resnice: politika kogar bogato redi, zaupanja naroda vreden pač ni! Sotlski.
Kmetska zbornica uvaja knjigo* vodstvo za kmetčka posestva
Po obrazcih za knjige »Kmetijske zbornice« bo slovenski krnet, ki se je prijavil za vodstvo knjig o svojem posestvu, vodil od 1. marca 1.1. do konca februarja 1941 sledeče knjige:
1. »Imovina«; 2. »Denarni prejemki in izdatki«; 3. »Živinoreja in živinorejski proizvodi«; 4. »Rastlinski proizvodi« in 5. »Pomožna beležinca« kot priloga.
Podobno in še mnogo bolj podrobno knjigovodstvo imajo že leta in leta industrije, karteli, zadruge, trgovci in obrtniki. Kmečki človelk pa za tako knjigovodstvo še vedel ni. Marsikatera indutsrija vodi celo »dvojno« knjigovodstvo, prvo, ki ustreza dejanskemu stanju podjetja, drugo, lažno, ki izkazuje le velike izgube pa predlaga oblastem za odmero davka. Takega knjigovodstva kmetje ne bodo vodili, vendar ni danes skoro nobenega dvoma več, kakšen bo uspeh tega kmečkega knjigovodstva: izkazalo se bo, da slovenski kmet stalno in nezadržno nazaduje.	Ivan	Šilc.
£ng!eži ne bodo pomagali?
O zavezniški pomoči Fincem se na za-padu še vedno mnogo razpravlja po časopisih. Po mnenju italijanske časopisne agencije Stefani se v Angliji vedno bolj oglašajo struje, ki so proti intervenciji v korist Finske. Londonski listi ugotavljajo, da kljub garanciji ni mogla biti poslana
pomoč Poljski, a iz še močnejših razlogov je nemogoče pomagati Finski. Zemljepisna karta dokazuje, da bi morali pri pošiljanju čet iz Anglije na Finsko premagati 'velike težkoče pri obrambi komuna-cijskih linij. Struja proti intervenciji se zalaga tudi proti vsakršnemu nastopu na Bližnjem vzhodu. Anglija bo morala strniti vse svoje sile h glavni točki svoje obragube, ne pa trošiti moči z raznimi ek s pedicijekimi vojskami drugorazrednega značaja. Zdi se, da so enakega mnenja tudi londonski oblastniki, ker še ni prišlo do prekinitve odnošajev med obema vladama.
DROBNE VESTI____________________________
□ Rooseveltov »mirovni angeli« Sum-ner Welles se je iz Rima že odpeljal preko Švice v Berlin. Pri tej priložnosti so časopisi polni raznih ugibanj, vendar dvomijo v uspeh Wellesove misije, V demokratskih zemljah se poudarja, da ni mogoče govoriti o miru, dokler se Tie izpolnijo zavezniški pogoji. Tudi Nemčija vztraja pri svojih vojnih ciljih:
□ Sovjetske čete so pričele na skrajnem severu z novo ofenzivo. 80 km južno od Petsama se je razvila velika bitka pri Jejenjarviju. Finci so morali zapustiti svoje prvotne položaje in se umakniti k Nautslju, ki leži 15 km od ceste, ki vede iz Rovaniemija proti Petsamu.
□ Angleška letala so v zadnjem času podvzela več oglednih letov preko Nemčije. Letela so preko Berlina in preko Baltskega morja. Tudi Nemci so prileteli nad Angliio. Angleži poročajo, da so nad Firth of Forthom in nad Nothumberlan-dom sestrelili 2 nemška bombnika.
Številki S od 1. februarja je bila priložena položnica.
Kdor je naročnino že poravnal vsaj deloma tudi za leto 1940., na| izvoli položnico shraniti za prihodnje nakazilo ali pa odstopiti prijatelju, ki ga pridobi za novega naročnika! Od zamudnikov pričakujemo, da bodo storili svojo dolžnost. Nekatere stare zamudnike bomo morali črtati radi zlorabe našega zaupanja.
UPRAVA »EDINOSTI« Maribor, Kopališka ulica ti
7 dni
d&maiSh ve$tš
aBnamsHBnB&BBBSHnma
*■ Dr. Dragoljub Jovanovič je.s svojo skupino izstopi! iz Srbske zeinljoradničke strarike. '
fr Podražitev semen. Tudi semena so se zelo podražila, tako n. pr. zelje za 30%', karftjola.za 23%, grah za 60%, pc-tcrši! za 100%, krmilna pesa pa. za 1-25%. Posebno podražitev semena krmilne pese bo vplivala na druge kozinn n e premete.
fr Rezervni podoficirji sc obveščajo, da je notranje ministrstvo dovolilo ustanovitev društva rezervnih podoficirjev kraljevine Jugoslavije s sedežem v Beogradu. V ostalih mestih države bodo ustanovljeni pododbori, če se bo javilo dovolj članov. V Mariboru je že ustanovljen pripravljalni odbor ter se lahko dobijo vse informacije v pisarni na Rotovškem trgu št. 1 vsak torek in četrtek od 18,-do 19. ure. AH pa pri poverjeniku g. Franji črepinku, Marijina ulica št. 24. Za pismene informacije je poslati znamko za odgovor.
fr Podružnica Švabsko-nemškega Kul-tnrbunda se je te dni ustanovila v Celju. Za predsednika je bil izvoljen evangeljski pastor dr. May.
fr Skakalne tekme v Planici bodo prihodnjo nedeljo. Najboljši smučarji bodo skakali na manjši skakalnici, ki dopušča skoke do 65 metrov. Priglasilo se jih je lepo število, med njimi tudi iz Nemčije, f ckme se bo udeležil tudi znani Bradi, ki je dosege! pred par leti na veliki skakalnici svetovni rekord, ko je skočil v Planici 107 metrov daleč.
fr Blagovni kiiring v prometu z Italijo namerava Jugoslavija opustiti. Italijanski izvozniki namreč zahtevajo že dclj časa za blago, ki se plača v kliringu, za polovico višje cene, kakor če bi bilo blago plačapo v prostih devizah. V kratkem bodo z Italijo pogajanja iii se bo razpravljalo tudi o tej zadevi.
★ Češko-Moravska bi se imela sedai vključiti v nemški carinski sistem, vsled česar bi bila potrebna pogajanja z Jugoslavijo, da se uredi tudi ta stvar. Nemčija pa je nenadoma sedaj opustila to svojo namero, tako da ostane Ceško-Moravska še nadalje carinska enota. Iz tega razloga se je tudi odgodila konferenca stalnega nemško-jugoslovenskega gospodarskega odbora, ki bi imel razpravljati tudi o tej stvari.
* Prisilno delo za špekulante? Kakor poroča »Zagrebški list«, je vlada sklenila, da se bodo poslali v koncentracijska taborišča tudi vsi špekulanti in drugi, ki se ne drže predpisov glede.čen. Sestavljen je baje že poseben odbor ministrov, ki bo podrobneje razpravljal o postopku proti navijalcem cen.
fr Moderno sadno sušilnico bodo zgradili še letos v Gornji Radgoni in bo sluzila sadjarjem daleč naokoli.
fr Zopetno povišanje bencinske mešanice napovedujejo v Beogradu. Odbor za določevanje cen bencinu je prejel predlog kartela, naj se cena bencinski mešanici poviša za 20 par pri litru. To je o.d izbruha vojne dalje menda že četrto ali celo peto povišanje cene bencinu.
fr Bencinske karte stopijo v petek, 1. marca v veljavo. Posebna komisija v Beogradu je določila zaenkrat množine, ki se oddajajo na poedine vrst kart. —i Množine, ki jih prejemajo avtomobilisti m motociklisti na karte, so tako majhne, da se ne bomo daleč peljali.
fr Dvodnevni tečaj za sajenje, oskrbo, gnojenje in precepljenje sadnega drevja bo 4. in 5 marca na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj, ki je teoreti-tičen in praktičen, traja oba dni od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Za hrano in prenočišče imajo udeleženci sami skrbeti. Prijaviti se je ravnateljstvu pravočasno.
fr Regulacijo Drave. Letos bodo začeli regulirati Dravo med Ptujem in Budino. Proračun znaša skoraj 3 milijone dinar-, jev. Delo je izlicitiralo gradbeno podjetje inž. Pretnar iz Ljubljane. Delo se začne kmalu.
fr 12 konj je peljalo hrast, ki so ga te dni posekali v bližini Gornje Radgone. Drevo je bilo 32 metrov visoko in je imelo 11_ kubičnih metrov, lesa.
fr Živina bo še dražja. Glavna zveza srbskih kmetskih zadrug je sklenila, da no za izvoz kupovala živino po višjih ce-( nali. Na ta način se bo cena živini zopet občutno povišala.
fr Izseljeniške vloge bodo vse izpia-;-a!i. Gre za vloge pri denarnih zavodih, i so prišli v konkurz od L januarja leta 1925. do 3. februarja 1931. Med njimi je tudi Slavenska banka. Prošnje ie treba poslati Poštni hranilnici.
fr Posvetovalni odbor za pospeševanje ndustrije in obrti se ustanovi pri trgovinskem ministrstvu. Odbor bo v kratkem začel delovati.
m
dinamit mir
Pogosto slišimo kaj o Noblovih nagradah. Vemo pa o Noblu prav malo. O tistem' Noblu, ki je ustanovil fond, iz katerega se plačujejo nagrade velikim znan stvenikom, umetnikom in pacifistom (borcem za mir med narodi). O tistem Noblu, po katerem sc imenujejo še danes nekatere-velike tovarne razstreliva, potrebnega za vojno — dinamita. Zamislimo’ se v to grozno šalo našega časa!
Alfred Nobel je bil rojen 21. oktobra 1S3'3. leta v Stockholmu. Kot znan pacifist je bil povabljen leta 1892. v Bern na razorožitveno konferenco. Da, že tedaj so prirejali razorožitvene konference in kongrese, le da se niso sestajali tam diplomati. temveč le 'literati, plemenite dame, utopični reševalci sveta in druga taka gospoda. — Nobel se ni odzval povabilu, ni ga bilo v Bern, pač pa se }e pismeno takole opravičil znani pacifistki gospej Berti Suttner:
:»Moje tovarne bodo morda prej preprečile vojno nego vaši kongresi. Tistega dne, ko bosta dve armadi v stanju uničiti druga drugo v eni' sekundi, takrat bodo vsi civilizirani narodi- z grozo bežali od vojne.« Res, krasna zamisel! Ali pa cinizem moža, ki je izumil in izdeloval najmočnejše in najuspešnejše vojno in morilno orožje? Na tak način je naj-hrže varal Nobel — tovarnar Nobla .—
človeka, pacifista. Toda s takim varanjem svoje vesti sc Nobel najbrže ni pomiril,- kajti z denarjem, ki mu ga je vrglo izdelovanje eksploziva, je hotel vzbuditi pacifistično gibanje, ki je bilo v nasprotju z njegovo teorijo o miru, ki bo nastopil takrat, ko bodo njegove tovarne izdelo-.vale toliko in takega razstreliva, da bosta dve armadi sposobni uničiti druga drugo -v eni sekundi.
Leta 1895. je Nobel umrl. Zapustil je premoženje v vrednosti 31.5 milijona švedskih kron. Določil je, naj se razdele obresti tega ogromnega premoženja vsako leto petim ljudem :trem učenjakom, enemu pisatelju in enemu pacifistu, ki je Sr kakršnimkoli delom »prispeval največ za bratstvo med narodi in za odstranjevanje ter zmanjšanje vojnih sil, kakor tudi za vzdrževanje in razširjanje mirovnih kongresov.«
Vsi ti apostoli miru dobivajo torej denar iz podjetij Noblovega dinamitnega trusta, ki daje seveda tudi lastnikom trusta, Noblovim naslednikom, dividende — po 20%. Noblov trust ima podružnice po vsem svetu, delničarji trusta pa so Švedi. Angleži. Nemci, Francozi, Japonci in drug'. Torej je trust prav inter-naciionalen. Pred prvo svetovno voino so bila združena v trustu podjetja: »Di-namitna Delniška družba,- prel Alfred
j Nobel, Hamburg«, v Glasgovvu angleška j »Nobels E.vplosives Com.«, potem »Ja-panesc Explosives itd.« in belgijska »So-ciete Anonime d’ Arendonck«. Do konca leta 1915. — torej že med vojno! — je zalagal isti trust z municijo antanto in centralne sile. Pozneje je bil trust razpuščen in vsako nacionalno podjetje je dobavljalo municijo svoji državi. Po vojni pa so se ta podjetja spet združila v trust, v katerega je vstopil še nov član — »I. G. — Farbenindustrie«. To nemško podjetje je prevzelo in združilo pod svojim imenom »Dinamitno Delniško Družbo, prej Alfred Nobel Hamburg«, potem »Koln-Rotweil A. G.. Berlin«, nato »Nobel Industries Limited; London« in končno še »E.I. du Pont Nemours et Co.. Wi!mington, U. S. A.« — »I. G. Farben-industrie« pa ne izdeluje le barv in eksploziv. Celo mnogi izmed nas uporabljajo vsak dan njene izdelke, ki so nekateri čisto nedolžni, celo koristni: aspirin- pl-ramiaon in druga zdravila z značko »B;t-yer«, foto-aoarate in foto-potrebščine znamke »Agfa«. Svoje zastopstvo ima »I. G. Farbenindustrie« v Zagrebu pod imenom »Jiigefa«.
Alfred Nobel Da čaka- v grobu: ali bodo prinesle narodom mir tovarne municije njegovih naslednikov ali nagrade pacifistom.
Prepovedano orožie
Ker je tehnika vedno bolj izpopolnjevala vojno umetnost in so izumitelji iznašli vedno boljša in učinkovitejša sredstva za ubijanje ljudi, so se sestali ljudje, ki so hoteli tudi vojno omejiti v nekoliko boli človeške oblike.. Kajti tisti stari časi ko so barbari pobijali in ropali po kulturnih zemljah so postali pravi vzgled človeške milosrčnosti in človekoljubja na pram modernim morilnim strojem. In res se je posrečilo, pridobiti vse kulturne države za podpis t. im. haaške konvencije. (1907), ki skuša nekatere najbolj 'nekulturne,, ali morda najbolj »kulturne« izrastke modernega bojevanja omejiti. Toda te haaške konvencije se bojujoče države niso nikoli bog ve kako vestno držale, kajti dobro so se zavedale, da uspeh v današnjem času inarsikedaj opraviči pOt do uspeha. Naj navedemo le nekatere člene tega dogovora:
Po členu 23 o vojni po suhem je n. pr. prepovedana uporaba strupov in strupenega orožja (n. pr. bajonetov), nadalje uporaba, orožja in krogel (projektilov),- ki povzročajo nepotrebne . (prevelike) rane.
Granate s strupenim plinom in t. im. dum-dum krogle so prepovedane že po deklaraciji št. 4 prve haaške konference. Krogle dum-dum so točno označene (gre večidel za krogle, ki imajo odpiljene jeklene konice, ali pa sploh nimajo jeklenega plašča, da se svinec, ki zadene na kost nekako razlije ali razkropi po mesu. Člen' 11. konvencije prepoveduje metanje izstrelkov iz balonov in druge metode te vrste.( Po tej konvenciji bi se dalo razlagati, dgje prepovedano vsako bombardiranje). P0 vojnem pravu bi se moralo vse vojaško udejstvovanje omejevati zgolj ha t. im. vojaške objekte, na prostore, kj so vojaško zavarovanj ali ki so vojaško pomembni.
Vse to so zelo lepa načela. Toda malo verjetno je, da bi se takega prepovedanega orožja katerakoli vojujoča se država odpovedala, če bi ji to utegnilo prinesti kak znaten uspeh. Vojska ima že sama po sebi zelo malo človeškega ali človečanskega v sebi ih je torej v počlovečenju vojske že neko nasprotje v pojmih ...
PO fil
□ USA ne bodo prekinile diplomatskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo. Predlog senatorja Lloyda, da se ukine kredit' za ameriško veleposlaništvo v Moskvi.. je bil odklonjen.	•
□ Francoski parlament je izglasoval Daladieru popolno zaupnico s 450:1 glasu. . .	.	•
O Pod Uralom so našli nove vrelce nafte. V sovjetskih časopisih imenujejo te vrelce »Novi Baku«. Pomembni so radi tega, ker ležijo izven nevarne obmejne cone’ter so torej bolj zavarovani..kakor tisti na vznožju Kavkaza.
□ Vest, da je šlo 10,000 Madžarov Fincem na pomoč se iz Budimpešte odločno zanikava.
□ Turčija zanikava poročila, ki so jih prinesli ruski časopisi, češ, da se zbirajo ha njenih mejah nešteti rezervisti in da ima skrita letališča, na katerih je skritih 500 britanskih letal.
□ Sovjetsko vojno •vodovje se po nekaterih poročilih zbira v fjordu Kola v Severnem morju.
□ Predsednik Roosevelt bo tretjič kandidiral za predsednika Zedinjenih držav.
. fr Uvoz brezcarinskega žvepla.. Finančno. ministrstvo je odredilo, da se v poljedelske svrhe uvaža žveplo in žvepleni cvet za dobo šestih mesecev, brez carine.
fr Slinavka in. parkljevka se je zopet j
pojavila v nekaterih krajih. Zato’je magistrat prepovedal v Mariboru do na-; daljnega vse živinske in svinjske sejme, fr Zagrebški milijonar Dragutin Vašič
ie bil obsojen radi oderuštva na iri leta in dva meseca ječe ter trn globo "DS.OOO din.
□ Hitler je imel govor, v katerem je očrtal nemške vojne cilje. Poudaril je, da hoče imeti Nemčija svoj življenjski prostor, to je vso ono zemljo, ki je bila nekoč nemška. Nadalje zahteva Nemčija povratek kolonij, ki SO ji jih bili 1918 ugrabili. Ob koncu je izrazil Hitler svoje prepričanje, da bo Nemčija zmagala.
□ Francoski parlament je soglasno sklenil razveljavljenje komunističnih mandatov.
[3 Otcn Habsburški zapušča Pariz in odpotuje v Zednijene države.
□ Nemci odločno zamkavajo, da bi priletela angleška letala nad Berlin.
□ Med finskimi socialnimi demokrati in finskim desničarskim obrambnim korom je prišlo do sporazuma. Socialni demokrati so vstopili v ta kor.
□ Novi iugoslovanski poslanik v Sofiji Milanovič je izročil bolgarskemu kralju Borisu svoje poverilne listine. Kralj Boris mu ,ic zelo prijazno odgovoril in zagotovil, da bo Bolgarija nadaljevala s nolitiko zbližauja obeli držav.
□ Japonska je na Kitajskem pretrpela zopet vrsto porazov. Zdi se. da se je vojna sreča vendarle obrnila.
□ Švedski, norveški in danski zunanji minister so imeli konferenco, na kateri ie prišla ponovno do izraza želja po nev-•tratnosti. Izrazili so upanje, da se bo finska vojna končala s častnim kompromisom. Angleški in francoski časopisi so nad temi sklepi hudo razočarani.
□ Bivši angleški voini minister Iloarc Belisha je imel govor, v katerem je zahteval, da bi Anglija takoj z vso svojo silo pomagala Finski v njenem boju proti Sovjetski Rusiji.
□ Tudi v Sofiji se je ustanovila jugo-siovansko-bolgarska trgovinska zbornica. Jugoslavijo je zastopal med drugimi gospodarstveniki tudi trgovski minister Andres. ki je bi! sprejet pri kralju Borisu v avdienci.
□ Glavni ravnatelj Prizada je postal
dr. Dragutin Tot iz Zagreba.
□ Ameriški poslanik Sunmer Welles
se je sestal v Rimu z grofom Cianom in z Mussolinijem. Njegove izjave so zelo optimistične.
□ Churchill je imel v parlamentu zopet oster govor proti Nemčiji. Nevtralcem pa je očitali da so popolnoma pod nemškim vplivom.
Današnja vojna bo vendarle bolj človekoljubna kakor prejšnja!
Človek ne bi verjel, pa je le res. Danes v dobi tankov in večtonskih bomb bodo vojaki vendarle manj trpeli kakor med svetovno vojno. ‘Ne samo radi ..konifora'1 v Siegfriedov! ali Maginotovi liniji, kjer lahko poslušajo radio in igrajo karte. Končno se še vendarle zgodi, da bodo ti vojaki okusili vojno tudi pobiiže. Pa jim bo le veliko trpljenje olajšano. Kdor je bil v vojni bo imel gotoVo še dobro v (slabem) spominu znamenito cesarsko kraljevo uš. In glejte, tej uši bije zadnja ura. In sicer po zaslugi budimpe-štanskega profesorja in Nobelovega nagrajenca >Scngyergyija. Spoznal je namreč, da uši ne ljubijo vitamina B2. Ko je vcepljal la vitamin podganam, so jih uši kar na naglem zapustile. Če sc bodo obnesli ti poskusi na ljudeh, si bo priboril profesor Sen-gycrgyi večno hvaležnost vojakov.
OBVESTILO
Zimski čas je najbolj ugoden za pridobivanje naročnikov. Cenjeni zaupniki in prijatelji „Edinosli“ naj ga za to porabijo, da borno vsi vkup imeli uslrezeu delež na poštenem pospeše-anju pravičnih teženj kmečko-delavskega človeka in našega občestva!
KULTURNA OBZORJA IN FILMSKI TRAK Ali so ,.Vražji študenti” za študente?
Mesto običajne filmske kritike prinašamo članek izkušenega vzgojitelja o vprašanju, ki je tako zanimalo naše javno mnenje. Op. ur.
Vsak dan so predstave nabito polne, občinstvo se lomi samega smeha in vse to na račun šole in profesorjev, ki so tako zelo posrečeni. Ni čudno, če je baje nastalo vprašanje, ali je prav, pustiti mladino k takemu filmu, ki ji bo vzel še zadnje spoštovanje do šolske avtoritete. Seveda je prišel ta pomislek, kakor je to že navada, prepozno, ker so se navihanci v svojem instinktu že pravočasno po-žurili. Uverjen sem, da brez duševne škode. Malo je takih, ki bi mislili, da je ta film točen posnetek resničnih razmer, da je vsaka šola in vsak profesor vedno in v celoti tak. Mladina dobro ve, da gieda v filmu samo en del in sicer veseli dei šolskega življenja, ki pa s tem še davno ni izčrpano.
Šola je za mladega človeka svet v malem, poln dogajanj, večinoma neprijetnih. Saj ga sili k učenju, ^gnjavi« ga z nalogami in izpiti ter mu iemlje svobodo in ga tlači v paragrafe, ko si želi največje sproščenosti. Čisto naravno nastaneta dve fronti, na eni strani šolski predstavniki, ki imajo težke bombnike na razpolago, pa tudi druga stran, podpirana z učinkovitimi simpatijami nevtralcev, se junaško brani ter kompenzira svojo šib-
kost z bojnimi zvijačami, ki jih zmore samo mladostna domiselnost. Učenci hitro opazijo ranljiva mesta na svojem nasprotniku, vidijo, da ni noben olimpski bog, temveč tudi samo človčk, ki lahko kaj pozabi, se celo zmoti in si včasi svojo avtoriteto utrjuje s prav neprimernimi sredstvi. Vse to naši Finci s svoje linije bistro opazijo. Obžalovati je, kdor nima razumevanja za ta večno lepi boj, ki pa nikakor ni tragičen. Skoro bi rekel: slab profesor, ki so ga učenci samo oboževali ali se ga samo bali. ne da bi vsaj s kakšnim priimkom našli bližji in bolj človeški odnos do njega. Ko je ta osemletna vojna končana, na nekaterih frontah se lahko tudi za kakšno leto podaljša, bo nekdanji frontnik položaj veliko bolj optimistično presodil. Zavedal se bo pri svojih učiteljih še mnogo drugih, svetlejših potez, da so bili v svojem jedru vendarle dobri in da se je pri njih mnogo prida naučil. Zato pa ne jemljimo življenja bolj resno kakor je v resnici. Da nam je ostal spomin na šolsko dobo vendarle tako drag, ali niso temu vzrok baš take anekdote, skrbno izbrane, leoo oovezane.^efektno frizirane. ki prerastejo vse resnične ali domnevane nekdanje nevšečnosti? Zato pa treba pravočasno tendenco takih filmov pojasniti, nato pa pustiti, da se m'adina do solz nasmeje resničnim in izmišljenim vragolijam študentov.	Ado
RAZPIS
Saveza radničkih umjetničkih i glazbenih društava u Zagrebu
Savez radničkih pjevačkih umjetničkih i glazbenih društava u Zagrebu razpisuje natečaj za kompozicije za moški zbor pod sledečimi pogoji:
t. Besede (tekst) morajo biti iz življenja delovnega ljudstva (delavcev ali kmetov) in morajo biti po svoji usmerjenosti in po načinu izražanja blizu miselnosti in občutju delovnih slojev;
2. Glasba mora biti enostavna, nekomplici-rana, harmonije ritmično zanimive, po možnosti linearno koncipirane v vokalnem stavku, s pravilno deklamacijo teksta, 3—4 glasna in, kolikor je to mogoče, na osnovi elementov narodnih pesmi;
3. Trajati mora najmanj 5 minut (lahko je tudi ciklus več zborov).
4. Delo mora biti še ne izvajano in oddano pod šifro. Točno ime in naslov je treba predati v zalepljeni kuverti z oznako šifre, ki se odpre šele po objavljeni oceni žirije.
5. Nagrade: I. din 2.000.- II. din 1.500.— III. din 1.000,— IV. din 750.—.
Nagrajena dela ostanejo last Saveza, ki si pridržuje tudi pravico odkupa nenagrajenih del po predhodnem dogovoru s komponisti.
Rok natečaja do lfe. maja 1940.
Pošiljke je treba poslati z oznako ^Za natečaj Saveza radničkih pjevačkih, umjetničkih i glazbenih društava Zagreb, Breščenskog ulica 4. I.
Močni b<_
Sargov
KALODONT
proti zobnemu kamnu
kovarstvo in ljubezen
Schillerjeva meščanska tragedija »Kovarstvo in ljubezen« spada med tista dela nemške književnosti, ko se nemški meščanski pisatelji niso več skrivali za zgodovinske snovi ali pod plašč daljne Italije, da so izrekli svojo obsodbo družbenemu redu, ki je utesnjeval meščanstvo v njegovih razvojnih stremljenjih. Bila je to doba ameriških ustavnih bojev in francoske revolucije. Vse to se živo zrcali v tem revolucionarnem delu nemškega meščanstva. »Kovarstvo in ljubezen« je najči-stejša, najjasnejša »tendenčna« umetnost v pravem pomenu besede in ni slučaj, da je po skoro 150. letih prišla do nove slave in časti. V njej gleda publika že davno pribojevane vsečloveške ideale, ki so bili tedaj ožigosani kot »umazana politika«. Marsikak stavek v tragediji je dobil šele danes pravo živo aktualnost, ki sega tudi danes kakor vest do srca. Marsikomu »Kovarstvo in ljubezen« še danes ni posebno všeč.
Seveda pa ne smemo pozabiti, da je od tedaj prešlo že 150 let. In z življenjem se je v marsičem izpremenila tudi današnja publika. Posebno je današnja publika občutljiva za visoki, svečani patos. Režiser Mal e c se temu patosu ni bog ve kako izogibal, človek bi skoro sodil, da je kot teaterski človek pri njem užival, saj ima tak slog tudi svoje lepe strani. Samo današnjemu gledalcu nove le malo; kajti vse prerad se izprevrže v banalnost. Prav gotovo se je režiser skušal v svoji režiji približati staremu slogu igranja, ko je
pustil, da so se igralci trudili »na kotur-nih«. In vendar bi se dala vsa stvar igrati mnogo bolj naravno in enostavno. Zdi se mi, da bi s tem igra le pridobila. Bila bi današnjemu občutju bližja. Nekdo je rekel, da so igrali »v prvem nadstropju namesto v pritličju«.
Sicer pa so se igralci res potrudili in dali od sebe, kar so le zmogli. Najboljši je bil pač N a k r s t kot intrigant, ker je bil najbolj življenjski. Tudi Rasberger-j e v a se je uveljavila. Prizori, v katerih sta nastopala Rasbergerjeva in Nakrst so bili tudi najmočnejši. Zelo problematična je bila Verdonikova stvaritev. Bil je mlad junak, ki deklamira visoke besede, a danes ne prepričuje več. Morda je nekaj krivde tudi v tem, da je izpuščen važen prizor med njim in Kalbom (ki ga je nekoliko karikirano podal C r n o b o r i), kjer se pokaže ta junak tudi z druge strani: kot mož, ki mu ni neznana ironija in sarkazem. Prav dobra je bila v nekih prizorih tudi Starčeva kot knezova me-tresa. Sploh sem imel občutek, da so bili igralci najboljši tedaj, kadar So se »pregrešili«, zoper režiserjev okvir.
Kljub vsem tem nedostatkom v predvajanju, ki izvirajo iz stremljenja po čim večji zvestobi patetičnemu Schillerjevemu slogu, ali vsaj temu, kar si pod tem predstavljamo, pa ima ta tragedija še vedno toliko, če že hočemo: večnih kvalitet, da bo našla svojo publiko, ki jo vsekakor zasluži.	jad.
„Crni demanti
V zadnjem času so jugoslovanska filmska podjetja odkupila večje število madžarskih, filmov, ki jim je do pred nedavnim bila zaprta oot v našo državo. — tirajski kino v Murski Soboti je menda eden izmed prvih slovenskih kinematografov v kateremu je madžarski film prestal tovrstno novo »krstno predstavo«. Bili pa so to »črni demanti«, film, ki je posnet po istoimenskem romanu madžarskega klasika Jokai M6ra in ki je pred poldrugim letom našel velik odmev med budimpeštanskim občinstvom.
Film nam v precejšnjem romantičnem in sentimentalnem vzdušju prikazuje podobo rudarske naselbine in obraze ljudi, ki so navezani na dve temni sili: na sovražno podzemlje in na oblastne, aristokratske lastnike v mestu. V to okolje je vključena življenjska zgodba lepega dekleta, kj hoče na vsak način pomagati
svojem« bolnemu bratcu in ob tem nasede namazanim gosposkim besedam. Z bratcem in neznanim gospodom se odpelje v mesto, v sanjski svet, kjer se vaška dekleta za ceno svoje lepote in svojega telesa spreobračajo v dame. Vendar se sanje kaj kmalu umaknejo kaj navadnemu bankrotu, ki pripelje mlado ženo apet nazaj med rudarje, pred mladega, delavnega rudarskega solastnika.
»črni demanti« nam Slovencem niso pokazali prav nobenih vsebinskih, prav tako tudi ne igralskih umetniških odlik, ker so daleč od življenjske resničnosti, ki je kolikor toliko »poteza« našega značaja. Mimogrede so nas opozorili samo na pomen in skrivno moč, ki ga ima v madžarskem življenju še vedno »država v državi« — mesto, postavimo, prestolnica, zaradi katere naj bi sicer bilo na svetu tudi neko idilično — podeželje. fš.
»K
3uho bomo jedli na koncu obeda 1“
BELEŽKA o ZADNJEM VPADU SOVRAŽNIKOV NA ANGLEŠKA TLA
To je bilo pred davnimi časi. Tedaj Velika Britanija in Francija še nista bili zaveznici, ampak smrtni sovražnici. In Francozi so se odloč li, da napadejo svojega sovražnika v njegovi domovini. 22. febr.
I.	1797. — torej pred skoro 150 leti se je izkrcalo 1400 ljudi v južnem Wallesu, da se spustijo v boj z Angleži.
Toda ta vojaška ekspedicija se je kaj klavrno končala. Edini njen uspeh je bila
sprememba jedilnega lista v eni sami angleški družini. In vse to samo po zaslugi angleških žen, ali bolje njihovih oblek. Tamkaj so tedaj hodile še vse žene v narodnih nošah z rdečimi životki, visokimi klobuki in kovinskimi držaji na ramenih. Te žene so se prikazale za okoliškimi griči in Francozi, ki so ijh videli komaj do pasu, so bili prepričani, da imajo pred seboj cel bataljon mušketirjev v rdečih uni-
formah. Za vsak primer sO ostali oprezno v ozadju in so le počasi napredovali. Med tem pa so se zbiraii angleški domobranci in jih dva dni pozneje premagali.
Seveda se je tem domobrancem pri zbiranju hudo mudilo. Kar od obeda so jih klicali. Nekemu takemu domobrancu, ki je pravkar pojedel svojo juho, ta naglica nikakor ni ugajala. Vodeno juho je sicer posrebal, prišel pa je ob mastno pečenko in ob sladico. In to vse radi tega bedastega vrstnega reda pri jedi, ko pride, najboljše šele na konec. Zaklel se je,
da se to ne sme več zgoditi. Nikoli več ne sme priti juha kot prva na mizo! Najprej mora priti najboljše in šele na koncu juha. če bi ga torej še k$daj motili pri jedi, vsaj ne bo take škode, če ne bo oku-! sil juhe. še danes —• pravijo — živijo de-'diči tega junaškega in modrega domobranca in še danes pride v tej družini juha šele na koncu, čeprav ni več posebne nevarnosti, da bi morali ti brumni Angleži vstati od mize, da branijo svojo domo-vino.
I Ali pa morda vendarle?
Gospodarstvo
Letošnfa zima in trsna rez
Tudi letos priporočamo pozno rozatev
Ko je letošnja zima lako hudo pritiskala in razen tega tako dolgo ni nič prav popustila, smo se pač mnogokrat spominjali zime leta 1929., torej točno pred 11 leti. Takrat ko letos je baš februar najbolj nagajal. Kdaj bolj, ali pred 11 leti ali letos, o tem tu ne moremo razpravljati. Povemo naj samo nekaj o slabih nasledkih take hude zime zlasti v naših goricah. Pa tudi v sadovnjakih in vrtovih ni brez njih. Po učinkih, če jih pravočasno spoznamo je treba določiti najbolj ustrezni čas m način rezatve trsja, ki jo pri nas drugače splošno obavljamo nekako od začetka februarja pa do sredi marca.
Vinska trta, ki je v jeseni dovolj dozorela, pri nas v splošnem dobro prenaša zimo do 20° C pod ničlo, včasi tudi še precej več, zlasti ako jo varuje zadostna snežna odeja. Navadno pozebejo najprej očesa, potem enoletni les ali rozge, v še hujših primerih tudi večletni in stari les ali celo kore-njača s koreninjem vred, to je do smrti rastline. Povsod ni enako. To je odvisno od krajevnih podnebnih razmer, od lege in višine goriškega sveta, od kakovosti zemlje in trsja samega, potem od trsne vrste in starosti, od
E osebnih svojstev določenega trsa itd. 'ivje vrste, med njimi neke križanke ali hibride in samorodnice, so v splošnem bolj odporne ko žlahtno trsje. Tudi kopriva ne pozebe... Neugodni vplivi so torej mnogoteri in jih ni tako lahko pravilno oceniti. Tudi trsničarji imajo svoje posebne skrbi zavoljo mogoče zimske pozebe ameriških podlag, še bolj pa seveda cepičev.
Letošnja trsna rez se bo itak precej zavlekla. Saj po debelem snegu in ledu ne moreš na tako delo, po najhujšem blatu pa tudi ne. Po izkustvih iz leta 1929. svetujemo tudi letos: Trsno res odloži na poznejši čas! To velja za vsakogar, ki si ni prav na jasnem,' kako mu je zima gospodarila v gorici. Torej točno po našem nasvetu pred 11 leti, namreč: Ko se zemlja otali in osuši, loUmo se, da vse delo v gorici ne zastane, najprej bolUvc, potem kopi, po potrebi obenem z gno-jitvijo, z rezjo pa počakajmo, dokler trsje ne požene! Narava nam ho pokazala, kako naj ravnamo z vinsko trto ob rezi, ko zdrava očesa, ki niso pozebla, nabreknejo in poženejo.
Solzenja trsja se nič ne boj! Saj pozneje obrezani trs, ko je že pognal in ozelenel, ne solzi kakor mnogokrat trs, ki smo ga o običajnem času obrezali. To je celo prednost pozne rezi. S pozno rezjo bolj ali manj pozeble-ga trsja dosežešj kar je glavno, večjo
rodnost, dovolj zelenja za splošno rast in povoljnejšo zoritev lesa in grozdja. Pozna rez po hudi zimi je najboljše jamstvo za zavarovanje ustreznega pridelka in ohranitev nasada v boljši moči. Vzgojna oblika trsja bo morda začasno izkažena, a jo kmalu, nemara že drugo leto lahko popolnoma zapel vzpostaviš. Ako pa letos proti pričakovanju poženejo vsa očesa, reži navadno, kakor pač zahteva pravilna vzgoja trsa! Vselej pa upoštevaj med drugim, da je praviloma roden samo enoletni les. rozga, ki stoji na dvoletnem lesu.
V mesečniku „Naše gorice' iz leta 1929. in 1930. so mnoge razprave in mnoga poročila uglednih vinarjev o zimski pozebi in o uspehih pozne trsne rezi, ki smo jo odločno priporočali pred 11 leti. Kdor ima navedena letnika „Naših goric1', se iz njih lahko prepriča, kako pravilno je, da tudi letos prav tako odločno priporočamo pozno rezatev. Tisti, ki jim je kaj ozeblo, bodo zadovoljni, drugi pa ni-esar ne tvegajo.
Andrej Žmavc.
£
Č<
Novinci prlha*aio v viničarsko šolo
Vsak okraj imej svojo kmečko šolo!
še nedavno smo imeli dve banovinski trsnici in drevesnici, namreč v Kapeli pri Slatini Radencih in v Pekrah pri Limbušu. Zdaj imamo samo eno viničarsko šolo, kakor mi tako ustanovo krajše in — mislimo — tudi pravilneje imenujemo, namreč viničarsko šolo pri Kapeli. Le-ta pravkar sprejema novince v devetmesečni učni tečaj, ki traja vsako leto od 1. marca do 30. novembra.
Ko to pišemo, se kmečki fantje, ki so jih sprejeli v letošnji učni tečaj, pripravljajo in odpravljajo na odhod v to zdaj edino slovensko viničarsko šolo. Druga, pekrska viničarska šola je bila enako stara ko kapelska, prav dobro urejena in z bogatimi sredstvi smotrno opremljena, pa je nekako že pred dvema letoma prenehala delovati. Zdaj gospodarijo na zgledno izboljšani, nekdaj pa strašno zanemarjeni meniški pristavi zopet očetje benediktinci samostana St. Paul v Nemčiji. Slovenija nujno potrebuje viničarsko šolo v vsakem izrazito vinarskem in sadjarskem okraju, v vsakem drugem okraju pa_ pravo kmečko šolo s tako uredbo, kakršna najbolje služi kmečko-gospodar-skim in kulturnim razmeram tistega okraja. Ker imamo mnogo premalo takih ustanov v deželi, je izguba pekrske viničarske šole tem bolj občutna. Zanjo sploh ni nadomestka.	A.	Ž.
Oglasi v „EDI NOSTI" posredujejo med mestom in deželo
MARIBORSKA TISKARNA o. o.
O D I L NO
Mi
, TISKARSKO POSTREŽEMO HITRO,
TELEPON 25-67. 25-68. 25-69
PODJETJE SEVERNE S LOVEN I JE DOBRO IN PO NIZKIH CENAH
msku M
vajena poljskega in gozdnega dela, dobi v najem stanovanje z zemljiščem. Uprava veleposestva FCRUMPERK, pošta Dob pri Domžalah.
Finančno gosoodarstvo Maribora
Mestni svet mariborski je imel v torek zvečer sejo, na kateri je spravil proračun za prihodnje finančno leto 1940/41 pod streho. Proračun je prvotno predvideval 92,630.620 dinarjev, ker so se precej zmanjšale postavke za obresti in amortizacijo posojil, češ, treba je imeti denar za druge važne izdatke. Ker pa bi to neugodno vplivalo na kreditnem trgu, je finančni odsek proračun zvišal za približno 1 % milijona, tako da znašajo sedaj konč-noveljavni izdatki 64,353.520 dinarjev.
Na mesto uprave odpade od izdatkov 28,568.760 (v sed. proračunu 27,416.630) in na Mestna podjetja 35,784.760 (34,861.810) dinarjev. Povišek znaša torej 1,152.130 oziroma 922.950, skupaj 2,075,080 dinarjev.
V si e d splošne draginje je treba povišati prejemke nameščencev in delavcev. Zato je predvidenih v proračunu približno 1,300.000 dinarjev. Regulacija plač in mezd se bo izvedla, čim ministrstvo potrdi proračun.
Vsled vojne imajo tudi občine vedno večje naloge in večja bremena. Treba je v smislu predpisov nabaviti rezervo prehrane za prebivalstvo v primeru vojne in treba je tudi graditi več'zaklonišč, če bi bila, kar ni verjetno, naša država zapletena v vojno. Da se to napravi, se bo najelo posojilo 5 milijonov dinarjev. Drugo posojilo 2 'A milijona bo služilo varstvu dece za primer vojne. Najel se bo tudi pr-
vi obrok posojila 5 milijonov dinarjev za gradbo tržnice, ki bo veljala kakih 9 milijonov. Stala bo na vogalu Koroške ceste In Vodnikovega trga, kjer stoji sedaj tudi stara enonadstropna hiša. To hišo, ki se podre, da napravi prostor za tržnico, so sedaj kupiti za 440.000 dinarjev. Anuitete (obresti in amortizacija) za vsa posojila, tudi nova, znaša v proračunu 9,215.230 dinarjev, za 1,033.420 dinarjev več kot doslej. Z novimi posojili bodo znašali dolgovi mesta nekaj nad 7 milijonov dinarjev.
Razne dajatve znašajo nad 20 milijonov dinarjev, dober milijon več kot sedaj. Uvedla se ni nobena nova davščina in tudi ostane 40% doklada na neposredne davke, ki pa bo precej več vrgla, ker se je z novelo zvišala davčna osnova. Ker je država znižala mestno trošarino na vino od 1.50 na l dinar pri litru, kar pomenja Izpadek dobrih 200.000 dinarjev, se je povišala trošarina na pivo od 60 par na 1 dinar. To je edini povišek v novem finančnem letu, vendar ni nova obremeni, tev, ker je na drugi strani znižana trošarina na vino. Za kritje izdatkov ge v večji meri pritegnejo prihranki prejšnjih let, kot je bilo prvotno nameravano.
Občina si je nabavita pet novih avtobusov in bo poslej imela 26 dizlov, ki pa se postopoma urejajo tudi za pogon z zemeljskim plinom, ki je cenejši in ne veljajo zanj nikake omejitve kakor pri bencinu in plinskem olju.
Dopisi	..E
a*
PODGRAD.
Sneg se tali:	naša sreča, kajti sjeer hi
zmrznili, saj nam jv že začelo primanjkovati drv. Nismo se namreč nadejali takšne dolge zime in ni bjlo dovolj pripravljenega kuriva.
Vedno bolj zatezujemo naše pasove;- s strahom opazujemo, kako kopnijo skope zaloge krompirja, zelja, repe, koruze in podobnega,
Mnogi že sedaj kupujejo. Res ne vemo, kako bomo pretolkli lačni cas do prihodnjih pridelkov?! '
Sicer pa nam obetajo ugodnosti. G. župnik je obljubit, ceneno koruzo. V sosednem Šmihelu so jo dobili po dinarju,-Obljubljeno nam je bito tudi to, da bomo gradili na banovinske stroške moderno sušil-
J M:
Led na Donavi.
beseda 0-95 din, dopisovanfe po 1*50 din; m se-ratni davek do 40 besed V- din, nad 40 besed 2- din. Za šifrirana pisma se plaža 10— din. Za odgovor ie priložiti 3-din v znamkah
MARIBOR
KOPALIŠKA ULICA 6
t.skarna'
LHOGRAF JA
OFFSETTiSK
KAMNOTSK
BAKROTiSK
ANiLiNSKi TiSK
KNJIGOVEZNICA
“V
KARTO NA Z A
plakatiranje
nico sadja, da se bo vršil gospodinjski tečaj, da bo po možnosti zgrajen vodovod in speljana elektrika, da se bodo pričela cestna javna dela, da... Pa kaj bi vse naštevali! Ej, to nam je bilo toplo pri srcu, ko so začeli skrbeti za nas.	Res, so še dobri ljudje na
svetu!
Pomlad gre v deželo. Tudi v nas se vse prebuja. Radi bi dela in kruha!
MURSKA SOBOTA.
Športni klub Mura je imel preteklo soboto v klubskih prostorih občni zbor, ki je trajal pozno v noč. Občnega zbora se je udeležilo dobršno število članstva, predvsem mlajših športnikov. Pri volitvah je bil — z majhnimi spremembami —• izvoljen stari odbor, v katerem so: predsednik Lipič, tajnik Peterka, blagajnika Cvetko in Hojer itd.
Prvo javno predavanje Prekmurskega muzejskega društva, ki se je vršilo dne 23. t. m. v dvorani Grajskega kina, je prav lepo uspe. lo. V nabito polni dvorani je predaval univ. asistent dr. Svetozar Ilešič o balkanskih problemih na skrajnem jugovzhodu Evrope. Narodnostno in gospodarsko je predvsem razčleni! revizionistična stremljenja proti Romuniji, dotaknil se je tudi romunskega petroleja in splošnega, zemljepisnega položaja Romunije. Želeti jt?, da bi se v bodoče vršila taka predavanja pogosteje in morda tudi z — debato.
Občni zbor sokolske čete v Rakičanu blizu Murske Sobote se je vršil 24. t. m. Za novega starosto je bil izvoljen J. Rajner.
Odrske priprave. Soboško sokolsko društvo pripravlja za 16. marec t, 1. Nušičevo igro »Orkan«. Igra naj bi bila v zvezi z 20-letnico društvenega obstoja. —- Gojenci tukajšnje Trgovske šole pa prav tako pripravljajo Meško-vo igro »Stari in mladi«. Videz je, da se je odrska aktivnost le stopnjevala in kaže zanj pretežno največ zanimanja mladina.
KAMNIK.
Oder delovnega ljudstva v Kamniku. Začudili so nas lepaki »Delavske knjižnice«, s katerimi vabi na dramatično prireditev 17, in 18. febr,, A. Linhartovo komedijo »Veseli dan« ali Matiček se ženi. Začudili so nas zato, ker po 20 letih, odkar obstaja ta nad vse važna delavsko-kulturna ustanova, v Kamniku, uprizarja prvič dramatično delo in kar je najbolj važno — s svojim lastnim dramatičnim krožkom in v svojih društvenih prostorih. — Nikakor pa ni pripisati to ugotovitev neaktivnosti, saj je splošno znano, da »Delavska knjižnica« in delavsko pevsko društvo »Solidarnost« v Kamniku že 20 let gradita granitni temelj stavbi kulture In preobrazbe delovnega ljudstva v kamniškem okraju. Vzrok, da se Je priklical v življenje dramatični krožek šele po 20-letnem delovanju, je pripisati kvečjemu tehnični oviri, predvsem finančni. Minulo leto sta ti dve delavski kulturni ustanovi slavili svoj 20-letni jubilej v velikem obsegu in finančni prebitek investirali v ta namen. Zdi se, da je hjl ta denar najbolje naložen, ker ne bo donašal samo gmotnih obresti, ampak kar je glavno — moralnih. Saj bo dramatični krožek poleg knjig, katerih poseduje »Delavska knjižnica« preko 1500, nudil delovnemu ljudstvu ne samo razvedrila, marveč mu bistril duha in ga učil misliti. — Zdi se, da se je »Delavski knjižnici« in pev. društvu »Solidarnosti« posrečilo, kar se še ni posrečilo nobenemu kulturnemu društvu v Kamniku, namreč to, da ata pritegnili v »voj delokrog vse sloje ne glede na stan ali pripadnost, videti je poleg delavske mladine tudi mnogo kmetske in meščanske itd-, saj jih druži vse skupna zavest. — Dram. krožek »Del. knjižnice« je
prestal svoj krst nad vse pričakovanje. Mam dvorana se je že pred napovedano uro napolnila do zadnjega kotička in ko bi bila sc enkrat tolikšna, bi bila premajhna. Pred zastor je stopil Blatnik in kratko razgrnil vsebino komedije, oprostil igralce, ako bi ga polomih. Sosed se nagne k mojmu ušesu; »Lomili ga bodo, novinci so.« — Ko se dvigne zastor, Matiček takoj odkrije igralski talent, tudi Ne-žika ne zaostane za svojim Matičkom, le pretiha je in nerazumljivo prehitra v izgovorjavi. Ko pride Nežika preko tega, bo dosegla mnogo. Zmešnjava je zaokrožil pravi lik podeželskega advokata. Tonček je začudil s svojim talentom. Baron je izpričal lep igralski talent, mogoče je motila težko zadrževana resnost. Popolnoma je prikazal grajskega kan-celirja 2užek. Baronica je bila kos svoji vlogi in se je dvignila nad povprečje. Gašper je s svojim nastopom še bolj razgibal že itak ve selo razpoložene gledalce. Poseben lik grajskega pisarja je prikazal Budalo. Zdi se, da bi bil zmožen tudi mnogo težje vloge. Tudi ostali igralci so se dvignili nad normalo, tako da mi je sosed v zadregi omenil, da tega ni pričakoval.
Scenerija je tehnično dobro uspela. Režija je bila delno v rokah režiserja Narodne čitalnice v Kamniku g. J. Goloba, ki je tudi precej pripomogel do uspeha. — Ni čuda, da je igralce prvi uspeh ohrabril, da nameravajo prihodnjo nedeljo igro ponoviti. Novi dramai-ski odsek »Delavske knjižnice« v Kamniku nam daje novih nad. Mladina stopa na pozo-rišče in zastavlja svoje sile v obrambo kulture delovnega ljudstva.	nik.
LOsKA DOLINA.
Prosvetno društvo Stari trg pridno deluje »Krvava Španija«, »Deseti brat«, »Dva para se ženita« so igrokazi, ki so šli preko odra tega društva v tej sezoni.
Mleko s kruhom dobivajo revni šolski otroci v šoli Igavas. Krajevni šolski odbor te šole je s tem sklepom pokazal socialna čustva.
Ukinitev občine Lož, izvršena od prekom a-sacije slovenskih občin, so zadale temu teritoriju večjo obdavčitev.
Avtobus do železniške postaje Rakek zopet normalno vozi.
Delavci za Francijo. Več tukajšnjih fantov je vložilo prošnje za delo v Franciji.
RAKEK.
Zveza lesnih delavcev jn sorodnih strok v Jugoslaviji, podr. Rakek, je ob udeležbi zainteresiranih priredila zanimivo predavanje »Kavkaz — zibelka človeštva« v gostilni Mlakar.
živino nakladajo. Mnogo notranjske debele živine kupujejo izvozniki za Nemčijo in Italijo. 27. in 24. t. m. je bilo naloženih več vagonov. Cena: voli (. vrste 6,50 do 7.50, II, vrste 5.50 do 6.50 din za kilogram žive tele.
Lesna industrija zaznamuje čvrst porast, cen- Tukajšnja postaja dan za dnem odvaža naložene vagone lesa, desk, tramov. Tukajšnja skladišča so natrpana z leBom, saj se dovaža iz cele Notranjske, Loške doline, tipskega potoka in Bloških hribov.
Petrolej na razpolago. Po trimesečni krizi petroleja so tukajšnji trgovci, ki zalagajo v« male trgovce tja do Hrvatskega Cabra, dobil: zadostno količino petroleja. Eno cisterno so izpraznili 24. t. m,
Prosvetno društvo je vprizorilo z običajnim uspehom igrokaz »Plavž« na odru svojeg i doma.
Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Predstavnik Andrej urednik Jaroslav Dolar, novinar. —■ Tiska Mariborska tiskarna
Žmavc, ravnatelj kmetijske Šole v pokoju. — Odgovorni d. d., predstavnik ravnatelj Stanko Detela, .vaj v Mariboru.
MS*