Uredil in založil Ivan Tomšič, učitelj z zlatim križem z a zasluge na c. kr. vadnici v Ljubljani. Štirinajsti teèaj, 1884. --—«"»M^tf--—- V Ljubljani. Natisnil» Klein in Kovač (Eger). KAZALO. resni. Stran Kralj v kmečkej koči . . 55 V novega leta dan .... 1 Nekaj danes, nekaj jutri . . . 56 Križ....... 15 Junak na kozla .... 73 Tri slike...... 17 Dan nesreče in britke izgube . 74 Pri zibeli...... 38 Vile...... Zvon....... 31 Li buša...... . 87 Mati....... 33 Jezus in sv. Peter . 88 Jutro....... 45 97, 113 Slovo ....... 47 Zveličar in sv. Peter, mlatiča . 101 Oblakom...... 49 Iz stare knjige .... . 105 Vzpomlàd...... 56 Ajdovo zrno ..... Pod lipo...... 65 Šiba novo mašo poje . . 120 Lahko noć...... 79 Spomini...... Zvonovom ...... 81 Veseli otrok...... 88 Kdor ne uboga, tepe ga nadloga . 129 Pridni deček...... 95 Kar dobregastoriš, pri Bogu plačilo dobiš 131 Bog Te vzprejmi ..... 97 Zvečer ....... 111 Otročja ljubezen .... 136 Srčan deček ...... 113 Gospodar in hlapec . 136 Na materinem grobu .... 118 149, 171 Hrepenenje...... 129 Medved in zajec (basen) . 150 Večer na ptujem..... 132 Prevzetnost se sama kaznuje . 152 Pozdrav ....... 135 Zemlja se vrti .... Žalostna predica..... 137 Kf%jcar opisuje svoje življenje . 155 Sirota....... 145 Cvetioa življenja .... 162 Labod, rak in ščuka .... 159 Kako se je Ivan učil latinski . 165 Praznik v Mirnem selu 161 Mihčeve sanje .... 169 Samotni grob na vseh mrtvih dan 172 Sani...... Prečastitemu, Prevzvišeuemu gospodu, Bolnikovi gostjo .... . 179 gospodu dr. Jakobu Misiji novemu Previdnost ..... 184 Knezoškofu Ljubljanskemu 177 Zakaj čebele slave sveti večer . 188 Sveti Miklavž..... 183 Božične slike..... 186 Zemljepisni, zgodovinski m drugi Povesti, pripovedke, prilike in basm, pollóni sestavki, 2 Tudi ta nekaj obeta 6 Luna in zvezde (basen) 7 Repate zvezda ali kometi 13 Poboljšani dražljivec . 7 Nadvojvodi Kari Ljudevit in Rajuer . 24 Sveti Severin..... 8 Medvedjek..... . 30 Bodi previden..... 12 Nadvojvodica Marija Karolina . 38 Sv. Krištof...... 18 Votivna cerkev na Dunaji . . 41 Povodnji mož..... 19 Goličavi Kras .... 43 Kako je Neslanec kuhal tropine . 23 Karlova cerkev na Dunaji . . 57 Dve narodni legendi .... 26 Vzpomlàdna bučela . 58 Ilija Muromec..... 33 Polšja lóv..... 59 Kaznovana pregreha .... 75 Sv. Gregor...... 89 85 Zvonček in vijolica .... 42 Rumunska kraljica . 89 Vrl učenec...... 43 Potovanje cesarjeviča Rudolfa in cesa- Ivan Durak.....40, 67 ričinje Štefanije v jutrove dežele 90, 107 Stran He želi vsega, kar vidiš ... 93 Ptuj...... . 102 Starih Slovanov bog Triglav . .304 Beduini.......119 Voda.......126 Henrik Ferstel.....133 Poštne hranilnice.....145 Berno.......151 Bosna in Bošnjaki .... 153 Mantova......167 Haus Makart......170 Grad „Pernstein." .... 185 Pestalozzi......187 Zgodovinsko - mestopisni obrazci. XI. Metlika . . . . . 10, 27 XII. Črnomelj.....44 XIII. Kočevje . . 76. 92 XIV. Ljubljana . .138, 156, 173, 191 Prirodopisno-natoroznansko polje. Ščinkovčevo gnezdo .... 29 Hišna lastavica.....46 Kujavi hrost ali keber .... 61 Hijena.......78 Nosorog.......94 Slavec.......109 Cmrljevo gnezdo.....110 Psi po severnih krajih ledenega morja JSJt» Mačka.......141 Zabavne in kratkočasile stvari. Drobtine 15, 31, 47, 79, 95, 111, 127, 143, 159, 196 Kratkočasnice 15, 31, 47, 62, 95, 127, 159, 176, 195 Iskrice.....15, 31, 19Ö . 32 16. 62, 79 16, 47, 127. 160 32, 47, 176 . 159 16, 64, 128 Stran Odkritje Amerike.....143 Aritmetika za nižje gimnazije . . 143 Geometrija za nižje gimnazije . . 143 Molitvenik za dijake .... 160 Dragušice......160 Pedagogija . . • . . .160 Domača perad ili živad . . . 160 Književno naznanilo .... 196 Spomeniki umrlim. Jan. Zlat. Pogačar,knezoškof Ljubljanski 31 Anton Žuža. častni korar itd. v Laškem trgu na Štajerskem .... 31 Vitez Josip Schneid, c. kr. vladni svetovalec itd. ... . . . 159 Podobe. Uganke . Računske naloge . Zabavne naloge Naloge s številkami Besedne naloge Skakalnice Slovstvene novice. Mlada leta..... Narodna Biblioteka Zgodovina farà Ljubljanske škofije Domača Čitalnica .... Ne v Ameriko Pučke priče za odrasliju mladež . Jos. Ljud. Varjačiča spisi za mladež . 48 48, 143, 64 64 80 128 128 Otrok, ki nekaj obet» . 6 Sieveriug .... 9 Repa te zvezde ali kometi . 13 Nadvojvoda Kari Ljudevit . . 24 Nadvojvoda Rajner . 25 Ščinkovčevo gnozdo . 26 Nadvojvodica Marija Karolina . 38 Votivna cerkev . 41 Hišna lastavica 46 Karlova cerkev 57 Rujavi hrost ali keber . 61 Junak na kozlu . 73 Hijena..... . 78 Pot zgrešila .... . 85 Elizabeta, kraljica Rumunska . 89 Nosorog .... . 94 Ptuj..... . 102 Starih Slovanov bog Triglav . 105 Slavec ..... . 109 Cmrljevo gnezdo . ■ . . 110 Beduini..... . 119 Psi po severnih krajih ledenega morja 125 Henrik Ferstel . 133 Žalostna predica . . 137 141 Veliki trg v Bernu . 151 Bosna in Bošnjaki . 153 Mantova .... . 167 169 185 Zahval«..... 48, 64, 160 ČASOPIS S PODOBAMI ZA SLOVENSKO MLADINO. Štev. 1. V Ljubljani 1. jamivarja 1884. Leto XIV. c^fc V novega léta dan. M i na stezàj se odprèjo naj vràtal ^fPléòa bolijo me, polna blagà; "'Malo ne rekel bl, da je potràta, Tóiiko v sebi moj tövor imà. Léto vam nóvo prinaša voščila, Y ktera zavite so vaše željš; Naj bi jih milcBt vam božja polnila, Süla darò v iz bogate rokél Naj v zadovóljno8ti srce vam bije, Sréòa za mizo mej vami sedi; S trudom uspèh naj ob enem zašije, Vsaka nezgóda od stréhe zbeži I Ràsti veeélo vam 8ém9 na pólji, Drévje po vrtih naj vaših cvetà; Ròdi in plénjaj pridélek najbólji, Snòpje da zrna obilo naapè. Naj z blagoslòvom plodóvi domači Pólnijo hrame do etrópa in 8tén; Skrb vam nikóli obraza ne mràòi i Naj ne kopni v domovini Slovèni r Uredniitto „Vrttew>/ Odsekana roka. ozkih, umazanih ulicah Carigradskoga mesta stoji stara, vže na polu razpadena hiša. Na tej hiši ne vidiš ničesar, kar bi te zanimalo, razven črne mramorne ploče, ki je vzidana zunaj nad hišnimi vrati. Na ploči se vidi izbočena človeška roka, na katerej se še denes pozna, da je bila nekdaj lepo pozlačena. Ker sem bil zelò radoveden, kaj bi roka nad vrati pomenila, pripovedoval mi je nek Garigradčan pri skodelici črne kave sledečo zanimivo dogodbo. „Pred mnogo mnogo leti je bila rečena hiša še slabejša in ubožnejsa nego li zdaj. Kdor bi jo bil videl takrat, nikakor bi ne bil mogel verjeti, da prebivajo v tej ubožnej hiši verni in ponosni Muhainedani. Vsak bi si bil poprej mislil, da je to 1« koča kaeega zida ali pa siromašnega, zatiranega kristjana. In vender je nekdo prebival, živel in trpel v tej bornej hiši. Na raztrganej blazini, izpod katere je na vse strani gola slama molela, ležal je starec z hropečim. onemoglim glasom. Ob njegovoj strani je klečal deček o kaeih desetih letih, ki je pritiskal starčevo desno roko na svoje mlade prsi ter jo močil s solzami. Deček je bil ozkih in bledih lic. ali iz njegovih črnih oči je žarela modrost in srčnost. „Pogum naj bi imel." 'vzdahne starec na ubožnej postelji, „kje neki naj ga vzamem? Jaz trpim, in tudi ti trpiš z mano. Mehemed moj dragi. Ni je pare *) pri hiši, in kdo ve, kdaj nam pride zopet kak novčič pred oči." „Morda poprej, kakor si vi mislite", tolažil je deček očeta. Potem je vstal, poljubil starca na ovenelo čelo ter vzel košarico, ki je visela ob steni na žreblji. „Kaj nameravaš?" vprašal ga je oče z ^lcmoglim glasom. „(.irem k pekarju, našemu sosedu ; prositi ga hočem, da mi naloži na mojo vero nekoliko kruha, katerega ponesem na véliki trg, in ondu prodam. Trg je živahen, ljudi dosti, in sreča bi mi inorala biti zelò neugodna, ako Iii si pri prodaji kruha ne zaslužil nobenega novčiča." „Idi, dete moje, idi," reče Mehemed Ali, „in Allah, naš bog, naj te varuje !" Niste še minuli dve uri, da se deček povrne s porudelimi očini in s sladko se smij oči m licem. Znalo se mu je, da je jokal, ali sreča in veselje mu je sijalo iz njegovega nežnega obličja. „O, oče !" dejal je ves upehan, — „ u tolaži te se, zlih časov se nama ni več bati." „Povej, povej, kaj se ti je dogodilo, dete moje ljubo?" „Cujte, oče dragi! Na velikem trgu še nisem bil, in vže sem razprodal polovico pekarjevega kruha. Iznenađen tolike sreče, stopil sem pod drevo na sprehajališči ter ondu ponujal svoje blagu Ijudém, ki so šli mimo mene. Hitro se je praznila moja košarica, ali v tem hipu stopi nek vojak k meni, seže v košarico in mi vzame dva blebčeka iz nje. ki ju pa ni plačal. Jaz tečem za njim ter ga prosim, da bi plačal kruh, ki mi ga je vzel. Ali vojak je bil še predrznejši, nego poprej ; ne samó, da mi ni plačal vzetega kruha, nego segel *) Para, Ilirski bakreni n.vec; 40 par se imenuje 1 turski pijaster. je drugič v košarico, ter mi hotel pobrati še celò denarje, ki so ležali na dnu pod kruhom. Ali v tem trenotkn, ko jti hotel to storiti, padla je čvrsta inoška roka na njegovo ramo, in — velik človek, lepe rasti, ponosneg» in resnega lica stal mu je za hrbtom. „Tat !" zavpije človek nad vojakom, pokliče dva stražnika ter jima ukaže, prijeti ga in odpeljati v ječo. V tem je neznani človek odgruil svoj široki kaftan, in Kadijevi služabniki so padli na zemljo ter povesili svoja čela v prah. Potem se mož, ki je bil moj rešitelj, obrne k meni in me vpraša, kakó mi je ime? (Mal me je takó prijazno in ljubeznjivo, da se ga nisem prav nič bal ter mu povedal vse, kdo sem, in kakó je z vami. Kadar sem nmolknil in mu nisem znal ničesar več povedati, slišal ga sem na tihem zašeptati : „Dete ubogo!" Potem vrže tri zlatnike v mojo košarico, pretrga pas, s katerim mu je bilo opasano vitko telò, in mi poda košček pasti, rekoč: „S tem koščekom pridi jutri zjutraj v Sultanovo palačo!" — „Kaj? v Sultanovo palačo!" pretrga mu oče besedo; „tega ne nmejem!" Drugi dan v jutro je stal deček Mehemed ob določenej uri pred vrati Sultanove palače. Ko je pokazal košček pasti, takój so ga odvedli služabniki v notranje prostore in kmalu potem v prekrasno dvorano, kjer je na svilenih blazinah počival njegov vàruh od poprejšnega dne. Kadar deček ugleda svojega dobrotnika, po nekem notranjem nagibu gnan, skoči k njemu, prime ga za roko. ter jo nese k ustom, da bi jo poljubil. Dva črna »užnja, Sultanova stražnika, to videč, priskočita k dečku, da bi mu zabranila to veliko predrznost: — ali resen pogled nji ju zapovednika, bil jima je znamenje, da se vrneta na svoje prejšno mesto. Sultan ukaže dečku Mehemedu, da naj sede, teV se potem nekoliko časa razgovarja ž njim. Pristojni in modri dečkovi odgovori so se Sultanu takó dopadli, da reče poklicati svojega vrhovnega šolskega uradnika, kateremu izroči svoja povelja, da jih izvede natančno, kakor mu je naročil. Potem še bogato obdari mladega Mehemeda in ga izpusti, oblju-bivši mu, da bode on odslej skrbel zanj. In, o čudo! Sultan je bil mož beseda ter ni pozabil ubozega dečka. Vže za nekoliko dni jo moral Mehemed stopiti v prvo in najboljšo učilnico Carigradsko, kjer se je lepó vödel in takó pridno učil, da je bil kmalu prvi med svojimi součenei. Imel je Mehemed bistro glavico, jako dober razum in veliko veselje do učenja. Po večkrat ga je poklical Sultan k sebi. da bi se sam prepričal o njegovej naobraženosti, ki je bila. prav za prav delo njegove dobrosti in naklonjenosti do ubozega dečka ter se je po pravici smel ponašati s tako lepim in plemenitim dejanjem. Da-si v tolikej sreči, vender ni pozabil Mehemed svojega očeta, katerega je Sultanova blagodušnost iztrgala bédi in siromaštvu ter ga z vsemi mogočimi dokazi prave ljubezni osrečevala enako, kakor njegovega sina. Mehemed je ljubil očeta neizmerno ; njegova otročja ljubezen je bila, rekel bi, skoraj prenapeta, kakeršno poznajo .morda le Miihamedanci, kateri dobre in slabe lastnosti onih, katere ljubijo, nikoli v poštev ne jeuiljó, marveč vse njihove želje, bodi si opravičene ali neopravičene, vso njihovo jezo in trmo brez najmanjše pritožbe prebijajo — a to vse zaradi tega, ker mislijo, da človeška osoda takó hoč« in osodi se nihče ustavljati ne more. Ako bi 1* bil stari Ali še tak hudobnež, njegov sin Mehemed bi ga zaradi tega nič manj ne ljubil. — Mladenič Mehemed je nastopil moško dobo svojega življenja in pod mogočnim varstvom svojega dobrotnika Sultana se je naglo popól do najvišje časti. Šteli so ga med najučenejše Ulemane. njegovo ime je slovelo mod učenjaki, in stopil je v službo dražega Sultanovega tajnika. Vse je kazalo na to. da se ima še kaj več nadejati v svojem življenji ; kar poči jako vznemirljiva in razburjena vest po palači. C ulo se je namreč o zaroti Sultanovemu življenju. Zarotniki so delali na to, da bi Sultana umorili in jednega njegovih sorodnikov postavili na prestol. Ali sreča je hotela drugače, in še o pravem času so dobili zarotnike v pest. Brez da bi znal zakaj, slutil je Mehemed pri tem poročilu veliko nesrečo zase. In to, kar je slutil, postala je kmalu britka resnica. Kot drugi tajnik Sultanov dobil je v roke imenik vladarjevih zarotnikov in kakó jo osupel, ko je ugledal med nji mi tudi ime svojega očeta. V tem trenotku ga pokliče Sultan pred-se. „Vidim ti na očeh" — dejal mu je vladar Muhamedanov — „da si dobil žalostno poročilo. Ali ne hoj se me, moja ljubezen do tebe ostane neizpre-menljiva; kakor do sili dob, takó ti bode tudi odslej sijalo solnce moje milosti. A ne samó zaradi tega, da sem ti to povedal, poklical sem te. k sebi. Jaz poznam ljubezen, katero imaš do svojega očeta. Zatorej opominam te, da me ne prosiš milosti zanj. Nakopal Iii si le mojo jezo. a koristi bi ne imel od tega nobene. Prisegel sem pri živem Bogu, da naj ima pravica prosto roko in zatorej ostauein tudi proti tebi trd in neizprosen." — Mehemed je vse to mirno poslušal, rekel ni niti najmanjše besedice, priklonil se i rt odšel z obupom v srci. Njegov oče Ali se je res dal preslepiti od zarotnikov, ki so pripadali k staroturškej stranki. Kakó je mogel vender pozabiti na hvaležnost do dobrotnika svojega sina? Ali je bil morda takó nehvaležen, ali pa takó slabega uma? Morda oboje. Resnica pa je, da je bil tudi on med zarotniki, in najviše sodišče mu je sodilo (in to še s polajšalnimi obziri), da se mu odseče leva roka. Izvršitev te obsodbe je bila odločena na prihodnji dan. Zvečer poprej izprosil si je še Mehemed milost, da sme zaslišan biti pri Sultanu. „Gospodar!" rekel je, — „prišel sem. da Vas prosim milosti." Sultan, ko je to zaslišal, zgrbančil je čelo. Kakor bi se hotel braniti ^povzdignil je mladi Mehemed roko k višku. Nisem prišel, da bi Vas prosil milosti svojemu očetu, gospodar moj milostivi! Prosim Vas samó to, da me posluša za trenotek Vaše uhó in razumeli bodete mojo prošnjo. Vse, kar imam — nadaljuje Mehemed — prejel sem iz rok Vašega Ve-ličastva. Vi ste naredili iz mene to, kar sem ; z dobrotami ste me obsuli. in jaz nisem imel še nikoli priložnosti, da bi se Vam bil dostojno zahvalil, in Vam pokazal svojo udanost takó. kakor se spodobuje. Ali zdaj se mi ponuja najlepša prilika k temu. Malopridneži so takó predrzni, da se. groze posve-čenej glavi mojega gospodarja — in med temi nečloveškimi izródki so tudi moj oče. Pravica mu je sodila, da izgubi jedno roko. Ali meni ne zadostuje, da sem se ločil od takó hudobnega človeka ; jaz bi rad Vašemu Vrličastvu še bolj pokazal svojo udauost. in zatorej prosim, da bi smel obsodbo svojega očeta jaz sara izvršiti." „Kaj!" zavpije Sultan, „ti hočeš prevzeti rabeljnovo delo in svojemu lastnemu očetu odsekati rokó?" „Dà, dà, prosim dovoljenja I" „In tvoja ljubezen do očeta ?" „Njegova hudobija je zamorila ljubezen v mojem srci do njega." — Se se je Sultan obotavljal, neka misel mu je rojila po glavi in nekoliko trenotkov je ostro zrl v mladega Me hem eda. nT)obro!" reče naposled, „dal bodem potrebne ukaze, ali to zahtevam od tebe, da mi ti sam prineseš odsekano roko svojega očeta." Ko je Mehemed odšel, mrmral je Sultan sam v sebi : „Tako daleč pripelje tedaj častilakomost in slavohlepnost najboljšega sina!" Druzega dne stopi Alijev sin Mehemed zopet pred Sultana. Bil je bled kakor zid in le s težavo se je držal po konci. „Nu, kakó si?" vprašal ga je turški paša. „Izvršeno je vse, vladar moj milostivi!" Molčeč mu je zdaj podal odsekano in še krvavečo roko. „Sramota in prokletstvo takemu sinu!" vzklikne s silnim in vzvišenim glasom Sultan v svojej velikej jezi. „Mislil si posebno milost dobiti pri meni in mi svojo udauost pokazati s tem. da si storil grozovito hudodelstvo, ki je toliko, kakor bi umoril lastnega očeta. Poteptal si z nogami najsvetejša čutila samó zaradi tega, ker hlepiš po posvetnej časti in slavi. Ali zelo si se varal iu zaman si si nakopal jezo pravičnega Roga, kajti moja ljubezen in dobrohotnost do tebe se je izpremeuila v zaničevanje, milost v jezo. in pahnil te bodem zopet nazaj v prah, iz katerega sem te bil vzdignil. In te še ni vse! Jaz te proklinjam nenaravnega sina ter te obsojam v ječo na vse žive dni. Stražniki, zgràbite ga, zvežite in peljite proč izpred mojih oči!" — Mehemed na vse to ni izpregovoril niti besedice ; ponižno je upognil glavo in dve debeli solzi ste mu potekli po bledih licih. Ko so ga vojaki prijeli, da bi ga na Sultanovo povelje zvezali in peljali v ječo. potegnil mu je jeden levo ramo, katero je držal skrito pod široko obleko, ter je na ves glas zavpil od groze in strm en ja. Na tej rami, ki je bila z okrvavelo prtenino povita, manjkalo je mladeniču leve roke. Pri tem pogledu je bilo Sultanu vse. jasno. Mehemed je svojemu očetu prihranil grozovite bolečine in jih rajše sam prestal. „Otiđite !" ukazal je vladar Muhamedanov svojim služabnikom. Potem je stopil k mlademu Mchemedu in mu dejal ves ganen : „Krivo sem te sodil. Mehemed, in to krivdo moram popraviti. Z denašnjim dnevom si ti moj prvi tajnik; tvojemu očetu odpuščam njegov pregrešek, in da se tako lepo dejanje otroške ljubezni nikoli ne pozabi, dal bodem v večen spomin na hišo tvojega očeta vzidati črno mramorno pločo s pozlačeno roko." To je povest o mramornej ploči, ki se še denes vidi na priprostej hiši v Carigradskih ulicah. z t—6. Tudi ta lickaj obéta. |li ga vidite, poniglavčka, kakó zadovoljno sedi na Širokem, mehkem stolu? ÖTudi on je ustvarjen po podobi božjej. Tako majhen, zadovoljen s T seboj, dražega ga ni, kakor „otrok," kupček podobe božje — a vender ima v sebi vse óne kali in zmožnosti, katerih mu je treba, da stopi pozneje v koló najodličnejših mož, ki so kdaj kaj velicega in znamenitega storili s svojim veleumom. Za fast in slavo se zdaj še ne briga ta okroglo-lični dobrorejeiiček ; tudi mu ni mar skrbeti si za hrano in obleko. Vso to skrb prepušča Veliki, princ Ev- ijuemu vsemogoč- ~ j gen, Napoleon T., m ini! Gospodar- y'.iT^^'flft^vO^^'^.^'L . ~ l Lavdon — ali so ju. ki oblači li- py'iT-f-z...^jJifflS^fc^^ '' ......... s1"''' lije na polji in bitje drugače za- živi črva v prahu. -I čeli nego ta mali Za zdaj debeluäiSek ? Na matere, ki njegovej mu je najboljša stoji, in lehko namestnica Iju- postane velik bega Boga. CuJSEgfll qM^^^^^^^Kl državnik. Jòk in mu učenjak du- je ljubki od res- hovnik. ki bode nega in temelji- BHH^V/L, s™til z uma t.'sIH piwilarjanja. bistrim In čirnu neki bi SgHE^aD^ic- M JIUh ter "blagoslavljal prevdarjal in si ^^^BQHkHKl^^^^ svet s svojo sla-prezgodaj bélil k^^frayy vo!... Ravno to glavo! Generatali j« nekaj lepega kak drug imeni- in veselega na ten velmož posta- čvrstem, zdra- ne izvestno tudi ^^^^^^ vem, Jjubeznji- nii kasneje. Alek- I . 11 in nkruir- saniler Veliki. - ' lem otrnèièkn. Julij Cezar, Karl da je še nekaj malega, pa tem več jé ; malo pové, pa mirno in tiho vse dobro obéta ter potrpežljivo pričakuje, kaj napravi svet iz njega in kakšen sad bodo obrodile kali. ki jih je zasadil vanj neskončno modri Stvarnik, katerega živa podoba je tudi on ... Blagor ti, dete ljubo, blagor ti — ako ti bode sreča mila in zmagaš slavno! Mi, ki smo rte odrasli ter imamo mnogo veselih in britkih izkušenj, mi se ti sinejemo. a vender se veselimo, kadar vidimo, da taki mali, okrogloličneži „z združenimi močmi" začno krepko in veselo zopet iz začetka !... t. Luna in zvezde. (Basen.) otožnim srcem ju tožila nekdaj bleda lana blesteči m se z vezdicam frsvojo osodo : Hčerke moje!" dejala je žalostna, „meni je hudó, na večne čase iui je hudó, ker nie mrzi osoda, katero mi je prebijati, liiejte, kako me sobice, ošabno v svojej krasoti sovraži in zaničuje, da-si mu sem ròdna sestra. Zavida me, ker me ljudje imenujejo kraljico čarobno-krasnega, večernega neba, ter mi dajè sainó po noči pičlo, medlo svitlobo. a óno se po ves dan preširno prevaža v zlatem vozu po brezkončnej, nebesnej širjavi. fez dan me solnce v temno krilo zagrinja, da mi svet ne gleda v svitlo lice, ter se ne čudi mojej lepoti in milobi, temveč občuduje le njegov kras in bliščobo. Rada bi znala, s čim sem si to sovraštvo nakopala, kaj mu zalega storila? — Nikdar nisem razzali la brata, zakaj me takó smelo zaničuje? — Joj, večno zlo meni !" — Blesteče se zvezdice jej odgovore : „Tilio, tiho. mila luna, krasna naša mati! Ne govori takó predrzno zoper kraljevo solnce, da te óno ne zasliši. Ne sodi takó: pomisli samó. koliko dobrot ti solnce deli. Daje ti najlepšo, najmilejso svitlobo, zaradi katere te ves svet hvali kot kraljico našo, kraljico uajkrasuejšega nočnega neba. Pesniki o čarobno-krasnih večerih, katere ti s svojo sladko inilobo napolnuješ, ustvarjajo svoja nesmrtna dela, opevajo tvoj milobni svit. katerega čarobna moč jih leči, da pozabijo tuge in bòli burnega življenja, da se krepijo za nove umotvore. Ne toži ! utegnilo bi se ti zlato solnce groziti, ter te pahniti v brezkončni prepad !" — To izgovorivši, umolknejo migljajoče zvezdice, — a svitla luna obledi, ugledavši ondu v izhodu, v veličastnem blišči vstajajoče solnce. Zabledóla je silne groze, ker je menila, da je solnce slišalo njeno predrzno tožbo, ter jo pahne zdaj v gròzno osvéto — v brezkončni prepaid ! — j. m. Poboljšani dražljivee. A^HIl vanko, orglarjev sin, bil je velik rajfposajenec. Po ves danje pohajkoval IIpo ulicah z dečki, valjajoč se ž njimi po blatu in trgajoč svojo praznično obleko. Kadar je Sel mimo njih reden in delaven Človek, kazal mu je Ivanko jezik, tekel za njim in na vse grlo kričal: „Pijanec, pošast, zapeljivec, zasmehovalec, pès, brezbožnik !tt — in meta) je vanj z blatom. Nekdaj je razdražil tudi moža, ki je šel tiho in mirno mimo njega. A ta ga je zgrabil za lasé. in pretepel s palico. Ivanko je tekel v solzah očetu se pritožit. Ali ded mu je dejal: „Prav ti je, zanikernež; Hog daj zdravja temu, ki te je podučil!" — Ivanko je postal jako žalosten, in izpoznavši svojo krivdo, poboljšal se je. (Ruski opisal A. Puikin, pretil I Z.) Sveti Severin. IJSt0 smrti grozovitega Atile, hunskega kralja, 455. leta po Kristovem rojstvu, W razpalo je hunsko kraljestvo. V to dòho velikih prekucij, zmešnjav in obiega nasilstva spada delovanje sv. Severina. Nihče ne vé, od kod je prišel ta svetnik, ki se je v največjej sili, ob časa sploSnega strahu in obupa, nagloma prikazal ob bregovih Dunava kot angel tolažbe in pomoči. Pripoveduje se, da je bil po rodu Afrikanec iz imenitne rimske rodovine. Ko ga je nekoč vprašal imeniten duhoven po njegovoj domovini, odgovoril mu je Severin šaljivo: „Ako meniš, da sem pobegun in uhajalee, katerega čaka ostra kazen in smrt, idi in glej, da dobiš veliko odkupnino za mene." Takój pa resnobno pristavi: „Kaj neki naj govor!služabnik božji o rodu in domovini, skrbimo raji za dom v nebesih ; a to vedi, da me je poslal Bog tolažit to ljudstvo v njega stiskah in bedi." Sv. Severin je bil majhene postave, suh, bradat človek, ki je živel zelò izpokorno. Postelja mu je bila plahta na trdih tleli, postil se je vsak dan do večera ter jo tudi v najhujšej zimi hodil bos in razoglav. Malo ne celih trideset let je potoval trudoljubivo od kraja do kraja, povsod oznanoval besedo božjo in pomagal, koder koli je mogel, ubožnim in zapuščenim. Njegovemu vplivu se moramo zahvaliti, da je sveta katoliška cerkev v najkrajšej dObi tako napredovala. Pričel pa jo sv. Severin svoje apostolsko delovanje v Asturih (baje sedanji Stockerau ali pa Klosterneuburg) ob Dunavn 455. leta. Potem je potoval po sedanjem gorenjem in dolenjem Avstrijskem, po Koroškem, Štirskem in dolenjem Ogerskem. Po tedanjih rimskih trdnjavah je zbiral razkropljene vernike in sezidal pri Pavijani (Dunaji) nekoliko samostanov. On sam je najrajše prebival v mirnoj kolibici pod Dunajskim ozidjem. Njegovo sveto življenje je zbiralo mnogo učencev okolo njega, katerim je ustanovil samostan v Heiligenstadt-u, ter jih tu napeljeval k bogoljubnemn življenju in h kršćanskoj popolnosti. Ta kraj so njegovi učenci imenovali .Sanctus locus", to je po naše: „svet kraj", in od tod je baje še denes ime temu kraju „Heiligenstadt". Tretjo hišo molitvenico je ustanovil sv. Severin ne daleč od poprej rečenega kraja med samimi zelenimi trtami. Podoba, ki jo imate pred seboj, kaže nam pozneje na tem kraji sezidano cerkev v Sieveringu. line kraja „Severing" opomina še zdaj na njegovega pobožnega ustanovniku. Se denes se vidi na tem kraji kamenita jama, v katerej je sv. Severin po večkrat klečal in molil. Prebivalce sedanjega mosta Dunaja je o njegovoj dòbi hnda lakota trla. Kadar poizvedó o sv. Sevorinn, poprosijo ga. naj bi prišel k njim in jim pomagal v tolikej stiski in bódi. Sv. Severin pride. Prokula. imovita vdova, imela je polne kaščo žita, a ni hotela pomagati siromakom, ki so prebijali glad in največjo bédo. Severin, srečavši jo na ulici, očita jej njeno lakomost in jej reče: „Plemenitega si rodu in kristjana, a vender si sužnja grde lakomosti; gorjé tebi! Bog bode vže skrbel za svoje otroke, a ti bodeš pometala svoje žito v Dunav ter pasla ribe ž njim, ker nečeš ljudi. Še lehko uideš šibi božjej, ako hitro pomoreš siromakom!" Vdova se nstraši in obilo žita razdeli potrebnim in ubogim. apostol avstrijski. Koncem 482. leta jo bil nevarno obolel in v dan 8. januvarja 483. leta mirno v Gospodu zaspal. Svojim učencem je bil naroČil, da njegove kosti prenesó v Italijo, kar se je tudi zgodilo, in takó njegovo truplo podiva še denes v Napolu na Laškem v cerkvi očetov Benediktincev. /. tomtìé. Zgodovinsko - m estopi sni obrazci. (Spisuje L'. F. H ) Š. XI. Metlika. *) §d Novomesta pelje cesta preko Gorjancev na Belokranjsko, in od ondot v Karlovce. Na prevalu, vrhu Gorjancev, odprè. se popotniku nov svet. Globoko tam doli vidiš v meglenem ozračji Bosensko pogorje ; na desnej lyl vidiš sfairi Klek. ki se ti kaže iz daleč kakor kaka velika, stara pasja glava. Cesta se vije po klancih, góri in dòli — memo Suhora, ležečega ua prijaznem holmci — po dolini mej gozdi in vinogradi tja do Metlike. Pri vhodu j« prijazna dolinica : pravijo jej „pungert." Tii se svetkujejo na velikonočni in bhikoštni ponedeljek narodne veselice, ki je „kolo" imenujejo. Ono stran mesta se vije počasna Kolpa, meječ Kranjsko od Hrvatske. Tu dòli ob krogu Kolpe je stala bajò stara Metlika, a zdaj so le travniki, njivo in loze (gozdi) ; mesto so je skrčilo tjà góri na reber okolo gradii, ker sedanja Metlika je naslonjena na podgorje Gorjancev. Nekoliko dalje na obrežji so tri cerkve, katerim se „pri treh tarali pravi." Tu so bivali v starih časih vitezi reda templarjev. ki je pa bil 1303. I. odpravljen. Kdaj so se prvi ljudje naselili po teh krajih, tega nam ne pové zgodovina. Nekateri starinoslovci menijo, da je bila blizu Metlike — pri Hrastji — za časa Rimljanov rimska postaja „Crucio." Vender niso vsi jednakega mnenja. Pač se najdejo še. zdaj po okolici spomeniki iz rimljanake dobe. Začetkom srednjega veka je pripadala slovenska meja ali marka — takó se je namreč zvala ta pokrajina — k Ogerskej v političnem in cerkvenem obziru. Ko je 1091. I. ogerski kralj sv. Ladislav ustanovil Zagrebško škofijo, vtelesil jej je tudi pokrajine Zuinberk. Metliko in Črnomelj. A tudi Oglejski patrijarhi so imeli nekako duhovno oblast po teh krajih, nastavljali so duhovnike ter skrbeli za novi naraščaj. A desetino so morale odrajtovati vse župnije ali fare Zagrebškemu kapitelnu. Ker so imeli ogerski kralji v 12. stoletji donni dovolj posla, niso se brigali za to skrajno mejo. katera se je tekom časa oprostila (»gorskega gospodarstva. Novi boj za vrhovno i-erkveno oblast je nastal zopet začetkom 14. stoletja. Leta 1330. je imenoval Oglejski patrijarh Bertrand Metliškim župnikom Henrika Opavskega. duhovnika nemškega reda. Za tega časa je prišel nemški red desetino pobirat, katero so cerkve dajale Zagrebškemu kapitelnu. Vsled tega se obrne Zagrebški nadškof s prošnjo na papeža Benedikta XII., ki je takrat bival v Avignonu. Papež jo sicer odločil, naj se povrnejo Zagrebškej cerkvi stare pravice in v slučaji nepokorščine naj se motilci izobčijo. In res je papež * Popis prejšnih deset mest se najde v „Vrtcih" od 1882. in 1883. leta. Element VI. izobčil Henrika in nekatero drago. Ker se ljudstvo ni dosti brigalo za v se to. bili so za te (lobe v Metliki zaporedoma župniki: Henrik, OrtoJf in Jakob, a (ionzlav je bil v trgu. Po tem potu se je oprostila slovenska moja Zagrebške duhovne nadvlade, ter prišla pod Oglejske patrijarhe. Ravno tako se je oprostila slovenska marka svetne oblasti Ogerske, Okolo 1205—1213. leta je odstopila kraljeva hiša Ogerska slovensko mejo sorodnej rodovini istrskih grofov iz hiše Andehsov. Za casa Henrika IV. 1228. 1. je, bila Metlika njihova svojina. Po smrti mejnega grota Henrika jo je podedovala njegova sopruga Zofija, grofinja Višnjegorska. Umrla je 1256. 1. kot nuna v Admontu. Po njej so podedovali Metliko grofje Sponheimski. Za temi so [»ostali Metliški gospodje goriški grofje okolo 1268. leta. V dan 6. junija 1364. leta je postavil goriški škof Albreht za dediče avstrijske vojvodo, ako umvjó brez otrok. V sled te pogodbe, je postala Metlika imovina avstrijskih vojvod. Avstrijski vojvoda Rudolf je obljubil na Albrehtovo prošnjo podložnikom pustiti óne pravice, katere so uživali pod gospodstvom goriških grofov (v dan 16. januvarja 1365. 1.). Ko je. pa onega leta bival Albreht v „No vem trgu ^ na Metliškem, obljubil je postaviti taeega stotnika slovenske) meji. ki bode prisegel, da pripozuà sainó avstrijskega vojvodo Rudolfa in pa njegove dediče za Metliške gospodarje. Leta 1374. je Metlika prisegla zvestobo vojvodoma Albrehtu in Leopoldu. Avstrijski vojvode so imeli tu svoje stotnike, katerim so zastavljali svojo imovino. Taki stotniki so bili: Sigfried pl. Galenberg (1424. 1.). Janez Hohomvarth (1462. 1.), Andrej Hohenwarth. ki je ustanovil meščansko bolnico (1469. I.); od 1543.—1556. 1. je bil Anton pl. Thurn. Leta 1578. so Itili gospodarji Metliškega gradu grofje Alapi, kasneje grofje F range pan i, ki so ga zapustili Zagrebškemu kapitelnu. kateri ga je prodal 1792. I. rodovini Zavinšekovej. Kdaj so se prve hiše postavile, to se ne da zgodovinsko dokazati. Isto luko nam do sih dol) ni znano, kdaj je Metlika dobila mostne pravice. Izvestno jo, da je bila v 14. stoletji še trg, kakor tudi sosednjo mesto Črnomelj. Y 18. dan junija 1407. 1. pa je vojvoda Albreht ukazal, da so prosti davka vojaki in vitezi, ki bivajo v mestih Metliki in Crnomlji. Tu se v listinah Metlika prvič zove mesto. Skoraj gotovo je postala mesto od 1377.—1407. 1. Mesto je bilo neposredno podložno deželnim knezom, ki so mu češčo potrdili pravice, tako med druzimi nadvojvoda Karol, prišedši v Ljubljano k deželnemu zboru 1567. leta. Nemški red. ki je bil ustanovljen v Jeruzalemu 1128. 1. v namén, da strež«> ranjenim in onemoglim romarjem, imel je v Metliki že 1223. 1. svojo hišo. Župnija ali fara je tudi jako stara. Leta 1228. je bil župnik Henrik, 1295. I. pa («ol iali Hineljuiški. Farna cerkev j»' bila zuuaj denašnje Metlike ter se je zvala „Bela" (Alba) polog trga. Pozneje je bila župnija premeščena k cerkvi sv. Nikolaja. Koroški vojvoda Ulrik III. jo podaril župnijo nemškemu redu 1268. I. Oglejski patrijarh Peter je daritev potrdil. Goriški grof Ivan je 1337. I. vzel v varstvo vse cerkve in imetje nemškega reda po Motliškej grofiji. Ko so 1723. 1. pridrli Turki no Metliško ter umorili Semiškega prošta in župnika Janeza Stariho, premestil je nemški red proštijo v Metliko. Župnijo in imovino nemškega reda so oskrbovali komptuvi. Grb slovenske marke je bil zvon s kembeljnom na polji; češ, naj skrajna meja zvoni, kadar se bliža sovražnik. Tega je bilo češče treba. Ne da se opisati niti dopovedati, kaj je trpela Metlika in nje okolica po krvoločnih Turkih. Že jeseni 1408. 1. je pridrla turška tolpa na slovensko mejo, ter plenila in razgrajala po Metliškej okolici. Podrla je hišo nemškega reda in Črnomaljsko župnijo. Se mnogo slabeje je bilo za Metliko 1431. 1. ali kakor je bolj verjetno 1420. I. Blizu do 8000 roparjev je pridrlo v okolico. Kakor divja zvér so planili na ubogo, slabo utrjeno Metliko. Iz lesti narejeno mesto so hitro obladali, mlado in staro, moške in ženske pobili, cerkve razrušili, živino in sploh vse, kar je bilo kake vrednosti, pograbili in s seboj odnesli. Od tod so udarili proti Novornestu, kjer jih premaga Ulrik Senk Ostroviški. Leta 1464. je odpustil cesar Friderik IV. meščanom polovico davkov, a papež Pavel H. je podelil odpustekov vsem onim, ki so se bojevali v Metliškej grofiji proti Turku. Ah malo je vse to pomagalo. Že 1469. leta so Turki zopet prilomastili v slovenske kraje ter gospodarili, da se Bog usmili. Meseca junija so pridrli turški kónjiki preko Slavonije čez Kolpo ; bilo jih je kakih 10.000. ITšatorili so se pred Metliko. Ves teden so divjali po okolici, ter na novo sezidano mesto Metliško popolnem razdjali. Metličani brez strehe so se potem pomaknili bliže k trdnemu gradu ter okolo njega postavili hiše. V gradu je gospodaril tega časa Andrej Hohenwart. Ta je imel dosti posla, da je preživel uboge meščane. Od tod so se Turki razkropili požigajoč in moreč malo ne po vsem Kranjskem. (Konec prihodnjič.) leš je bil zelo neporeden deček. Dobil je nekje ključ, imajoč v sredi ___rnjo ; s tem orodjem je streljal. Prepilil gaje bil namreč na gorenjem konci ob strani^ kjer se je končavala luknja. Na ta prepiljeni kraj je polagal tlečo gobo, kadar je bil smodnika nabasal v luknjo. Ko je goba dogorela do streliva, užgal se je smodnik, in — ustrelilo je iz ključa. Malopridnež je že poprej stekel, da ga ni zadel ključ, katerega je pognalo vselej nekoliko v stran. Kadar koli si je prihranil kaj novcev, kupil si je smodnika in streljal. Oče so ga često svarili, naj ne dela tega, ker si loli ko zelò nahüdi pri tem opasnem (nevarnem) početji. Ali Vraneš se ni brigal za očetove dobrohòtne opomine. V svojega godu dan je dobil Vraneš od tete petico. He list dan je šel v prodajalnieo in si kupil smodnika. Domò? prišedši, vzel je óni ključ in jo zavil za zelnik na brežiček, kjer je navadno streljal. Naglo na trese v luknjo streliva, potem še malo pobaše z drobnim cvekom ter položi prižgano gobo na prepiljen kraj. Ali denes je premalo pazil v svojem veselji. V naglici se namreč obrne tleči del na znotraj in ogenj se v tem hipu dotakne smodnika. Smodnik se užge, predno je mogel Vraneš steči, in posmodi Vranešu roko, da jo je célil dljè časa. in še potem se mu je poznalo j. £óea. Re pate zvezde ali kometi. éPJj^&zven premičnih in stalnih zvezd se časi prikažejo so druge zvezde U^Éjf^fla nebu. ki imajo svitJe repe, in jim zato repate zvezde pravimo, g Imenujemo jih tudi komete. Repate zvezde ali kometi dobivajo svojo svit,lobo od solnca, in se tudi okolo njega obračajo, pa ne po prav krožnih, a vender še daljših potih, nego premiČnice. Zato jih pa malokdaj in samó takrat vidimo, kadar se našej zemlji nekoliko bolj približajo. Rep ali metla za njimi je neka megla, ki jih obdaj e, in se v naglem teku daleč za njimi raztegne. Solnčni žarki se v zvezdo in v óno meglo vpró, in oboje razsvitlé. Rep je večidel od solnca proč oblìi en in se pogostoma vleče po več milijonov milj daleč po svetskem prostoru. Nekatere repatice potrebujejo za svoj obhod preko tisoč let, in najbolj znamenite so one, ki so se bile prikazale 16X0. in I Sil. leta. Druge repatice se vračajo v krajšem času : posebno so H al le v, En k e in Bi eia po sebi imenovane repatice prav natančno preračunih. Repatica Halley se prikaže v vsakih 75 do 70 letih, Unke čez vsake i) leta in 115 dni, Biela pa v 6 letih in 270 dneh. Dolgo dolgo so bili zvezdogledi tega mnenja, da so zvezde repatice taki sopari ; to krivo mnenje nahajamo še pri najbolj slovečih zvezdogledcih v 16. in 17. stoletji. Tycho de Brahe je prvi to krivo mnenje uničil in iz opazovanja kometov, ki ju je bilo videti 1572. in 1577.4leta, dokazal, da repate zvezde niso v ozračji, ter so mnogo dalje od meseca in drugih planetov. V začetku 17. stoletja, ko so z novo iznajdenimi daljnogledi Tnašli solučne pege. mislili so učenjaki, da zvezde repatice solnee izpariva. H e vel v Danzigli je bil mnenja, da jih vsi planeti izparivajo; Galilei je trdil,"da jih iz-parivajo Je óni planeti, ki so našej zemlji najbliže., kakor Venera in mesec ; Ca rt e sij je zopet vse drugače učil in dejal, da so kometi izgorela solnca. Ko se je 1680. leta prikazal komet, skušal je slavni D O r fe 1 v svojih učenih razpravah dokazati, da so vse repate zvezde, katere so našim ocem vidne, samostaina teJesa spadajoč» k osoinijn, ter v svojem obhodu ravnajo po istih postavah, kakor zvezde premičmee (planeti), ki se po svojej krožnej poti okolo solnea zmirom daljo pomiČejo in se nikdar nič ne ustavijo. Krožna pota repati e " so tedaj elipse, kakor pri planetih, samó da so elipse pri repatieah zelò podolgaste ali iztegnene. zatorej pa čas obhoda pri nekaterih repatieah iznaša preko 1000 let. Malo let pozneje nastopil je slavni zvezdogled Ne v ton s svojim osvetjem, ter je potrdil mnenje Pörfelnovo in to mnenje tudi natančneje določil. Zvezdogledi trdijo, da so kometi največja telesa našega osolnčja. Leta 43. pred Kristovem rojstvom, kmalu po smrti Cezarje vej, prikazal se je komet, katerega so ljudje pri belem dnevu s prostimi očmi lehko videli. Rimljani so rekli, ila je to duh umorjenega Cezarja. Tudi 1402. leta je bilo videti na Nemškem in v Italiji komet pri belem dnevu. Lahi so trdili, da ta komet naznanja bližajočo se smrt princa Jan. Galeazza Viscontija, kateri se je res te zvezde takó ustrašil, da je vsled tega strahu moral mlad umreti. ßepatim zvezdam so se ijutfje vsefej prav mirti, afi vender tudi soince, luna in druge zvezde niso nič manj čuda polne. Pa je uže takó, da se čudimo samó temu, kar malokdaj vidimo, vsakdanje pa preziramo. Vražni ljudje pa še celò menijo, da so repi pri zvezdah repatieah šiba božja, s katerimi nam Bog hude čase napoveduje. Vžc v starodavnih časih so imeli repate zvezde za napovedovalke krvavih vojsk, kuge, lakote in drugih takih nezgod. Kadar koli si» je prikazala repata zvezda, vselej je bilo ljudstvo polno strahu, ter je ugibalo, kaj mu prinese ta čudna prikazen. Še celò imenitni in sloveči mozjé so imeli krivo vero, da repate zvezde pomenijo velike svetovne prevrate, nesreče in druge reve in nadloge. Cicero je dejal, da kometi napovedujejo vojske in meščanske razprtije; P li ni j jih imenuje nesrečne zvezde, s katerimi je vsaka sprava nemogoča. Zanimiva je dogodbica, katero nam pripoveduje rimski zgodovinar Dio Cassi j. Ko je namreč nek zvezdogled pokazal cesarju Vezpazijanu s pomenljivim obrazom zelò repato zvezilo, dejal mu je cesar smijoč se : „Ta zvezda meni nič mar. za njo naj se briga bogati kralj Perzijanski, ker on ima take ščetinaste lasé, a jaz sem plešast." Ko se je vzpomladi 837. leta nenadoma pokazal komet na nebu. prevzel je Ljudevita Pobožnega tak strah, da je nemudoma ukazal zidati cerkve in samostane, češ, da bi s tem u tolažil jezo božjo. Takih zgodb bi še lehko mnogo navedli, a naj bode dosti, ker že iz navedenih lehko sklepate, zakaj se je strah in vraža o repatih zvezdah do deuašnjega dne ohranila. Hodimo torej brez strahti. ker repate zvezde nam ne oznanujejo ne vojske, ne kuge, ne kake drage nadloge, temveč kažejo nam le vsemogočnost in neskončno modrost Stvarnikovo, pred katerim se mora človek v prah ponižati in ga ponižno moliti. han T. Kazne Drobtine. Kri/,. Na rä*potji mi tu stojiš. Ti križ leséni. sveti križ! Ljudje ob tebi hodijo, Klobuke z glave snemajo, Ponižno se priklanjajo. A ti na razpotji slojiS, Besede neme govoriš: Kedor za rod življenje, kri Je daroval, še pozne dni Spomin mu vnuka vuuk časti. F. G. P. 1'ravilo modrosti. (Posi. P'CY.) Ne veruj vsega, kar slišiš; Ne stori vsega, kar moreš; Ne povej vsega, kar veš; Ne poželi vsega, kar vidiš; Ne pjrabi vsega, kar imaš; Ne pokaži vsega, kar znaš Iskrice. (Poslovenil P-o» ) * Ni je sreče, kjer ni mini ; ni miru, kjer ni Bogà. * Izvori prave sreče so : Mirna vest, spodobni nameni in poštena dejanja. * Človek je tem srečnejši, Čim več ljudi je osrečil. * Srečen bodeŠ le tedaj, ako se trudiš za ptujo srečo. * Sreča je krogla, za katero tečemo, dokler se taka ; a kadar se ustavi, sunemo jo zopet z nogo. * Sreča, ki si jo domišljujemo, zatemi nain srečo, ki jo imamo. * Kdor sebe dobro poznđ, ta se Icliko nauči poznati tudi vse druge ljudi. * Ne govori vedno, kar veš, a vedno védi, kaj govoriš. (Za votle zobé) pravijo, da je galun (alaun) najboljše zdravilo. Z gosjim peresom, ki je na konci odrezano, dene se nekoliko drobno somletega galuna v votli zob; kadar se galun v zobu raztopi, takój izginejo bude bolečine. Ako se bolečine ponavljajo, rabi se ta pomoček po večkrat, dokler bolečine ne nehajo in votel zob preueha gujiti. t.ialun ima namreč to lastnost v sebi, da gnjijenje zobii ustavi. („Slovenec.") Kratkočasnice. * Ako trinajst ljudi sedi za mizo, mislijo nekateri, da to pomeni kako nesrečo. Ko je nekdo pri enakej priložnosti to stvar omenil, odgovoril mu je drugi: ,,.Taz menim, da bi bila največarjo^sreča, iiko bi denes, ko nas je 13 tulpj za mizo, bilo samo za dvanajst skukanega. * M at i : „Matijček ! prinesi mi šibo sèm ; meni je jako neljubo, da te moram vedno kaznovati." -— Matijček: „Ne verujem, da bi vam bilo tako neljubo, kakor meni, ker drugače ne bi tega tolikokrat storili." * Učitelj: „Nekatere stvari se ne dajo soštevati, recimo ovca in krava ; ker ti dve stvari sošteti niste ne dve kravi niti dve ovci. A kdo mi zna povedati dve stvari, kateri lekko soštejiino? Tonček (vincarjev sin) : Mleko in voda, ker liter mleka in liter vode dasta dva litra mleka." * Učitelj: O katerih domaČih živali smo se že učili ? Učenec: O kravi, svinji, psu, mački, konji, oslu i. t. d. Učitelj: Ali znaš kakšna žival je konj? Učenec: Dà, kopitovec je. Učitelj: Alije samó konj kopitovec? Učenec: Tudi osel in mula. Učitelj: Ali znaš, kakó smo opisali vsako teh živali? Učenec: Vse sem si dobro za-pomnel. Učitelj: Povej mi, katera žival je oslu naj bolj v rodu? Učenec: Oslica. * (Dober svèt): A. Kaj ti je, da te že dlje časa vidim tako pobitega in žalostnega? B. Bojim se smrti, da bi me ne zadrgnila, ker sem že dlje časa bolan, in stari prigovor pravi: „Dolga bolezen, gotova smrt.1- — A. Veš kaj? Kadar zapaziš, da je smrt Že pod tvojim oknom, obrni se naglo v postelji takó, da bodeš imel nogi v vzglavji a glavo v znožji. Smrt te bode potem stiskala in davila le za nogi a ne za vrat in nič žalega se ti ne zgodi, k večjemu, da postaneš liróm. i. Wtixl. Naloga s številkami (Priobčil H. P.) 12345678 j« moško oblačilo; 4 8 fi 4 je del hiše; 4 5 2 H domača žival; 4 8 4 ima človeška glava; 2 6 !> prva žena; 6 7 1 šivilji neobhodno potrebno; 5 4 3 zelò koristna domača žival; 5) 2 5 najhujša zver. Pogodi te besede in razvrsti je takó, da čitajoč začetne črke vseh besed od zgoraj nizdolu dol» i d oš Čas, ko si to nalogo rešil. 0m Zabavna naloga. (Priobčil J S-».) Učitelj, ki je imel v šoli 30 učencev, in to 15 pridnih in 1) nemarnih, dobil je od nekega šolskega prijatelja 15 zlatnikov z naročilom, naj jth razdeli med učence takó. da bode vsak deveti dobil po jeden zlatnik Učitelj bi pa rad zlate novce razdelil med same pridne učence, zatorej je premišljeval, kakó bi svojih 30 učencev v tak red postavil, da bi pri delitvi zlatnikov bil vselej jeden pridnih učencev deveti ter bi nemarni prav nič ne dobili. Po dolgem premišljevanji je to stvar dobro pogodil. Kaj pravite, kakó? » reäilcer v prihodnjem listu.) ,, Vrtčevo" darilo. Dmainji „ Vrtec" razpisuje dva cekina za doe najboljSi povesti « obsegu po -pol tiskane, pole tisakej povrnit po jed en cekin. RakapUi na se „ Vrltevemu uredniì/.ouu poSljfjo do M-j tirni ja t%%4. t. breg podpisanega imena, katero naj se p iloži v zapečatenem listu — 1'risojena darila se izplačajo v /. dan mesecu avgusta. Već o tem v denatnjej n Prilogi." WTi'edmiitva ..I'rf/evn" Skakalnica. (Sestavil Lav. Cveto«.) [Tj ri-, roj. le- vi. „ kor 11-, ko mi , prej njo. l>|c ni. lo- . „. Se, ka- I, Se j™- po- k- ». ael Je, st ad T kor trat p.l „ ix- tok ki, je. ... 1. "» Kr- Se. srn- sad m. P,.- ve: I, te di. f- fi- ko«. vse da- kdaj, čl- m «e- I njih ni. urk; le bi- Se, «lo- j gn-. na. mlad ■« nI. l r oče vanje. Gena „Vrtčeva" ostane ista, namreč : Za vse leto S gld. «O kr., z» pol leta 1 gid. SO kr. Naročnina naj se nam še ta mesec pošlje, ker se bomo s prihodnjim mesecem ravnali po številu naročnikov. Naročnina se pošilja pod naslovom: Uredništvo „Vrtčcvo" na mestnem trgu st. Hit v I.jub-ljaui (Raibach). —* SMt" Vrtčeva darila za 1884. leto. Dva plemenita duhovnika in zvesta podpornika našemu listu, darovala sta vsak po jeden cesarski cekin za dve najboljši pripovesti v letošnjem „Vrtci." Mi z veseljem razpisujemo ti dve darili za dve najboljši povesti v obsegu vsake po pol tiskane pole. Povesti naj bodo pisane v čistem in lehko umljivem domaČem jeziku, sestavljene v pravem katoliškem duhu takó, da bodo pleme-nitile um in srce naše dobre slovenske mladine. Rokopisi, katere bodo presojovali trije ali štirje v ta namén izbrani možjć, naj se pošljejo „Vrtčevemu uredništvu" nuj kasneje do I. junija 1884. 1. brez podpisanega imena, katero naj se priloži posebej v zapečatenem listu. Prisojeni darili se izplačati v dan 1. avgusta tekočega leta Uredništvo „Vrtčevo." Vsem preč. gg. naročnikom in prijateljem našega lista. Kakor znano, začeli smo vže pred petimi leti izdajati primerne knjižice za slovensko mladino s tem namenom, da bi imeli tudi mi primerno knjižnico za mladino, kakeršno imajo Nemci in drugi izobraženi narodi. Ali to naše težavno podjetje nas je zelò varalo in dozdaj izišlih knjižic se še niti toliko ni razpečalo, da bi mogli tiskarske troäke poravnati. Ker započetega podjetja ne moremo več nadaljevati, prosimo uajuljudneje vse prijatelje slovenske mladine, naj nam pripomorejo v to, da bi izdanih knjižic vsaj toliko razprodali, da nam je možno tiskarske troške poravnati. Kdor more, naj k „Vrtčevej" naročnini priloži nekoliko soldov za spodaj navedene knjižice, katerim smo ceno znižali na toliko, da nam pri razprodaji vsaj materijalne izgube ne bode trpeti. V našej zalogi izišle knjižice so naslednje: Dragoljube!. — mehko vezani 25 Ur.: trdo vezani 30 kr. za darila 40 kr. Peter rokodelci«*. — meh. vez. 30 kr.; trdo vezan 30 kr.; za darila 40 kr. Sreća v nesreći (Svetin), — meh. vez. 3,5 kr.; trdo vez. 40 kr.; krasno vez. vsa v platnu