URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE številka 9 Ljubljana, sreda 31. marca 1976 Cena 12 dinarjev Leto XXXI 350 Na podlagi tretjega odstavka 3. člena in G. člena odloka o načinu uporabe sredstev hranilnih vlog pri PoBtni hranilnici v letu 19T6 (Uradni list SRS, št. 7-297/70) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o pogojih in namenih za dajanje reeskontnih kreditov iz sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici v letu 1976 i 1. člen Iz sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici po d. členu odloka o načinu uporabe sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 7-297/76) bo Narodna banka Slovenije v letu 1976 dajala poslovnim bankam na podlagi kreditov, danih organizacijam združenega dela za izgradnjo letališke infrastrukture, reeskontne kredite do 80°/o od stanja danih kreditov ob naslednjih pogojih: — da je plačilni rok za kredit, dan organizacijam združenega dela, 10 let. — da se kredit začne odplačevati v štirih letih po izkoriščen ju, — da znaša obrestna mera največ 4 °U na leto. in sicer za del kredita, danega iz sredstev reeskontnega kredita. 2. člen Razdelitev reeskontnih kreditov iz prejšnjega člena med posamezne investitorje objektov letališke infrastrukture se opravi na podlagi sporazuma, ki ga sklenejo investitorji. Sporazum iz prejšnjega odstavka mora biti predložen Narodni banki Slovenije najpozneje do 30. aprila 1976. Ce sporazum ne bo sklenjen v predvidenem roku, odloči o razdelitvi reeskontnih kreditov med posamezne investitorje republiški komite za promet in zveze v sporazumu z republiškim komitejem za družbeno planiranje in informacijski sistem. 3. člen Narodna banka Slovenije bo za reeskontne kredite iz 1. člena tega odloka zaračunavala obresti po obrestni meri 3 "/o na leto. Poslovne banke bodo vrnile reeskontni kredit v šestih enakih letnih zneskih, ki zapadejo vsako leto do 31. marca. Prvo odplačilo zapade štiri leta po letu, v katerem je bil kredit v celoti izkoriščen. 4. člen Iz sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici po 6- členu odloka o načinu uporabe sredstev hranilnih vl°g pn Poštni hranilnici v letu 1976 bo Narodna banka Slovenile v letu 1976 dala reeskontne kredite: — poslovnim bankam, ki bodo kreditirale nakup letal Inex Adria aviopromet. do višine 10 milijonov dinarjev in za dobo 10 let, s tem, da se kredit začne vračati po treh letih in mora biti vrnjen v sedmih enakih letnih zneskih začenši s 31. 1. 1979; — poslovnim bankam, ki bodo dale kredite organizacijam združenega dela za prodajo domače opreme na kredit v državi — do višine preostalih nerazporejenih sredstev in za dobo treh let s tem, da se vrnejo v šestih enakih polletnih zneskih začenši s 30. 6. 1977. Do namenske uporabe po prejšnjem odstavku se ta sredstva uporabljajo za kredite poslovnim bankam za kratkoročno kreditiranje organizacij združenega dela s področja gospodarstva, in sicer po ključu, ki ga sporazumno določijo poslovne banke. 5. člen Poslovne banke plačujejo za kredite iz prejšnjega člena obresti po letni obrestni meri, ki je za 0,50/« večja od obrestne mere, po kateri plačuje Narodha banka Slovenije obresti Poštni hranilnici. 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 44-47/72 Ljubljana, dne 22. marca 1976. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Zvone Dragan 1. r. 351. Na podlagi prvega odstavka 4. člena odloka o načinu uporabe sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 7-297/76) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o določitvi višine In roka vračanja kredita Vojaškemu servisu iz sredstev Poštne hranilnice v letu 1976 1. člen Poštna hranilnica odobri kredit Vojaškemu servisu za dajanje potrošniških kreditov vojaškim osebam v letu 1976 po prvem odstavku 4. člena odloka o načinu uporabe sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 7-297/76) do višine 20 miliionov dinarjev. 2. člen Kredit, odobren po prejšnjem členu, mora Vojaški servis vrniti Poštni hranilnici najpozneje v treh letih od dneva, ko dobi Vojaški servis kredit na razpolago. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 44-47/72 Ljubljana, dne 22. marca 1976. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Zvone Dragan 1. r. 352. Na podlagi 76. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve PRAVILNIK o programu In načinu opravljanja vozniškega Izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanja vozniškega znanja I. SPLOŠNA določba 1. člen S tem pravilnikom se predpisuje program in način opravljanja vozniškega izpita za voznike motornih vozil in kmetijskih traktorjev (v nadaljnjem besedilu; izpit), program in način preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa za voznike delovnih strojev, motokultivatorjev in koles z motorjem (v nadaljnjem besedilu: preizkus) ter evidenca o izpitih in preizkusih. Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za preverjanje vozniškega znanja, če ni s tem pravilnikom glede posameznih vprašanj drugače določeno. II. PROGRAM 2. člen 1. Izpitni program za voznike motornih vozil obsega tale področja: — predpise o varnosti cestnega prometa; — vožnjo motornega vozila; — temelje prve pomoči poškodovanim v prometni nezgodi. 2. Izpitni program za voznike kmetijskih traktorjev obsega: — predpise o varnosti cestnega prometa; — vožnjo kmetijskega traktorja. 3. Program preizkusa obsega predpise o varnosti cestnega prometa. 4. Program preverjanja vozniškega znanja obsega; — predpise o varnosti cestnega prometa; — vožnjo motornega vozila. Podrobnejši program izpita, preizkusa in preverjanja vozniškega znanja je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je negov sestavni del. III. PRIGLASITEV IN OPRAVLJANJE IZPITA OZIROMA PREIZKUSA 1. Priglasitev 3. člen Kandidati za voznike motornih vozil, kmetijskih traktorjev, delovnih strojev, motokultivatorjev in koles z motorjem se priglasijo za izpit oziroma preizkus pri upravnem organu za notranje zadeve občine, v kateri imajo stalno prebivališče oziroma začasno prebivališče več kot šest mesecev. Kandidati za voznike kmetijskih traktorjev, ki obiskujejo organiziran tečaj izven kraja stalnega oziroma začasnega prebivališča, se lahko priglasijo za izpit in opravljajo izpit v kraju tečaja. 4. člen Kandidati za voznike se priglasijo za izpit s pri-glasnico. Obrazca priglasnic za izpit in za preizkus sta sestavni del tega pravilnika in sta objavljena skupaj z njim (obrazca št. 1 in 2). 5. člen Priglasnici za izpit mora kandidat priložiti: — veljavno zdravniško spričevalo o telesni In duševni zmožnosti za voznika motornih vozil določene kategorije oziroma kmetijskega traktorja; — 'dokazilo o predpisani pripravi iz vožnje; — potrdilo o vplačanem znesku za stroške izpita. Kandidat za voznika molornih vozil, ki še nima vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil, mora priložiti tudi potrdilo o opravljenem ali priznanem izpitu iz prve pomoči poškodovanim v prometni nezgodi. Listine iz prejšnjih odstavkov tega člena, razen potrdila o vplačilu, se po sprejemu priglasnice vrnejo kandidatu. Priglasnici za preizkus mota kandidat priložiti: — dokazilo o starosti, — potrdilo o. vplačanem znesku za stroške preizkusa. 6. člen Izpita ne more opravljati kandidat, ki mu je z odločbo pristojnega organa prepovedano dobiti vozniško dovoljenje ali ki ni priglasnici priložil listin iz prvega in drugega odstavka 5. člena tega pravilnika. Če pristojni organ ne dovoli kandidatu opravljanje izpita, mu o tem izda odločbo. Če se ugotovi, da je bil kandidat, ki je napravil vozniški izpit, pripuščen k izpitu na podlagi krive listine ali neresničnih navedb v priglasnici za izpit se mu izpit razveljavi, izdano potrdilo o opravljenem izpitu pa vzame. 2. Opravljanje izpita oziroma preizkusa 7. člen Izpit za voznika motornih vozil in preverjanje vozniškega znanja se opravlja pred izpitno komisijo, ki jo imenuje republiški sekretar za notranje zadeve. Izpit za voznika kmetijskeea traktorja in preizkus za voznika delovnih strojev, motokultivatorjev in koles z motorjem se opravlja pred izpitno komisijo, ki jo imenuje za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ. Izpit oziroma preizkus iz prej Sni ega odstavka se lahko opravlja tudi pred pristojno komisijo za voznike motornih vozil. 8. člen Predsednik izpitne komisije za voznike motornih vozil mora imeti visoko ali višjo izobrazbo, člani pa najmanj srednjo izobrazbo ali inštruktorski izpit z« vse kategorije motornih vozil. Predsednik in člani komisije morajo imeti dovoljenje za voznika inštruktorja. Predsednik in člani komisije imajo namestnike, ki morajo izpolnjevati pogoje iz prejšnjih odstavkov tega člena. Predsednik in člani komisije morajo imeti opravljen preizkus usposobljenosti pred komisijo za inštruk-torske izpite. 9. člen Predsednik izpitne komisije za voznike kmetijskih traktorjev, delovnih strojev, motokultivatorjev in koles z motorjem mora imeti višjo ali srednjo izobrazbo. Predsednik in člani komisije morajo imeti dovoljenje za voznika inštruktorja za motorna vozila kategorije B. Predsednik in člani komisije morajo imeti opravljen preizkus usposobljenosti pred pristojno izpitno komisijo za voznike motornih vozil. 10. člen Predsedniki ih člani izpitnih komisij za voznike motornih vozil ter njihovi namestniki ne morejo biti osebe, ki se ukvarjajo s poučevanjem kandidatov za vozniške izpite. Pri izpitu posameznega kandidata za voznika kmetijskega traktorja ne more biti predsednik oziroma član komisije oseba, ki je poučevala tega kandidata. 11. člep Izpitna komisija mora omogočiti kandidatu opravljanje vozniškega izpita oziroma preizkusa v 15 dneh po prejemu priglasnice oziroma odločbe o prevdrjanju vozniškega znanja. 12. člen Pred pričetkom izpita oziroma preizkusa mora kandidat izkazati izpitni komisiji svojo istovetnost. 13. člen Izpit je pismen, usten in praktičen. Izpit iz predpisov o varnosti 'cestnega prometa je pismen s testi, v primerih iz 15. člena tega pravilnika pa tudi usten. Izpit iz vožnje je praktičen. Izpit iz temeljev prve pomoči poškodovanim v prometni nezgodi je pismen s testi, usten in praktičen. 14. člen Preizkus je pismen s testi. 15. člen Kandidat, ki pri izpitu iz predpisov o varnosti cestnega prometa ne da pravilnih odgovorov na vsa vprašanja iz prometnih pravil ali prometnih znakov, opravlja izpit iz tega področja tudi ustno ali z dopolnilnimi testi. 16. člen Pri pismenem delu izpita mora imeti kandidat dovolj časa za odgovore. Za ustni del izpita dobi kandidat liste z vprašanji. Za vsako področje ustnega dela izpita so po tri vprašanja. 17. člen Teste iz predpisov o varnosti cestnega prometa Pripravi republiški sekretariat za notranje zadeve in ovrednoti odgovore po pomembnosti vprašanj. Test obsega določeno število vprašanj s tremi ali več danimi odgovori, od katerih je najmanj eden pravilen. Test lahko vsebuje tudi vprašanja, na katera se dajejo odgovori pismeno. Teste iz temeljev prve pomoči pripravi in odgovore ovrednoti republiški odbor Rdečega križa Slovenije. Liste z vprašanji za ustni del izpita pripravi izpitna komisija. Testov in listov z vprašanji ni dovoljeno objavljati. 18. člen Izpit iz vožnje se bpravlja na vozilu, ki ga je dolžan priskrbeti kandidat, in sicer: — za voznika mČtornih vozil kategorije A — na motornem kolesu brez prikolice; — za voznika motornih vozil kategorije B — na motornem vozilu kategorije B, ki nima avtomatičnega menjalnika in na katerem je ročna zavora dostopna vozniku inštruktorju, ki spremlja kandidata na izpitni vožnji; — za voznika motornih vozil kategorije C — na motornem vozilu za prevoz tovora, katerega naj večja dovoljena teža presega 7500 kg; — za voznika motornih vozil kategorije D — na motornem vozilu za prevoz oseb, ki ima vgrajenih več kot 20 sedežev ali na avtobusu, ki se uporablja v javnem mestnem prometu in ima najmanj 31 mest; — za voznika skupine vozil kategorije E — na motornem vozilu ustrezne kategorije z ustreznim priklopnim vozilom; — za voznika kmetijskega traktorja — na kmetijskem traktorju s priklopnikom. Invalidi in osebe s telesnimi okvarami lahko opravljajo izpit iz vožnje, če imajo potrebne pripomočke oziroma če opravljajo izpit na posebej prirejenem vozilu. Med izpitno vožnjo ne smejo biti na vozilu nameščene »L« tablice. 19. člen Izpit iz vožnje poteka v dveh delih. Pri prvem delu vožnje mora kandidat pokazati, če zna pravilno ravnati in izvesti vse operacije z vozilom. Ta del vožnje se opravlja na poligonu ali na cestah z redkejšim prometom. Pri drugem delu vožnje mora kandidat pokazati, če vozi v, skladu s prometnimi pravili in prometnimi znaki ter varno glede na dane okoliščine. Ta del vožnje se opravlja v naseljenem kraju z gostejšim prometom in izven naseljenega kraja. 20. člen Izpit iz vožnje spremljata in ocenjujeta dva člana Izpitne komisije. Izjemoma spremlja in ocenjuje vožnjo kandidata za voznika motornih vozil kategorije B. ki prvič opravlja izpit oziroma kandidata za voznika motornih vozil kategorije C, če vozilo po svoji konstrukciji ne dopušča prisotnosti dveh članov, le en član izpitne komisije. Izpit iz vožnje kandidata za voznika kmetijskega traktorja spremlja in ocenjuje en član izpitne komisije. Člani izpitne komisije spremljajo vožnjo kandidata za voznika motornih koles na drugem vozilu. Med izpitom iz vožnje motornih vozil kategorij B, C, D ali E mora biti poleg kandidata voznik inštruktor, ki skrbi za 'varno vožnjo. Vozniku inštruktorju, ki ne izpolnjuje naloge iz prejšnjega odstavka, lahko izpitna komisija odreče spremljanje kandidata in o tem obvesti pristojno avto šolo. 21. člen Uspeh kandidata na izpitu oziroma preizkusu oceni izpitna komisija za vsako področje z oceno: »je napravil« ali »ni napravil«. 22. člen Če kandidat ni napravil izpita iz predpisov o varnosti cestnega prometa se šteje, da celotnega izpita ni napravil. Šteje se, da kandidat ni napravil izpita iz tega področja, če v odgovorih ni dosegel najmanj 90 “/o skupnega števila točk na osnovnih oziroma dopolnilnih testih. 23. člen Če uporablja kandidat pri izpitu oziroma preizkusu nedovoljene pripomočke, ga izpitna komi ija odstrani z izpita. V tem primeru sc šteje, da kandidat celotnega izpita oziroma preizkusa ni napravil. 24. člen Kandidat, ki ni napravil izpita iz predpisov o varnosti cestnega prometa, ne more znova opravljati izpita pred potekom 15 dni. 25. člen Kandidat, ki je napravil izpit iz predpisov o varnosti cestnega prometa, lahko dvakrat opravlja izpit iz vožnje in sicer v roku, ki ne sme biti daljši od treh mesecev. Kandidat ne more ponavljati izpita iz vožnje pred potekom 15 dni odkar ga je opravljal prvič. Kandidat, ki je bil pri celotnem izpitu trikrat zaporedoma neuspešen, sme znova opravljati izpit po preteku treh mesecev od dneva, ko ga je zadnjič opravljal. 26. člen Kandidatu, ki iz upravičenega vzroka (bolezni ipd.) ne pride k izpitu oziroma preizkusu in o tem pravočasno obvesti izpitno komisijo, dovoli predsednik izpitne komisije, da opravlja izpit oziroma preizkus kasneje in ga obvesti o datumu in kraju. Če kandidat brez upravičenega vzroka ne pride k izpitu oziroma preizkusu ali če pred začetkom izpita oziroma preizkusa odstopi, se glede stroškov šteje, kot da je izpit oziroma preizkus opravljal. 27. člen O izpitih vodi izpitna komisija zapisnik na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (obrazec št. 3). Zapisniku je treba priložiti teste, ki jih je izpolnil kandidat in oceno vožnje. 28. člen Kandidatu, ki napravi izpit, izda izpitna komisija potrdilo na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (obrazec št. 4). Kandidatu, ki napravi preizkus, to potrdi izpitna komisija na priglasnici. IV. EVIDENCA 29. člen Izpitna komisija vodi register o izpitih in o pre-izKusih. Register vsebuje: zaporedno številko, ime in priimek kandidata, njegove rojstne podatke in naslov, podatke za katero kategorijo oziroma vrsto vozil je opravljal izpit, datum izpita, uspeh, podatek, kateri-krat je opravljal izpit, in rubriko za opombe. Register o izpitih oziroma preizkusih je treba na koncu vsakega koledarskega leta zaključiti in ga hraniti kot dokument trajne vrednosti. Izpitno dokumentacijo (teste, liste z vprašanji in drugo) je treba hraniti najmanj dve leti. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE '30. člen Komisije za vozniške izpite, ki so bile imenovane po dosedanjih predpisih, opravljajo svoje delo do 31. decembra 1976. 31. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. Ol/l-S-OlO/47-74 Ljubljana, dne 22. marca 1976. ' Republiški sekretar 1 za notranje zadeve Marjan Orožen 1. r. Program vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanja ' vozniškega znanja A. Program vozniškega izpita za voznike motornih vozil J. Izpitni program iz predpisov o varnosti cestnega prometa a) Za vbznike motornih vozil kategorije A in B 1. Splošna vprašanja — Temeljni pojmi o cestno prometni zakonodaji — Vrste predpisov,, ki urejajo varnost cestnega prometa — Delitev javnih cest — Organi za urejanje in nadzor cestnega prometa, 2. Splošna prometna pravila: — Vključevanje v promet, obračanje in vožnja nazaj — Stran vožnja — Hitrost vožnjo — Razdalja med vozili — Zavijanje — Prednost na križišču — Srečbvanje vozil — Prehitevanje in vožnja mimo ustavljenega vozila — Zvočni in svetlobni opozorilni znaki — Ustavljanje in parkiranje vozil — Znaki in odredbe, ki jih dajejo pooblaščene uradne osebe za urejanje cestnega prometa 3. Posebna prometna pravila: — Promet vozil na motorni pogon — Promet cestne železnice (tramvaja) in drugih tirnih vozil — Promet koles — Promet vprežnih vozil — Hoja pešcev — Promet na križišču s svetlobnimi prometnimi znaki — Promet na prehodu ceste čez železniško progo — Promet na avtomobilski cesti in na cesti, ki je rezervirana za motorna vozila — Promet v predorih — Vozila s spremstvom — Vozila s prednostjo — Prevoz oseb — Tovor na vozilu — Vleka vozil — Označitev vozil za prevoz nevarnm snovi — Dela na cesti — Uporaba luči v cestnem prometu — Vožnja ob slabem vremenu — Vožnja v koloni — Označcnjc vozil ustavljenih na vozišču. 4. Prometni znaki: — Poslavljanje znakov in njihova razdelitev — Znaki za nevarnost — Znaki za izrečne odredbe — Znaki za obvestila — Svetlobni prometni znaki — Označbe na vozišču — Dopolnilne table pri prometnih znakih. 5. Predpisi o pravicah pooblaščenih uradnih oseb organov javne varnosti pri nadzoru in urejanju cestnega prometa: — Prekinitev vožnje — Odvzem vozniškega dovoljenja — Kontrola alkoholiziranosti — Izločitev vozila iz prometa — Mandatno kaznovanje. 6. Predpisi o voznikih vozil na motori pogon: — Pogoji za vožnjo vozil — Usposabljanje voznikov — Dovoljenje za vožnjo vozil (pridobitev, podaljšanje veljavnosti, odvzem) — Zdravstveni pregled voznikov 7. Predpisi o vozilih — Registracija motornih in priklopnih vozil — Prometno dovoljenje (izdaja, veljavnost, podali-sanje veljavnosti) — Promet neregistriranih motornih vozil — Začasna registracija — Tehnični pregled motornih in priklopnih voz'1 8. Predpisi o napravah in opremi na vozilih: — Naprave za ustavljanje — Naprave za osvetljevanje (glavni žarometi, žarometi za meglo) — Naprave za označevanje vozil (pozicijske luči, zadnja luč za meglo, luč za zadnjo registrsko tablico, rotacijske luči, odsevniki) — Naprave za dajanje svetlobnih znakov (zavorne •uči, smerniki) — Naprave za dajanje zvočnih signalov — Naprave, ki omogočajo normalno vidljivost — Kontrolne in signalne naprave motornih vozil — Obvezna oprema — Zimska oprema — Pnevmatike — Varnostni pasovi. 9. Izpušni plini in ropot vozil na motorni pogon. 10. Dolžnosti ob prometni nezgodi: — Nudenje pomoči poškodovanim — Prijava prometne nezgode — Zavarovanje kraja prometne nezgode — Prevoz poškodovanih — Odstranitev vozil in drugih predmetov s kraja prometne nezgode. b) Za voznike motornih vozil kategorije C, D in E 1. Celotni prograrp za voznike motornih vozil kategorije A in B. 2. Prevoz nevarnih snovi: — Prevoz razstreliva — Prevoz vnetljivih tekočin — Prevoz drugih nevarnih snovi. 3. Trajanje vožnje motornega vozila. 4. Izredni prevozi. 5. Predpisi o napravah in opremi na vozilih: — 'Dimenzije in teže vozil — Naprave za upravljanje - — Naprave za zaviranje motornih vozil kategorije C in D (pnevmatske zavore, hidravlične zavore, kombinirane zavore, regulator za trajno uravnavanje zaviranja) — Gabaritne luči — Kontrolne in signalne naprave motornih vozil kategorije C in D — Vlečna naprava za spajanje vlečnega in priklopnega vozila — Obvezna oprema motornih vozil kategorije C in D. II. Izpitni program iz vožnje motornih vozil 1. Priprava vozila na vožnjo: — Prilagoditev sedeža voznika in vzvratnega ogledala — Namestitev varnostnega pasu — Preizkus delovanja naprav na vozilu. 2. Vožnja na cesti: — Spcljavanje in vključevanje v promet — Pospeševanje in zmanjševanje hitrosti — Zavijanje — Razvrstitev pred križiščem in vožnja skozi križišče — Prehitevanje in vožnja mimo ustavljenega ali parkiranega vozila — Obračanje — Ustavljanje in parkiranje — Vzvratna vožnja — Spcljavanje in vožnja po klancu — Vožnja čez prehod za pešce — Vožnja mimo pešcev — Uporaba luči med vožnjo — Ravnanje ob srečevanju vozil s spremstvom ali vozili s prednostjo — Vožnja v nočnem času — Vožnja z obremenjenim vozilom. III. Izpitni program iz temeljev prve pomoči poškO' dovanim v prometnih nezgodah 1. Varna vožnja in preventivni aspekti prometnih nezgod: — Prometna kultura udeležencev v cestnem prometu — Kodeks etike v cestnem prometu — Zmanjšanje voznikove sposobnosti za varno vožnjo (utrujenost, alkohol, zdravila, kajenje med vožnjo, poživila, presitost, nered v prehrani, bolezni, slabo počutje, duševno razpoloženje voznika) — Voznikova varnost med vožnjo (varnostni pasovi, naslonjalo za glavo, zaščitna čelada idr.). 2 Najvažnejša pravila za uspešno prvo pomoč: — Hiter pregled nezgodne situacije — Odločilna dejanja prve pomoči: a) zavarovanje poškodovancev na kraju nezgode b) zaustavitev hujših krvavitev c) preprečevanje zadušitve in oživljanje z umetnim dihanjem. 3. Drugi ukrepi prve pomoči: — Ravnanje z ranami — Opekline in prva pomoč — Prelomi kosti in poškodbe sklepov ter prva pomoč — Omrzline in splošno ohlajenje ter prva pomoč — Poškodbe glave in prva pomoč — Poškodbe hrbtenice in prva pomoč — Poškodbe prsnega koša in prva pomoč — Poškodbe trebuha in prva pomeč — Nega poškodovancev pred prevozom — Prevoz poškodovancev. B. Program vozniškega izpita za voznike kmetijskih traktorjev I. Izpitni program iz predpisov o varnosti cestnega prometa 1. Splošni pojmi: — Delitev javnih cest (lokalna cesta, kolovozna pot) — Organi za urejanje in nadzor cestnega prometa 2. Splošna prometna pravila: — Vključevanje v promet — Obračanje — Stran vožnja — Zaviranje — Prednost na križišču — Srečevanje vozil — Ustavljanje — Opozorilni znaki. 3. Posebna prometna pravila: — Promet kmetijskih traktorjev — Promet delovnih strojev, motokultivatorjev in koles z motorjem — Obveznosti voznikov do pešcev — Prevoz oseb na kmetijskem traktorju in traktorskih priklopnikih — Onesnaževanje ceste — Promet na prehodu ceste čez železniško progo — Vožnja ponoči in ob slabem vremenu — Ravnanje ob srečevanju vozil s spremstvom ali s prednostjo. 4. Prometni znaki: — Postavljanje prometnih znakov in njihova razdelitev — Znaki za nevarnost — Znaki za izrečne odredbe — Znaki za obvestila — Svetlobni prometni znaki — Označbe na vozišču — Dopolnilne table pri prometnih zna Kih. 5. Predpisi o pravicah pooblaščenih uradnih oseb organov javne varnosti pri nadzoru in urejanju cestnega prometa: — Prekinitev vožnje — Odvzem vozniškega dovoljenja — Izločitev vozila iz prometa — Mandatno kaznovanje. 6 Predpisi o voznikih kmetijskih traktorjev: — Pogoji za vožnjo kmetijskega traktorja — Usposabljanje za voznike kmetijskega traktorja — Zdravstveni pregledi kandidatov za voznike kmetijskih traktorjev. 7. Predpisi o kmetijskih traktorjih: — Evidentiranje kmetijskih traktorjev — Tehnični pregledi kmetijskih traktorjev — Prometno dovoljenje za kmetijski taktor (izdaja, zamenjava). 8. Naprave in oprema na kmetijskih traktorjih in njihovih priklopnikih: , — Zavore — Naprave za osvetljevanje in svetlobno signalizacijo (glavni žarometi, pozicijske luči, zavorne luči. odsevniki, smerniki, luč za osvetljevanje zadnje evidenčne tablice) — Svetlobne naprave na traktorskih priklopnikih. 9. Uporaba kmetijskega traktorja: — Stabilnost traktorja (vožnja po poševnem terenu) — Vleka obremenjenega priklopnika — Maneverska sposobnost kmetijskega traktorja. II. Izpitni program iz vožnje kmetijskega traktorja 1. Vožnja na površini izven ceste ali na cesti z redkim prometom: — Speljavanje — Pospeševanje, zadrževanje in zmanjševanje hitrosti — Ustavljanje in parkiranje ' — Vzvratna vožnja — Obračanje — Vožnja po terenu z večjim nagibom. 2. Vožnja po cesti: — Vključevanje v promet — Stran vožnje — Hitrost vožnje — Zavijanje — Razvrstitev pred križiščem in vožnja skozi križišče — Srečevanje — Vožnja mimo ustavljenega ali parkiranega vozila — Vožnja čez prehod za pešce — Vožnja mimo pešcev — Uporaba opozorilnih znakov — Vožnja po cesti z večjim nagibom — Vožnja z obremenjenim vozilom — Ravnanje po prometnih znakih. C. Program preizkusa za voznike delovnih strojev, motokultivatorjev in koles z motorjem 1. Za voznike delovnih strojev in koles z motorjem je program smiselno enak programu za voznike motornih vozil kategorije A in B iz poglavja A — l/a, točke 1, 2, 3, 4 in 5. 2. Za voznike motokultivatorjev je program smiselno enak programu za voznike kmetijskih traktorjev iz poglavja B/I, točke 1, 2, 3, 4 in 5. 3. Naprave in oprema D. Preverjanje vozniškega znanja 1. Teoretični del programa obsega: — za voznike motornih vozil kategorije A in B — program iz poglavja A-I/a, točke 1, 2, 3, 4 in 5 — za voznike motornih vozil kategorije C in D — program iz poglavja A-T/b, točke 1, 2, 3 in 4. 2. Program iz vožnje obsega programa za redni vozniški izpit nod A/II tega programa. Skupščina občine (Obrazec št. 1) PRIGLASNICA za opravljanje izpita za voznika motornih vozil — kmetijskega traktorja (Izpolni s tiskanimi črkami — podčrtaj ifetrezne rubrike!) Podpisani(a) ..........................................—_________, rojen(a) _________________________ (Ime in priimek) (dan. mesec, leto) v--------------------------------------------------------- občina ----------------------------------- SR iz (prebivališče) se priglašam k izpitu za voznika motornih vozil kategorij A — 125 cm3, A, B, C, D, EkB, EkC, EkD — kmetijskega traktorja. Imam vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije ---------------------------- — kmetijskega traktorja, št..................... izdano od skupščine ______________________________________________________________________ Izpit bom opravljalo) prvič, drugič tretjič itd.........— -------------- Izpit sem žc opravljalo) pred izpitno komisijo v ----------------------------------------------------------------- dne ........................................... Izpita nisem opravil iz predpisov o varnosti cestnega prometa — vožnje. , Pri vožnji moram uporabljati: prirejeno vozilo, očala, slušni aparat, protezo, ________________________________ V.............................., dne .................. PRILOGE: (podpis kandidata) 1. zdravniško spričevalo (na vpogled) 2. potrdilo strokovne enote organizacije RK ----------------- o opravljenem ali priznanem izpitu iz temeljev prve pomoči v prometni nezgodi, št........................., z dne ........................... (na vpogled) 3. potrdilo o plačanih stroških izpita IZPOLNI URADNA OSEBA! Kandidat izpolnjuje pogoje za opravljanje izpita za voznika motornih vozil kategorije ... — kmetijskega traktorja. Datum: .............................—------ ——.....................................-.... (M. P.) (podpis uradne osebe) Skupščina občine (Obrazec št. 8 PRIGLASNICA za opravljanje preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa Podpisani(a) .................................................., rojen(a) ----------,................ (trne In priimek) (dan, mesec, leto) v _______________________________________________________ občina ___________________________________ iz..................................................... (prebivališče) se priglašam k preizkusu znanja predpisov o varnosti cestnega prometa. Potrdilo želim dobiti za vožnjo: a) kolesa z motorjem b) delovnega stroja c) motokultivatorja PRILOGE: > • I- dokazilo o starosti 2. fotografija v "clikosti 35 X 45 mm potrdilo o plačanih stroških za preizkus. V ---------------------------- dne------------------- (podpis kandidata) Potrjujemo, da je tov---------------------------------- iz _____________________-__________________________dne napravil preizkus znanja predpisov o varnosti cestnega prometa. Datum: (M. p.) * L (predsednik* izpitne komisije) Socialistična republika Slovenija (Obrazec št. 3) Skupščina občine .................................... Komisija za vozniške izpite St. reg. ______________________ Datum: _______________________________________ ZAPISNIK o izpitu za voznika — preverjanje voznisi»ten znanja Tov. ________________________________________________ je opravljaha) dne ...................... izpit — preverjanje za voznika motornih vozil kategorije A —125 cm8, A, B, C, D, EkB, EkC, EkD — za voznika kmetijskega traktorja pred izpitno komisijo v sestavi: člani —______________________________________________ Kandidat je dokazal istovetnost z ....................................................1.............;........ Kandidat je predložil potrdilo strokovne enote organizacije RK ................. , da je opravil izpit iz prve pomoči poškodovanim v prometni nezgodi — veljavno vozniško ouvoijenje št. .............., izdano od ..............-............. OCENA IZPITA I. Predpisi o varnosti cestnega prometa: Testni list (pola) št____________________ Ocena: je — ni napravil II. Vožnja: Ocena: je — ni napravil Kandidat je — ni napravil izpit — preverjanje za voznika motornih vozil kategorije A —125 cm3, A, B, C, D, EkB, EkC, EkD — kmetijskega traktorja. Kandidat sme ponavljati izpit ------------------------ V ........................., dne ..................... Komisija: Tajnik komisije predsednik __________________________ člani_____________________________ Socialistična republika Slovenija (Obrazec št. 4) Skupščina občine ------------------------------------- Komisija za vozniške izpite St. reg. -...................... Datum: ......-................................. Na podlagi 28. člena pravilnika o programu in načinu opravljanja vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanja vozniškega znanja izdaja komisija za vozniške izpite skupščine občine ------------------------------------- POTRDILO Tov----------------------------------------------------, rojen(a) .................................— v _________________________-..........-............. občina .......................................... iz ___________________________________ je dne ......-.................... napi,n 11 vozniški izpit za voznika motornih vozil kategorije -------------- — kmetijskega traktori a. Tajnik komisije Predsednik komisije (M. P.) 353. Na podlagi drugega odstavka 79. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve PRAVILNIK o vozniških dovoljenjih in o potrdilih o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se predpisuje postopek za izdajo, podaljšanje veljavnosti in zamenjavo vozniških dovoljenj za vožnjo motornih vozil in za vožnjo kmetijskih traktorjev ter potrdil o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa (v nadaljnjem besedilu: potrdilo) za vožnjo delovnih strojev, motokultivatorjev in koles z motorjem, evidenca o izdanih vozniških dovoljenjih in potrdilih, obrazec vozniškega dovoljenja za vožnjo kmetijskega traktorja ter obrazec potrdila. Določbe tega pravilnika ne veljajo za vojaška vozniška dovoljenja. II. IZDAJA. PODALJŠANJE VELJAVNOSTI IN ZAMENJAVA VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA OZIROMA POTRDILA 1. Izdaja 2. člen Vozniško dovoljenje za vožftjo motornih vozil oziroma kmetijskega traktorja in potrdila o znanju predpisov se izdata na zahtevo upravičenca. Zahtevek za izdajo vozniškega dovoljenja se vloži na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (obrazec št. 1). 3. čleh Zahtevku za izdajo vozniškega dovoljenja je treba priložiti: 1. veljavno zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti upravičenca za vožnjo motornih vozil določene kategorije oziroma kmetijskega traktorja; 2. potrdilo o opravljenem vozniškem1 izpitu; 3. dve fotografiji v velikosti 35 X 45 mm. Fotografija mora prikazovati upravičenca doprsno od spredaj in brez pokrivala. Ce je bilo pri zdravstvenem pregledu ugotovljeno, da mora upravičenec med vožnjo nositi očala, mora biti fotografiran z očali. Fotografije morajo biti izdelane na belem, tankem fotografskem papirju in brez retuš. 4. člen Zahtevek za izdajo potrdila je priglasnica za opravljanje preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa (obrazec št. 2 pravilnika o progra-mu in načinu opravljanja vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanja vozniškega znanja), na kateri je potrjeno, da le kandidat napravil preizkus. Zahtevku za izdajo potrdila je treba priložiti eno fotografijo, ki mora ustrezati določbam drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena. 5. člen Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil se izda gia obrazcu, ki je predpisan s pravilnikom o obrazcu vozniškega dovoljenja (Uradni list SFRJ, št. 13/75). Vozniško dovoljenje za vožnjo kmetijskega traktorja in potrdilo se izdata na obrazcih, ki sta sestavni del tega pravilnika in sta objavljena skupaj z njim (obrazca št. 2 in 3). 6. člen Ce dobi imetnik vozniškega dovoljenja za vožnjo kmetijskega traktorja vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil, mora ob izdaji tega dovoljenja oddati vozniško dovoljenje za vožnjo kmetijskega traktorja. Ce dobi imetnik potrdila vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil oziroma kmetijskega traktorja, mora ob izdaji tega dovoljenja oddati potrdilo 7. člen V vozniško dovoljenje voznika motornih vozil kategorije A, ki še ni dopolnil 18 let, se vpiše omejitev, da velja samo za vožnjo motornih koles do 125 cm4 * * * 8. Po dopolnjenem 18. letu starosti se omejitev iz prejšnjega odstavka na zahtevo voznika izbriše. 8. člen V vozniška dovoljenja oziroma v potrdila invalidov ali oseb s telesnimi hibami je treba v posebno rubriko vpisati registrsko številko in podatke o posebej prirejenem vozilu oziroma o pripomočkih, ki jih mora voznik uporabljati med vožnjo (očala, kontaktne leče, proteze, slušni aparat ipd.). Atestiranje posebej prirejenih vozil iz prejšnjega odstavka opravlja Zavod SR Slovenije za varstvo pri delu v Ljubljani. 9. čler. Za pridobitev vozniškega dovoljenja na podlagi vojaškega vozniškega dovoljenja mora voznik vložiti zahtevek v smislu 2. in 3. člena tega pravilnika, pri čemer nadomesti potrdilo o opravljenem vozniškem izpitu overjen prepis vojaškega vozniškega dovoljenja. Izdaja vozniškega dovoljenja se zaznamuje v vojaškem vozniškem dovoljenju. 10. člen Za pridobitev vozniškega dovoljenja na podlagi tujega vozniškega dovoljenja mora voznik vložiti zahtevek v smislu 2. in 3. člena tega pravilnika, pri čemer nadomesti potrdilo o opravljenem vozniškem izpitu tuje vozniško dovoljenje. Upravičenec mora na zahtevo pristojnega organa zahtevku iz prejšnjega odstavka priložti tudi overjen prevod tujega vozniškega dovoljenja ali listino v smislu tretjega odstavka 161. člena zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (Uradni list SFRJ, št. 17/74). Tuje vozniško dovoljenje se vozniku vrne na njegovo zahtevo, če izroči vozniško dovoljenje, ki mu je bilo izdano po prvem odstavku tega člena. 2. Podaljšanje 11. člen Voznik, ki mu je bila veljavnost vozniškega dovoljenja omejena iz zdravstvenih razlogov, mora zahtevi za podaljšanje veljavnosti priložiti veljavno zdravniško spričevalo, ki ne sme biti starejše od 60 dni. Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi za voznike motornih vozil, ki so dopolnili starost 60 let (88. člen zakona o varnosti cestnega prometa). 3. Nadomestilo In zamenjava 12. člen Namesto izgubljenega ali obrabljenega vozniškega dovoljenja oziroma potrdila izda za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ, ki vodi voznika v evidenci, na njegovo zahtevo novo vozniško dovoljenje oziroma potrdilo. Zahtevi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti fotografije (3. oziroma 4. člen), v primeru izgubljenega vozniškega dovoljenja oziroma potrdila pa tudi dokazilo o preklicu veljavnosti v Uradnem listu SRS. Obrabljeno vozniško dovoljenje oziroma potrdilo se ob zamenjavi, za novo odvzame in uniči. Novo vozniško dovoljenje oziroma potrdilo, izdano namesto izgubljenega ali obrabljenega, ima iste registrsko številko kot prejšnje. 13. člen Pred izdajo novega vozniškega dovoljenja oziroma potrdila namesto izgubljenega, lahko izvede pristojni organ postopek, da se ugotovi, v kakšnih okoliščinah je bilo vozniško dovoljenje oziroma potrdilo izgubljeno ali če je bilo vozniku vozniško dovoljenje oziroma potrdilo odvzeto v postopku zaradi prekrška ali kaznivega dejanja. Za čas postopka iz prejšnjega odstavka, ki ne sme trajati dalj kot 60 dni, se izda začasno potrdilo, ki nadomešča vozniško dovoljenje oziroma potrdilo, dokler voznik ne dobi novega vozniškega dovoljenja oziroma potrdila. Začasno potrdilo iz prejšnjega odstavka se izda na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (obrazec št. 4). Na potrdilu mora biti voznikova fotografija. III. EVIDENCA O IZDANIH VOZNIŠKIH DOVOLJENJIH IN POTRDILIH O ZNANJU PREDPISOV 14. člen Za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ vodi evidenco o voznikih motornih vozil, kmetijskih traktorjev in voznikov delovnih strojev, moto-kultivatorjev in koles z motorjem, ki imajo v občini stalno prebivališče. Evidenca iz prejšnjega odstavka je sestavljena Iz registra voznikov in spisov voznikov. 15. člen V register voznikov se vpisujejo tile podatki: zaporedna številka, priimek in ime, rojstni podatki in naslov voznika, kategorija oziroma vrsta vozila ter opombe. Spis voznika sestavljajo zahtevek, na podlagi katerega je voznik dobil vozniško dovoljenje, in priložene listine. Na zahtevek za izdajo vozniškega dovoljenja oziroma na priglasnico za opravljanje preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa (4. člen) vpiše pristojni organ ob izdaji vozniškega dovoljenja oziroma potrdila zaporedno številko, pod katero je voznik vpisan v register voznikov. Na zahtevku za izdajo vozniškega dovoljenja mora biti nalepljena voznikova fotografija. 16. člen V spis voznika se vnašajo podatki o kaznivih tei varnostnih ukrepih, ki so bili vozniku izrečeni zaradi prekrškov oziroma kaznivih dejanj, storjenih v prometu. 17. člen Ce se voznik preseli iz ene občine v drugo, se mora v 15 dneh prijaviti za notranje zadeve pristojnemu upravnemu organu občine, v kateri ima novo stalno prebivališče, da ga vpiše v evidenco voznikov. Organ iz prejšnjega odstavka obvesti upravni organ za notranje zadeve občine, iz katere se je voznik preselil, da ga izbriše iz registra voznikov in pošlje njegov spis. Spremembo stalnega prebivališča in zaporedno številko, pod katero je voznik vpisan v novi register voznikov, vpiše pristojni organ v vozniško dovoljenje oziroma potrdilo. IV. KAZENSKA DOLOČBA 18. člen Z denarno kaznijo od 20 do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne ravna po določbi prvega odstavka 17. člena tega pravilnika V. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 19. čler. Zamenjava vozniških dovoljenj za vožnjo motornih vozil kategorije F se bo izvršila do 31. decembra 1976 v skladu z določili prvega odstavka 131. člena zakona o varnosti cestnega prometa. 20. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01/1-S-010/47-74 Ljubljana, dne 26. marca 1976. Namestnik republiškega sekretarja za notranje zadeve Tanez Zemljarič 1. r. SKUPŠČINA OBČINE (Obrazec št. 1) Zahtevek za izdajo vozniškega dovoljenja Prosim, da mi izdate vozniško dovoljenje 1. Priimek in ime 2. Datum in kraj rojstva 3. Matična številka občana 4. Poklic 5. Prebivališče (točen naslov) 6. Postaja ali oddelek milice 7. Za katero kategorijo oziroma vrsto vozil prosi za dovoljenje 1 8. Ali ima že vozniško dovoljenje oziroma potrdilo o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa, za katero kategorijo oziroma vrsto vozil, kdaj in kdo ga je izdal in pod katero številko i - 9. Ali je že imel vozniško dovoljenje, za katero kategorijo in zakaj ga več nima 10. Ali je bilo že kdaj odvzeto vozniško dovoljenje, izrečena prepoved opravljanja vozniškega poklica ali izdaja vozniškega dovoljenja, kdaj, za koliko časa in od katerega organa Prošnji za izdajo vozniškega dovoljenja prilagam: 1_________________________________________________ 2. .. 3. „ 4. _ 5. V ................................ dne (petpU upravičenca) Socialistična republika Slovenija VOZNIŠKO DOVOLJENJE ZA VOŽNJO KMETIJSKEGA TRAKTORJA Serijska Številka (prva stran) Omejitev: I (Obrazec št. 2) Velikost 148 X 105 mm 1. Priimek ................... 2. Ime ...................... 3. Rojen (datum in kraj) .... 4. Stalno prebivališče (kraj) . Podpis voznika 5. Izdano od ....................................... 6. V ........................ dne ........-.... 19...- 7. Velja do ..................... 19....- St.: ................... M. P. ........................... Podpis (druga stran) Veljavnost vozniškega dovoljenja podaljšana Do ........................... 19....... Podpis m. p. Veljavnost vozniškega dovoljenja podaljšana Do ..................... 19.... Podpis M-r- Sprememba stalnega prebivališča ' ............. M. P. St.: ........................... Dne.............................- PodP'' M. p. St.:_____________________________ Dne.............................. Podpis Serijska Številka FOTOGRAFIJA VOZNIKA 35 X 45 mm (tretja stran) (četrta stran) Socialistična republika Slovenija Skupščina občine ..............-__________ POTRDILO o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa Serijska številka (prva stran) Omejitev: (Obrazec št. 3) Velikost 148 X 105 mm Priimek Ime Rojen , . Stalno prebivališče (podpis vomika) FOTOGRAFIJA VOZNIKA 35 X 45 mm St: (datym izdaje) m. P. (podpis uradne osebe) (druga stran) Velja za vožnjo: 1. Koles z motorjem 2. Motokultivatorjev 3. Delovnih strojev Imetnik potrdila lahko vozi po izpolnjenem 15. letu starosti motokultivator in po 18. letu tudi delovni stroj. (tretja stran) (četrta stran) Socialistična republika Slovenija (Obrazec št. 4) SKUPŠČINA OBČINE ----------------------------- _____________________ ZA NOTRANJE ZADEVE Številka: Datum: ... \ Začasno potrdilo Fotografija 35 X 45 mm _________________________________ za notranje zadeve skupščine občine ---------------------------------------- potrjuje, da je tov. -----------------------------------............. roj.................................— iz______________________________________________.__priglasil izgubo vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije ______________________________ — kmetijskega traktorja št.. ki ga je izdal -------------- To potrdilp začasno nadomešča izgubljeno vozniško dovoljenje in velja do...........................—................ "• (podpis uradne osebe) 354. Na podlagi tretjega odstavka 95. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve PRAVILNIK o evidentiranju kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se predpisuje postopek za evidentiranje kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov (v nadaljnjem besedilu: traktor), način vodenja evidence, oblika in vsebina prometnega dovoljenja ter oblika in vsebina evidenčnih tablic za traktorje. 2. člen Traktorje evidentira za notranje zadeve pristojni upravni organ občine, na območju katere ima lastnik oziroma imetnik pravice uporabe (v nadaljnjem besedilu: lastnik) stalno prebivališče oziroma sedež. II. EVIDENTIRANJE 3. člen Zahtevek za evidentiranje traktorja vloži lastnik na obrazcu EOF 31, ki se uporablja za registracijo motornih in priklopnih vozil (evidenčni list za vozilo). Tehnični podatki o traktorju se vpisujejo v evidenčni list iz tovarniške dokumentacije oziroma iz posebnega atesta ali iz priznanih katalogov o traktorju. Te podatke potrdi pooblaščena organizacija za tehnične preglede. 4. člen Zahtevku za evidentiranje traktorja je treba priložiti : , 1. listino o lastništvu; 2. potrdilo o tehničnem pregledu. Listinp 0 lastništvu traktorja shrani organ, ki ga je prvič evidentira' 5. člen fraktor se evidentira tako, da se vpiše v evidenco traktorjev. Traktor se evidentira na ime lastnika. Ce je traktor last več oseb, se evidentira samo na ime ene izmed njih, kot se sporazumejo. 6. člen Organ, ki evidentira traktor, izda lastniku prometno dovoljenje in evidenčno tablico. 7. člen Ob spremembi lastnika evidentiranega traktorja, ali če se lastnik preseli oziroma premesti sedež iz ene občine v drugo, se izda novo prometno dovoljenje. V primerih iz prejšnjega odstavka se prejšnje prometno dovoljenje odvzame in uniči. Preselitev oziroma premestitev sedeža mora lastnik traktorja prijaviti v 15 dneh za notranje zadeve pristojnemu upravnemu organu občine, v katero se je preselil. III. VODENJE EVIDENCE 8. člen O evidentiranih traktorjih se vodi posebna evidenca, ki je sestavljena iz kartoteke traktorjev in registra izdanih evidenčnih tablic. Kartoteko sestavljajo evidenčni listi za traktorje. 9. člen V registru izdanih evidenčnih tablic so tele rubrike: zaporedna številka, označba evidenčnega območja in evidenčna številka, vrsta traktorja, podatki o lastniku ter opombe. 10. člen Traktor se izbriše iz evidence: 1. če ga evidentira za notranje zadeve pristojni upravni organ druge občine; 2. če je uničen ali odpisan. Evidenčna tablica iz evidence izbrisanega traktorja se uniči. IV. PROMETNO DOVOLJENJE 11. člen Prometno dovoljenje za traktor sc izda na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika, in je objavljen skupaj z njim. Obrazec prometnega dovoljenja je dvodelen, velikost 148 X 105 mm in je bele barve. Tehnični podatki za traktor se vpisujejo v prometno dovoljenje iz evidenčnega lista. 12. člen Lastnik traktorja mora v 15 dneh prijaviti organu, ki je traktor evidentiral, vsako tehnično spremembo na traktorju, ki vpliva na spremembo podatkov v prometnem dovoljenju. Tehnične spremembe se vpisujejo v prometno dovoljenje in v evidenčni list. 13. člen Prometno dovoljenje je veljavno, dokler je veljaven tehnični pregled traktorja. Če je v cestnem prometu traktor, za katerega prometno dovoljenje ni več veljavno, lahko pooblaščena uradna oseba organa javne varnosti odvzame prometno dovoljenje ali prometno dovoljenje in evidenčno tablico ter ju pošlje organu, ki je traktor evidentiral. 14. člen Lastnik traktorja, ki izgubi prometno dovoljenje, ali če jc njegovo prometno dovoljenje zaradi izrabljenosti neuporabno, vloži zahtevek za novo prometno dovoljenje pri organu, ki je traktor evidentiral. Novo prometno dovoljenje, ki se izda namesto izgubljenega ali obrabljenega, ima isto zaporedno številko registra, kot jo je imelo prejšnje prometno dovoljenje. Obrabljeno prometno dovoljenje se odzamc in uniči. ^ Izdaja novega prometnega dovoljenja se vpiše v kartoteko traktorjev. V. EVIDENČNE TABLICE 15. člen Za kmetijski traktor oziroma traktorski priklopnik se izda po ena evidenčna tablica. Evidenčna tablica je zelene barve; označba evidenčnega območja in evidenčna številka sta bele barve. Oblika in velikost evidenčnih tablic za kmetijske traktorje sta prikazani na slikah 1 in 2, za traktorske priklopnike pa na sliki 3. Slike so sestavni del tega pravilnika in so objavljene skupaj z njim. 16. člen Evidenčna območja za evidentiranje traktorjev so enaka kot registracijska območja za registracijo motornih in priklopnih vozil. 17. člen Za uporabo preizkusnih tablic za traktorje se smiselno uporabljajo določbe 32. do 39. člena pravilnika 0 registraciji motornih in priklopnih vozil (Uradni list SFRJ, $t. 20/75). 18. člen Evidenčna tablica se zamenja za novo. 1. če se je lastnik preselil oziroma premestil sedež na drugo evidenčno območje; 2. če je traktor odsvojen na drugo evidenčno območje; 3. če je evidenčna tablica izgubljena, uničena ali če postane zaradi izrabljenosti neuporabna. Nova evidenčna tablica, s številko izgubljene, se lahko izda šele po preteku dveh let, ko je bila izguba prijavljena. 19. člen Evidenčna tablica mora biti pritrjena pokončno, na mestu, ki ga je predvidel proizvajalec traktorja, če tega ni, pa na drugem vidnem mestu, ki ni izpostavljeno poškodbam med delovnimi opravili s traktorjem. VI. KAZENSKE DOLOČBE 20. člen Z denarno kaznijo od 100 do 5.000 dinarjev sc kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba: 1. če ne prijavi v predpisanem roku premestitve sedeža iz ene občine v drugo (tretji odstavek 7. člena); 2. če ne prijavi v predpisanem roku tehnične spremembe na svojem traktorju, ki vpliva na spremembo podatkov v prometnem dovoljenju (prvi odstavek 12. člena); 3. če je v cestnem prometu njen traktor, za katerega prometno dovoljenje ni več veljavno (drugi odstavek 13. člena). Z denarno kaznijo od 20 do 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela ali v drugi pravni osebi. 21. člen Z denarno kaznijo od 20 do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek: 1. zasebni lastnik traktorja, če ne prijavi v predpisanem roku preselitve iz ene občine v drugo (tretji odstavek 7. člena); 2. zasebni lastnik traktorja, če ne prijavi v predpisanem roku tehnične spremembe na svojem traktorju, ki vpliva na spremembo podatkov v prometnem dovoljenju (prvi odstavek 12. člena); 3. voznik traktorja, ki vozi v cestnem prometu traktor, za katerega prometno dovoljenje ni več veljavno (drugi odstavek 13. člena). VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 22. člen Vse spremembe za traktor (odjava, preselitev oziroma premestitev sedeža lastnika, tehnične spremembe) se vlagajo na obrazcu, ki se uporablja za prijavo sprememb za motorna in priklopna vozila (prijava spremembe za vozilo). 23. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01/1-S-010/47-74 Ljubljana, dne 22. marca 1976. Republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen 1. r. M. P. Datum pregleda Podpis Pooblaščena organizacija OPOMBE Socialistična republika Slovenija PROMETNO DOVOLJENJE ZA KMETIJSKI TRAKTOR — TRAKTORSKI PRIKLOPNIK Evidenčna oznaka Datum evidentiranja .......................... Dovoljenje izdal ............................. Dne .................................-... 19 St. registra ................................. m. p. .................. ■ podpis uradne osebe Podatki o imetniku vozila: Priimek (naziv) ------------------------------ Ime —----------------------------------------- Prebivališče .................................— (sedež) Podatki o vozilu: Vrsta ---------------------------------------- Znamka -....—---------------------------------- Tip .......................................... St. motorja — šasije ......................... Leto izdelave -------------------------------- Moč motorja (KM) ...........—.................. Teža praznega vozila (kg) -------------------- Nosilnost (kg) ...............—.....—......... Oblika karoserije ...............-............. Barva ......................................... Prvo evidentiranje Datum ---------------------....................- Kraj .......................................... Evidenčna št.....................f....i*.....-..' Sprememba prebivališča: M. P. Datum pregleda Podpis Pooblaščena organizacija Evidenčne tablice za kmetijske traktorje in traktorske priklopnike mali pregibni traktorji Sl. 1 /2.5 $T !5 $ 14 s o «e V traktorski priklopniki Sl. 3 355. Na podlagi prvega odstavka 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/74) in v zvezi s 35. členom zakona 'o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. ,39/74) izdaja republiški sekretar za finance NAVODILO o uporabi navodila o sestavljanju zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 10/72, 15/73. 17'74 in 11/75) za sestavo zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti za leto 1975 traktorji Sl. 2 1 Družbenopolitične skupnosti morajo sestaviti zaključne račune za leto 1975 po določbah navodila o sestavljanju zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti iUradni list SFRJ, št. 4/70 in 2/71), in navodila o uporabi navodila o sestavljanju zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 10/72, 15/73, 17/74 in 11/75), ob upoštevanju naslednjih sprememb in dopolnitev tega navodila: 1. Rok za sprejetje predloga zaključnega računa in za predložitev službi družbenega knjigovodstva se za zaključni račun za leto 1975 podaljša do 20. aprila 1976. 2. Dogovorjeni obseg splošne porabe za leto 1975 izračunajo občine po določbah družbenega dogovora o splošni porabi v SR Sloveniji v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 7-296/75). Pri tem izračunu se na hrbtni strani obrazca ZRB-1 navede višina sredstev, ki je bila po 24. členu družbenega dogovora uporabljena za gospodarske posege v občini. 3. V obrazcu ZRB-I v poglavju I-Dohodki v bilanci proračuna izkažejo družbenopolitične skupnosti s predpisi določene dohodke iz 26. člena družbenega dogovora o splošni porabi v SR Sloveniji v letu 1975. V poglavju II Razporeditev dohodkov po osnovnih namenih se izkaže razpored dohodkov po osnovnih namenih. 4. V obrazcu ZRB-II se seštejejo podatki iz obrazca I. ki ga sestavljajo upravni organi. 5. V obrazcu ZRB-III se seštejejo podatki iz obrazca III — Finančni rezultati redne dejavnosti. 6. V obrazcu ZRB-IV se seštejejo podatki iz obrazca V — Zbirni pregled doseženih in uporabljenih sredstev za posebne namene, 7. Obrazca ZRB-V družbenopolitične skupnosti za leto 1975 ne sestavljajo. 8. V obrazcu ZRB-VI se seštejejo naslednji podatki: — pod zap. St. 01—05 zneski iz obrazca III — Finančni rezultat rOdne dejavnosti Od zap. št. 29 do zap. št. 30; — pod ziip. št. 06—09 zneski iz obrazca Iti — Finančni rezultat redne dejavnosti, zap. št. 31; — pod zap. št. 10—18 zneski iz obrazca Ul — Finančni rezultat redne dejavnosti, zap. št. 32 in 33; — pod zap. št. 20—30 zneski iz obrazca V — Zbit-ni pregled doseženih ih uporabljenih sredstev za posebne namene, od zap. št. 26—34; — pod zap. št. 31—42 se seštejejo podatki iz VI. poglavja obrazca ZRB-VI — Druge obveznosti družbenopolitične skupnosti, ki je objavljen skupaj s tem navodlom, in je njegov sestavni del. 9. V obrazcu ZRB-VII se seštejejo podatki Iz obrazca VII — Pregled izplačanih osebnih dohodkov delavcev. 10. V obrazec ZRB-VIII — Pregled stanja sredstev rezervnega sklada družbenopolitične skupnosti se vpišejo podatki iz evidence o uporabi sredstev rezervnega sklada. II To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-6/76 Ljubljana, dne 19. marca 1976. Republiška sekretarka za finance Milica Ozbiči dipl. oec, 1. r. Obrazec ZRB-VI Pregled neporavnanih obveznosti DPS na dan 31. XII. 19.................. stanje 31. XII. tekoCeMa leta °" -sEEBr 1 2 3 4 DRUGE OBVEZNOSTI DPS 91 Obveznosti po pogodbah za investicije 02 Obveznosti za neporavnane trati še za investicije določene z zakonom 12 3 4 10 Druge obveznosti 11 SKUPAJ (01—10) Datum: ........... štampiljka in podpis pooblaščenih oseb 356. Na podlagi 6. točke 272. člena statuta skupnosti pokojninskega in- invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73 in 37/74) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na svoji seji dne 18. marca 1976 sprejela SKLEP o finančnem načrtu skupnosti pokojninskega in Invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za 1976. leto Sprejme se finančni načrt skupnosti za leto 1976, ki predvideva: / Skupne dohodke Izločitev v rezervo: — za kritje primanjkljaja v letu 1975 — za povečanje v letu 1970 Ciste dohodke Izdatke St. 130/1-S Ljubljana; dne 18. marca 1976. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnie 1. r. din 7,950.000,000 152.950.000 149.950.000 7.647.100.000 7.047.100.000 357. Na podlagi 6. točke 272. člena Statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. V73) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji dne 18, marca 1976 sprejela 03 Neporavnane dospele anuitete ^ za investicijske kredite in posojila 04 Nepm-aVtiane dospele anuitete iz kreditov za depozite 05 Obveznosti nasproti bankam in skladom za odplačila kratkoročnih kreditov in posojil 06 Obveznosti za dane garancije 07 Obveznosti Iz izvenproračunske bilance 08 Obveznosti za plačilo izdanih obveznic za poravnavo obveznosti 09 Neporavnane obveznosti za »Sklad federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja nezadostno razvitih republik in SAP Kosovo« SKLEP o zaključnem računu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja za l«;to 1975 I Sprejme se zaključni račun skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja zq leto 1975, ki izkazuje: din skupnih dohodkov izločitev v rezervo čistih dohodkov skupnih izdatkov primanjkljaj 6.135,125.643,38 129,500.000,00 6.005.625 643.38 6.158.575.779,57 152,950.136,19 . II Primanjkljaj v znesku 152,950.136,19 din še krije iz poslovno rezerve. III Poslovna rezerva skupnosti znaša na dan 1. I. 1975 — 456,819.023,93 din. Ta rezerva-se je v letu 1975 s tekočim izločanjem povečala za 129,500.000 din in znaša 586,319.023,93 din. Po kritju primanjkljaja po prejšnji točki znaša poslovna rezerva na dan 31. XII. 1975 — 433,368.887,74 din. St. 130/6-S Ljubljana, dne 18. marca 1976. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r. 358. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 272. člena m v zvezi s 178. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 1/73 in 37/74) je sprejela skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 18. marca 1976 SKLEP o uskladitvi pokojnin I Ugotovi se, da so se po uradnih statističnih podatkih povečali provprcčni osebni dohodki v SR Sloveniji v letu 1975 nasproti letu 1974 za 25,1 °/o. Na račun porasta življenjskih stroškov in osebnih dohodkov so se piokojnine akontativno povečale: — 1. avgusta 1975 v povprečju za 6,5%, — 1. januarja 1976 za 14%. II Na podlagi 5. točke 5. člena družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 se pokojnine dokončno uskladijo tako, da se povečajo še za 3 %. III Skupno povečanje pokojnin, upoštevaje povečanje s 1. VIII. 1975 ter 1. I. 1976 in po tem sklepu, znaša v povprečiu 25,1% nasproti ravni pokojnin iz meseca julija 1975. Po II. točki tega sklopa se uskladijo vse pokojnine. ki so bile povečane po sklepu o uskladitvi pokojnin med letom 1975 /Uradni list SRS, št 14 75) in po sklepu o povečanju pokojnin • 1. januarjem 1976 fUradni list SRS. št. 1/76): povečajo se zneski pokojnin, ki gredo upokojencem za mesec januar 1976. VI Pokojnine z varstvenim dodatkom se uskladijo tako, da se zneski pokojnin povečajo v skladu z II. in III. točko tepa sklepa, varstveni dodatek pa se za čas od 1. januarja 1976 na ,novo odmeri. V Po tem sklepu usklajene pokojnine gredo upokojencem od 1. januarja 1976. VI Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 130/7-S Ljubljana, dne 18. marca 1976. Skupščina skupnosti pokojninskega in Invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r. 359. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 272. člena in v zvezi s tretjim odstavkom 117. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRŠ, št. 1/73 in 34/74) je sprejela skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 18. marca 1976 SKLEP o višini invalidnine za telesno okvaro I Invalidnine za telesno okvaro se s 1. januarjem 1976 uskladijo z gibanjem življenjskih stroškov tako, da se povečajo za 26 %. II Glede na ugotovljeno stopnjo telesne okvare, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, znašajo zneski invalidnin: Stopnja Telesna okvara •/. Znesek din 1 100 382 2 90 344 3 80 306 4 70 267 5 60 229 6 50 192 7 40 152 8 30 115 III Invalidnina za telesno okvaro, ki je posledica bo- lezni ali poškodbe izven dela, se odmeri v višini 70 % zneskov iz II. točke tega sklepa in znaša: Stopnja Telesna okvara •/, Znesek din 1 100 267,40 2 90 240,80 3 80 214,20 4 70 186,90 5 60 160,30 6 50 134,40 7 40 106,40 8 30 80,50 t IV Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Urad- nem listu SRS. St. 130/8-S Ljubljana, dne 18. marca 1976. Skupščina skupnosti pokojninskega In invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r. 360. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 272. člena in v zvezi s 115. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73 in 37/74) je sprejela skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 18. marca 1976 SKLEP o višini dodatka za pomoč In postrežbo I Dodatek za pomoč in postrežbo se za čas od 1. januarja 1976 dalje določi v višini 1.100 din na mesec starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem, katerim je neogibno potrebna pomoč in postrežba drugega za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, ter zavarovancem oziroma upokojencem iz drugega (slepi zavarovanci in slepi upokojenci) in tretjega (nepokretni zavarovanci) odstavka ter upokojencem iz četrtega odstavka 114. člena statuta (Slepi upokojenci). II Dodatek za pomoč in postrežbo se določi v višini 800 din na mesec starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem, katerim je neogibno potrebna pomoč in postrežba drugega za opravljanje večine življenjskih potreb. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. , St. 130/9-S Ljubljana, dne 18. marca 1976. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r. 361. Na podlagi 272. člena in v zvezi z drugim odstavkom 104. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73 in 37/74) je skupščina skupnosti na seji dne 18. marca 1976 sprejela SKLEP o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov I Mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov se od 1. januarja 1976 dalje določi na 1713 dinarjev. II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 130/10-S Ljubljana, dne 18. marca 1976. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r. 362. Na podlagi 272. člena in v zvezi s 106. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS (Uradni list SRS, št. 1/73 in 37/74) je skupščina skupnosti na seji dne 18. marca 1976 sprejela SKLEP o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka I Pravico do varstvenega dodatka k pokojnini Ima upokojenec, če njegovi prispevku in davku zavezani dohodki skupaj z dohodki članov gospodinjstva ne presegajo: — 9618 din letno na upokojenca in — 4909 din letno na posameznega člana gospodinjstva. Ce je v dohodku zajet samo katastrski dohodek od kmetijstva ali je poleg drugih dohodkov vštet tudi katastrski dohodek, se ta dohodek pomnoži z 10,68. Dohodek, oproščen prispevka ali davka, se upošteva na podlagi idealno ugotovljene davčne osnove. Katastrski dohodek in drugi dohodki se štejejo iz tekočega leta. V primerih, ko se prispevki in davki odmerjajo po preteku leta, se štejejo dohodki iz prejšnjega koledarskega leta. Če prejema upokojenec poleg pokojnine iz jugoslovanskega pokojninskega zavarovanja tudi pokojnino ali rento od inozemskega nosilca socialnega ..a varovanja, se pri ugotavljanju pravice do vars. en g dodatka zneska obeh pokojnin oziroma zneska pokoj nine in rente seštevata. II Upravičenci do ■•arstvenega dodatka sr dolžni prijavili skupnosti v s- spremembe, ki vplivajo na pravico do varstvenega dodatka, v 8 dneh od nastale spremembe. ; III Ta sklep začne veljati osmi dan objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1 januarja 1976. Št. 130/11-S Ljubljana, dne 18. marca 1976. Skupščina skupnost; pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r. 363. Na podlagi 272. člena 'statuta skupnosti pokojninskega in Invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73, 37/74) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja na seji dne 18. marca 1976 sprejela SKLEP o določitvi višine enkratnega prispevka za rekreacijo I Enkratni prispevek zn rekreacijo znaša v letu 1976 420 dinarjev. II Znesek iz I. točke tega sklepa gre tistim uživalcem pokojnine, oskrbnine in začasnega nadomestila, katerim se je začela dajatev izplačevati najpozneje do vključno "l. aprila 1976. \ III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 130/12-S Ljubljaba, dne 18. marca 1976. Skupščina skupnosti nokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji 364. Na podlagi 272. člena in v zvezi s 162. in 165. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73 in 37/74) je skupščina skupnosti na seji 18. marca 1976 sprejela SKLEP o višini potnih stroškov in najvišjem znesku selitvenih stroškov za zavarovanec in delovne invalide I Povračilo stroškov za hrano in prenočitev med potjo in bivanjem v drugem kraju (dnevnica), kadar imajo zavarovanci, upokojenci in delovni invalidi pravico do takšnega povračila v zvezi z uveljavljanjem čili uporabo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, znaša: — polovico dnevnice, ki jo določa za tekoče leto sindikalna lista za službena potovanja v državi za čas od 8 do 12 ur, če je odsotnost upravičenca daljša od 8 ur; — dve' tretjini dnevnice, ki jo določa za tekoče leto sindikalna lista za službena potovanja v državi za čas nad 12 ur, če je odsotnost upravičenca daljša od 10 ur in če tudi prenočuje v drugem kraju. II Zavarovanci, upokojenci in delovni invalidi imajo pravico do povračila prevoznih stroškov za redna prevozna sredstva javnega prometa, če ni javnega prevoznega sredstva, niti ni nujen prevoz z reševalnim avtomobilom, je dopusten prevoz z osebnim avtomobilom in znaša povračilo za prevoženi kilometer 1,50 din, ki se izplača zavarovancu oziroma prevozniku. III Delovni invalid in zavarovanec, pri katerem je podana neposredna nevarnost za invalidnost, ki je napoten na stalno zaposlitev v drug kraj izven stalnega prebivališča, ima pravico do povračila selitvenih stroškov. Selitveni stroški se povrnejo v višini dejanskih stroškov po predloženih računih in komisijsko ugotovljeni upravičenosti stroškov, vendar največ do višine 4000 din. IV Ko začne veljati ta sklep, neha veljati sklep o višini potnih stroškov in najvišjem znesku selitvenih stroškov za zavarovance in delovne invalide, ki ga je sprejela skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji 21. februarja 1973 in ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 7-44/73 z dne 28. februarja 1973. V Ta sklop začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 130/13-S Ljubljana, dne 18. marca 1976. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji 365. Na podlagi tretjega odstavka 47. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/1973) je skupščina skupnosti dne 18. marca 1976 sprejela SKLEP o valorizacijskih količnikih za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov v letu 1975 I Ugotovi se, da je znašal v letu 1975 povprečni mesečni osebni dohodek na ofrnočju te skupnosti 3.521 dinarjev, kar pomeni 25,1"/» več kot v letu 1974. II Osebni dohodki iz prejšnjih let, ki sc štejejo v pokojninsko osnovo, se preračunajo na raven osebnih dohodkov v letu 1975 takole: osebni dohodek, dosežen v letu 1965, s količnikom 565,2 --osebni dohodek, dosežen v letu 1966, s količnikom 427,3 osebni dohodek, dosežen v letu 1967, s količnikom 386,9 osebni dohodek, dosežen v letu 1968, s količnikom 353,2 osebni dohodek, dosežen v letu 1969, s količnikom 306,7 osebni dohodek, dosežen v letu 1970, š količnikom 255,9 osebni dohodek, dosežen v letu 1971, s količnikom 214,3 osebni dohodek, dosežen v letu 1972, s količnikom 182,0 osebni dohodek, dosežen v letu 1973, s količnikom 157,1 osebni dohodek, dosežen v letu 1974, s količnikom 125,1 in Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 130/14-S Ljubljana, dne 18. marca 1976. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r. 386. Na podlagi 272. in v zvezi z 225. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je sprejela skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 18. marca 1976 SKLEP o določitvi delovnih mest v livarnah, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjebi, in o stopnji povečanja I Za delovna mesta, na katerih je delo posebno težko in za zdravje škodljive, sc v smislu določb 220 člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (nadalje: statut) štejejo v livarnah: 1) delovna mesta priprave in predelave peska, 2) delovna mesta ulivanja v kalupe in kokile (pod pritiskom, centrifugalno, gravitacijsko in kontinuirano), 3) delovna mesta izdelave peščenih jeder, 4) delovna mesta hranjenja — šaržiranja in vzdrževanja peči za topljenje sivega liva, jekla in barvnih metalov ter priprave loncev za ulivanje, 5) delovna mesta notranjega transporta v prostorih livarne, 6) delovna mesta operativnega vzdrževanja strojev in naprav v livarni, topilnici in drugih agregatih in to, če se delo opravlja izključno med delovnim procesom v prostorih livarne in čistilnice, 7) delovna mesta delovodij, preddelavcev in tehnologov v livarni, ki neposredno delajo ob delovnih mestih pod 1) do 6), pod pogojem, da prebijejo na takih delih najmanj 80 °/o vsega dejanskega delovnega časa v posameznem letu. Šteje se: a) vsakih 12 mesecev dela na delovnih mestih pod 1) in 2) za 15 mesecev zavarovanja, b) vsakih 12 mesecev dela na delovnih mestih pod 3) do 7) za 14 mesecev zavarovanja. II Na delovnih mestih iz I. točke se zavarovalna doba šteje s povečanjem od 16. maja 1945 dalje. III Zavarovalna doba na delovnih mestih iz I. točke se šteje s povečanjem, če je delavec delal na takšnih delovnih mestih skupaj najmanj 5 let oziroma skupaj' najmanj 3 leta, če je na takem delovnem mestu postal invalid ali mu je bilo po predpisih o invalidskem zavarovanju dodeljeno drugo delo, da ne bi postal invalid (348. člen statuta). IV Organizacije plačujejo prispevek za zavarovalno dobo s povečanjem za delavce na delovnih mestih iz I. točke tega sklepa od 1. januarja 1970 dalje. S po- sebnim aktom bo določeno, od katere osnove in na kakšen način plačajo organizacije prispevek za čas od 1. januarja 1970 do 31. decembra 1975. V Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 130/15-S Ljubljana, dne 18. marca 1976. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r. 367. Na podlagi četrtega odstavka 59. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73) objavlja skupnost Najnižje in najvišje zneske osebnih dohodkov, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove , Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je na seji dne 18. marca 1976 v skladu z določbami tretjega odstavka 59. člena statuta ugotovila za posmezne skupine, v katere se razvrščajo zavarovanci — delavci po drugem odstavku 59. člena statuta, povprečne mesečne osebne dohodke, ki so bili doseženi v prejšnjem koledarskem letu, to je v letu 1975, ter v tej zvezi objavlja najnižje in najvišje zneske osebnih dohodkov, ki se upoštevajo ‘za izračun pokojninske osnove. V Uradnem listu SRS, št. 9/1975 objavljeni zneski za čas od leta 1966 do leta 1975 se dopolnijo s podatki za leto 1976 in je tabela zneskov takšna: Skupina opis skupine za zavarovance na delovnih mestih, za katera za leto povprečni mesečni os. doh. v prejš, kol. letu din znesek mesečnega oseb. dohodka, ki sc upošteva za izračun pok. osn. najnižji najvišji din din 1 2 3 4 5 6 1966 430 301 860 1967 568 398 1136 1968 628 440 1256 1969 688 482 1376 1970 792 554 1584 i se ne zahteva nobena kvalifikacija 1971 949 664 1898 1972 1133 793 2266 1973 1335 935 2670 1974 1546 1082 3092 1975 1942 1359 3884 1976 2429 1700 4858 1966 493 320 937 1967 652 424 1239^ « 1968 720 468 1368 1969 789 513 1499 igfo 908 590 1725 H se zahteva po osnovnem šolanju priučitev 1971 1089 ‘ 708 2069 za določena dela ali poklic 1972 1300 845 2470 1973 1531 995 2909 1974 ' 1773 1152 3369 1975 2227 1448 4231 1976 2780 1811 5293 1 2 3 4 5 6 1966 569 341 1024 1976 753 452 1355 1968 832 499 1486 1968 911 547 1640 III se zahteva poklicna šola po zakonu o sred- 1970 1971 1049 1257 629 754 1888 2263 njem šolstvu 1972 1501 901 2702 1973 1768 1061 3182 1974 2048 1229 3686 1975 2572 1543 4630 1976 3217 1930 5791 1966 724 398 1231 1967 958 527 1629 ) • 1968 1058 582 1799 se zahteva končanje splošne srednje šole, 1969 1970 1159 637 1970 tehnikuma, delovodske šole, tehnične srednje 1334 734 2268 IV šole, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta; 1971 1599 879 2718 izpit za visokokvalificiranega delavca oziro- 1972 1910 1051 3247 ma izpit za pridobitev srednje strokovne tzo- 1973 2249 1237 3823 brazbe 1974 2605 1433 4429 1975 3272 1800 5562 1976 0 4093 2251 6958 1966 908 454 1453 1976 1201 601 1922 1968 1327 664 2123 1969 1454 727 2326 se zahteva višja šola, prva stopnja fakultete 1970 1674 837 2678 v oziroma z zakonom predpisan izpit za prido- 1971 2006 1003 3210 bitev višje strokovne izobrazbe 1972 1 2395 1198 3832 1973 2821 1410 4514 1974 3267 1634 5227 1975 4104 205f 6566 » 1976 5134 2567 8214 1966 1207 543 . 1931 1967 1597 719 2555 1968 1763 793 2821 1969 1932 869 3091 sc zahteva diploma visoke šole ali fakultete 1970 2225 1001 3560 VI a!i po diplomi še javno priznani spccializa- 1971 2666 1200 4266 cija (magistratura) ali doktorat znanosti 1972 3184 1433 5094 1973 3750 1688 6000 1974 4343 1954 6949 1975 5455 2455 8728 1976 6823 3070 10917 Najvišji znesek osebnega dohodka za določeno upokojencu v skladu z 255. členom statuta od prvega leto iz posamezne skupine je razumeti tako, da ta dne naslednjega meseca po vložitvi predloga. znesek pomeni najvišjo možno pokojninsko osnovo, te je iz dotičnoga leta vštet osebni dohodek kot zadnji St. 130/16-S za pokojninsko osnovo. Ljubljana, dne 18. marca 1976. Ce je zavarovanec v posameznih letih delal na delovnih mestih različne skupine, se najvišji znesek osebnega dohodka izračuna na podlagi povprečja naj-višjlh zneskov osebnega dohodka glede na število mesecev, ki jih je prebil v posamezni skupini. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič I. r. Upokojenci, ki jim je bila pokojnina odmerjena °b uporabi 59. člena statuta drugače, kot je določeno v Prejšnjih dveh odstavkih, lahko zahtevajo novo odmero pokojnine. Na novo odmerjena pokojnina gre 368. Na podlagi 34. in 35. člena zakona o starostnem ■ zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72, 26/73, 45/73 in 29/75) je skupščina samoupravne interesne skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji na seji dne 19. marca 1976 sprejela S K L E t* o določitvi prispevka za starostno zavarovanje kmetov I Od 1. januarja 1976 plačujejo zavezanci prispevka — zavarovanci po 28. členu zakona o starostnem zavarovanju kmetov in zavezanci prispevka — nezavarovane! po 29. členu istega zakona naslednje prispevke za starostno zavarovanje kmetov: 1. prispevek v določenem znesku, ki je enak za vse zavezance, v letnem znesku 1.298 din; 2. prispevek v odstotku od odmerne osnove v višini 8,65 °/o.. II Prispevek v odstotku, določen v I. točki, plačajo zavezanci od odmerne osnove, določene s 33. členom zakona o starostnem zavarovanju kmetov. III Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 333/1-76-5/2 Ljubljana, dne 19. marca 1976. Skupščina samoupravne interesne skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije Predsednik Jože Pikelj 1. r. 369. Na podlagi 8 člena statuta skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 34/74) in 20. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS. št. 13/72, 26/73, 45/73 in 29/75) je sprejela skupščina samoupravne interesne skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji na seji dne 19. marca 1976 SKLEP o višini starostne pokojnine I Starostna pokojnina se od 1. januarja 1976 določi v višini 410 din na mesec. II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 333/2-76 Ljubljana, dne 19. marca 1976. Skupščina samoupravne interešne skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO 370. Na podlagi prvega odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38-466/74 in 1/75), republiškega družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1976 in zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 in 1976 (Uradni list SRS, št. 39/74) sprememb in dopolnitev (Uradni list SRS, št. 29/75), so na skupnih sejah zborov uporabnikov in zborov izvajalcev zdravstvenega varstva Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj, dne 26. 2. 1976, Občinske zdravstvene skupnosti Krško, dne 24. 2. 1976, Občinske zdravstvene skupnosti Metlika, dne 24. 2 1976, Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto, dne 26. 2. 1976, Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje, 25. 2 1976, in Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto dne 19. 3. 1976 sprejele SKLEP o določitvi prispevkov za financiranje dogovorjenega programa zdravstvega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1976 1. člen Ta sklep določa v skladu z zakonom o osnovah in načinu obračunpvanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 in 1976 (Uradni list SRS, št. 39/74, spremembe in dopolnitve Uradni list SRS št. 29/75) prispevke za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1976, pri čemer po 149. in 150, členu zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38-446/74 in 1/75) upošteva združevanje sredstev za posamezne naloge zdravstvenega varstva, opredeljuje osnove za obračunavanje ter določa višino prispevkov, izraženo v stopnjah in‘zavezance za plačevanje in odvajanje prispevkov. 2. člen Višina prispevka za neposredno varstvo in druge oblike socialne varnosti, kot to določa zakon o zdravstvenem varstvu ter za vse druge obveznosti, ki jih Regionalni zdravstveni skupnosti Novo mesto in njenim občinskim zdravstvenim skupnostim nalagajo zakoniti predpisi, družbeni dogovori in samoupravni sporazumi, se določi po stopnji 7,64 «/o od kosmatih osebnih dohodkov. Za zagotovitev pravic zavarovancev in oseb iz 187 člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št 1-3/73 in 37-437/74) iz zavarovanja za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo se določi stopnja 1 83°/i od kosmatih osebnih dohodkov v breme dohodka Prispevek Iz 1. In 2. odstavka plačujeio. obračunavajo In odvajajo naslednji zavezanci: organizacije združenega dela in druge delovne skupnosti oziroma zasebni delodajalci, pri katerih so zaposleni; organi, v katere so izvoljeni; zadruge, pri katerih delajo. Za osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost v kooperaciji z zadrugo ali organizaciji združenega dela, zavarovani pa so pod pogoji, ki jih v skladu z zakonom določi zdravstvena skupnost, je zavezanec za plačevanje, obračunavanje in odvajanje prispevka za zdravstveno varstvo po stopnji iz prvega in drugega odstavka zadruga ali organizacija — izplačevalec osebnega dohodka. 3. člen Višina prispevKOv, ki jih plačujejo zavarovanci — kmetje (4. odstavek 56. člena ZZV) se določi: — 50 °/e od katastrskega dohodka, dohodka iz gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva, — 360 din letni pavšal na gospodarstvo. 4. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov po stopnji 11°/# od izplačanih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, razen če ni drugače določeno s samoupravnim sporazumom. 5. člen Zn začasno nezaposlene delavce, ki so in dokler «o prijavljeni v zaposlitev pri skupnosti za zaposlovanje (peti odstavek 56. člena ZZV), se določi prispevek za zdravstveno varstvo v višini 10,30 "/o od neto osnove. Zavezanec za prispevek iz prvega odstavka je skupnost za zaposlovanje. Osnova za obračun prispevka za vse redno prijavljene osebe je poprečni neto osebni dohodek, ki je na področju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila, tistim zavarovancem, ki prejemajo denarna nadomestila med začasno nezaposlenostjo kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno. 6. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačan dopust ali ko ti upravičeno ali neopravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila. prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas take odsotnosti z dela, pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih aktih v višini 7,64 «/0 od bruto osnove. Osnova za obračun prispevka je poprečni bruto osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko ic nastopil neplačan dopust ali pa je nastopila kaka druga okolnost iz prvega odstavka tega člena. 7 člen Občani, ki so sklenili v tujini delovno razmerje ali, ki jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini, kjer niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, strokovno izpopolnjuieio in, dobivajo štipendijo in zavarovanci. ki so združili delo z domačo organizacijo združenega dela in delajo v tujini, so tam na strokovnem izpopolnjevanju, se tam učijo, oziroma so na praksi, so zavarovani v zdravstveni skupnosti in se zanje plačuje, obračunava in odvaja prispevek ža zdravstveno varstvo in prispevek za žavardvdrije za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo po iijlhoVem osebnem dohodku. Prispevek po prvem Odstavku se plačuje, obračunava in odvaja po stopnjah določenih v 2. členu tega sklepa od naslednjih bruto osnov: . dli 1. osebe brez strokovne izobrazbe in nekvalificirani delavci 6.300 2. osebe z nižjo strokovno izobrazbo in priučeni delavci 7.700 3. osebe s poklicno šolo in kvalificirani delavci 9.000 4. osebe s srednjo strokovno izobrazbo in visokokvalificirani delavci 10.200 5. osebe z višjo strokovno izobrazbo 12.000 6. osebe z visoko strokovno izobrazbo 15.000 8. člen Občani, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so last občanov, plačujejo prispevek za zdravstveno varstVo 'in zdravstveno zavarovanje: — v višini 7,64 % za zagotovitev pravic do neposrednega zdravstvenega varstva in drugih pravic Iz zdravstvenega zavarovanja, — v višini 1,83 %> za zagotovitev pravic iz zavarovanja za nesrečo pri delu' in za obolenje za poklicno boleznijo. Prispevek plačujejo od naslednjih osnov, ki so določene v skladu s statutom RZS Novo mesto in zakonom o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na pOdročjU družbenih dejavnosti v letu 1975 in 1U7G (Uradni list SRS, št. 39/74 in št. ŽGAS): a) osebe, ki opravljajo obrt ali obrti podobno dejavnost, prevozniško dejavnost in za samostojne gostince, se glede na letno davčno osnovo določijo osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje in prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo in slci irl delu in zn obolenje za poklicno b čc žnafia Ivina davčna 7nn*a mesečna osnova din osnova za piaciio £ din do 18.000 2.700 od 18.001 do 28.000 3.200 od 28.001 do 38.000 3.900 od 33.001 do 48.000 4.600 od 48.001 do 58.000 . 5.300 od 58 001 do 68.000 6.200 ' od 68.001 do 78.000 7.100 od 78.001 do 38.000 8.000 od 88.001 do 98.000 8.900 od 98.001 nad 108.001 do 108.000 9.800 10.700 Osebi iz prvega odstavka se določi osnova na podlagi odločbe o davčni osnovi za preteklo leto, ki jo predloži skupnosti najpozneje do 30. junija. Če se davčna obnova iz prejšnjega odstavka nanaša na krajši čas kot eno leto, se to preračuna na celotno davčno osnovo. Osebi, ki ji v preteklem letu ni bila določena davčna osnova, ker ni opravljala obrtno, prevozniško ali gostinsko dejavnost, se določi najnižja osnova iz prvega odstavka. b) Za odvetnike se glede na letno osnovo osebnega dohodka od intelektualnih storitev določijo osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje in prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo, in sicer: če znaša letna osnova osebnega znaša bruto osnova dohodka od Intelektualnih storitev za plačilo prispevka din din do 68.000 6.200 od 68.001 do 78.000 7.100 od 78.001 do 88.000 8.000 od 88.001 do 98.000 8.900 od nad 98.001 108.001 do 108.000 9.800 10.700 Tem zavarovancem se določi usnova na podlagi odločbe o davčni osnovi za preteklo leto, ki jo morajo predložiti skupnosti do 30. junija. Če se davčna osnova ne nanaša na celo leto, se preračuna na letno osnovo; osebi, ki ji ni v preteklem letu bila določena davčna osnova, se določi najnižja osnova. c) za umetnike, književnike ter prevajalce znanstvenih in književnih del. ki jim je po vakonskih predpisih priznana ta lastnost se ne glede na pokojninske dobo in davčno osnovo določi osnova od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje ?a poklicno boleznijo v mesečnem bruto znesku — 4400 din. d) Za kataloške duhovnike se določi osnova za plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje in prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo v mesečnem bruto znesku — 3521 din. e) Za kolporterje tiska se določi najnižja bruto osnova za plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje — 2600 din f) Za zdravnike, zobozdravnike, dentiste, zoboteh-nike se določi bruto osnova za plačilo prispevka za zdravstveno 'avarovanje v znesku — 7100 din. g) Za druge osebe, glede katerih so bile po dosedanjih predpisih sklenjene pogodbe o izvajanju socialnega zavarovanja in za druge osebe, ki opravljajo dejavnost, ki jc predpisi opredeljujejo za samostojno poklicno dejavnost se določi bruto osnova za plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje v znesku — 3900 din. Osnove, ki jih določa ta člen tega sklepa so hkrati osnove za denarna nadomestila. ' 9. člen Za kmete, kadar opravljajo občasna dela (1. točka 70 člena ZZV) znaša prispevek 5 °/o od bruto izplačanega zaslužka. Zavezanci iz 1 odstavka so lastniki ali zakupniki kmetijskih zemljišč ter delovne in druge organizacije ki take osebe zaposlijo. Prispevek zapade v plačilo ob iznlnčilu zaslužka. Zavezanci prispevka so dolžni vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanega bruto zaslužka v enoletnem obdobju in ga dostaviti strokovni službi regionalne zdravstvene skupnosti najkasneje do 31. 3. vsakega leta za preteklo leto. 10. člen Za določeno kategorijo oseb in občanov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer za: 1. Učence v poklicnem izobraževanju in učence poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — prvi odstavek 56. člena ZZTV — 60 din. Zavezanci za plačevanje prispevka so OZD, zasebni delodajalci ah šola. 2. Občane, na šolanju, strokovni izpopolnitvi ah podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občane. ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se s tem strokovno usposobijo ali izpopolnijo — drugi odstavek 56. člena, ZZV - 160 din. Zavezanec za plačevanje prispevka je or^an ah organizacija, ki daje štipendijo. 3. Udeležence javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — drugi odstavek 56 člena ZZV — 60 din. Zavezanec za prispevek je organizator javnih dei ali mladinskih delovnih akcij. 4 Osebe pri pouku za obrambo in »zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine drugi odstavek 56. člena ZZV — 60 din. ' Zavezanec za prispevek je organizator pouka. ' 5 Začasno nezaposlene osebe po končanem štu- diju — drugi odstavek 56 člena ZZV — 60 din. Zavezanec za prispevek je skupnost za zaposlovanje 6 Učence srednjih šol ter študente višjih in visokih šol ter akademij — tretji odstavek 56. člena ZZV - 60 din. Zavezanec za prispevek se določi s samoupravnim sporazumom med ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. 7. Kmečke preužitkarje in njihove zakonce, ki niso v ožjem sorodstvu ^ zavarovanci, uživalci stalnih kmečkih preživnin ter člane družinske in gospodinjske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča zavarovanca po prvem odstavku 56. člena, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ah prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njim v delovnem razmerju in ludi ne spadajo med družinske člane zavarovanea delavca po 59. Milenu zakona — 4. odstavka 56 člena ZZV: din — za vsakega prvega zavarovanca v družini 12€ — za vsakega nadaljnjega zavarovanca pa 5f S. Uživalce stalnih priznavalnin, uživalce družbenih preživnin in uživalce družbene denarne pomoči — peti odstavek 56 člena ZZV — 160 din. Zavarovanec za prispevek je organ, ki izplačuje priznavalnine, preživnine itd. 9. Občane, ki uživajo pravico izključno od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi za stroške svojega nosilca zdravstvenega zavarovanja — drugi odstavek 57. člena ZZV — 160 din. Zavezanec za prispevek je občan sam. 10. Izseljence — povratnike pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — tretji odstavek 57., člena ZZV — 160 din. Zavezanec za prispevek je skupnost za zaposlovanje. če se prijavijo za zaposlitev. 11. Druge skupine delovnih ljudi in občanov, ki se zavarujejo pod pogojem, ki jih določi zdravstvena skupnost (drugi odstavek 58. člena ZZV) in osebe, ki morajo zdravstveno zavarovati svoje družinske člane, kateri živijo na območju zdravstvene skupnosti, če jim ni zdravstveno varstvo zagotovljeno pri tujem nosilcu zavarovanja, pri katerem so same zavarovane, plačujejo za posameznega upiavičenca — 160 din. 11. člen Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primci nesreče ori delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnili pavšalnih zneskih: 1. Osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70. člena ZZV — 100 din. Zavezanec za prispevek so delovne organizacije, zasebni delodaja.ci oziroma skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje. 2. Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov: — kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah — 25 din. Zavezanec za prispevek so šole, če ti praktično delo opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah; — kadar opravljajo praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas 60 din. Zavezanec za prispevek so delovnfe organizacije ali zasebni delodajalci, če se praktična dela opravljajo pri njih. 12. člen Za občane iz 74. člena ZZV, ki so jim zagotovljene pravice iz zavarovanja za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo sc določi pavšalni mesečni znesek 25 din. To so občani: — ko opravljajo naloge kot pripadniki terorialne obrambe, — ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami, — ko pomagajo organom za notranje zadeve in Pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpopolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in pdkrivanju kaznivih dejanj. — ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki, — ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije, — ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah, — ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah. Zavezanec za ta prispevek je organizator dejavnosti 13. člen Mesečni pavšalni prispevki iz 10., 11. in 12. člena tega sklepa so določeni za 30 koledarskih dni. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku preračuna na dneve zavarovanja. 14. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep preneha veljati sklep o določitvi prispevkov za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 8-370/75). Financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto v času od 1. 1. do 31. 3. 1976 se je izvajalo po zakonu o začasnem financiranju samoupravnih interesni skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem trimesečju leta 1976. 15. člen Ta sklep začne veljali naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. aprila 1976 dalje, razen 3. člena, ki se uporablja od 1. januarja 1976. Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj Predsednik Anton Horvat, inž. 1. r. Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Krškr Predsednik Kristjan Pavliha 1. r. Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Metlika Predsednik Peter Štefanič 1. r. Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto Predsednik Roman Čelesnik 1. r Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje Predsednik Tomaž Povšič 1. r. Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto Predsednik Anton Piro L r. 371. Na podlagi 55., 56. in 60. člena samoupravnega sporazuma o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 3/76) je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto na seji obeh zborov dne 19. marca 1976 sprejela SKLEP o višini povračil za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju, o višini pogrebnine in o višini posmrtnine 1 Stroški prehrane in nastanitve v drugem kraju znašajo: din a) za odsotnost daljšo od 8 ur 48 b) za odsotnost daljšo od 10 ur in če upravičenec prenočuje v drugem kraju , 100 Zavarovanim osebam do dopolnjenega 3. leta starosti pripada povračilo v višini 50 °/o zneskov iz te točke sklepa. 2 pogrebnina znaša: din a) za otroke do 1 leta starosti 900 b) za druge osebe 1800 Za mrtvorojenega otroka se izplača pogrebnina le, če je bil pogreb opravljen tako, kot za umrlo osebo v dejanskih stroških, vendar največ do višine zneska za otroke do 1 leta starosti. 3 Posmrtnina znaša za vse umrle zavarovane osebe 2650 din. 4 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1976. St. 401-151/76 Novo mesto, dne 19. marca 1976. Regiiimilna zdravstvena skupnost Novo mesto Predsednik skupščine Anton Pirc 1, r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI CERKNICA 372. Na podlagi 8. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 39/74), 18. člena statuta občinske skupnosti socialnega varstva Cerknica in predloga skupnosti otroškega varstva Cerknica je skupščina občinske skupnosti socialnega varstva Cerknica na seji dne 19. marca 1976 sprejela SKLEP o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1976 I Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih in občin, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo: 1. za uresničitev občinskega programa otroškega varstva v višini 0,46 % od osebnih dohodkov. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji plačuje prispevek za realizacijo občinskega programa otroškega varstva po stopnji 0,40 % od izplačanih pokojnin in invalidnin. 2. za uresničitev programa solidarnostnih nalog na področju otroškega varstva v SR Sloveniji v letu 1976 v višini 2,88 •/» od osebnih dohodkov. II Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1976. St. 5/76 Cerknica, dne 19. marca 1976. Predsednik skupščine občinske skupnosti socialnega varstva Cerknica Miha Sepec 1. r. 373. Na podlagi 8. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradrfi list SRS, št. 39/74), 18. člena statuta občinske skupnosti socialnega varstva Cerknica in predloga občinske skupnosti socialnega skrbstva Cerknica je skupščina občinske skupnosti socialnega varstva Cerknica na seji dne 19. marca 1976 sprejela SKLEP o stopnjah prispevkov za socialno skrbstvo v letu 1976 1 ( Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih in občani, ki z osebnim delom, z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo za uresničitev programov socialnega skrbstva prispevke v višini 0,86 ”/o od osebnih dohodkov, in sicer: — za uresničitev občinskega programa socialnega skrbstva v višini 0,75 %i od osebnih dohodkov; — za uresničitev programa solidarnosti na področju socialnega skrbstva v SR Sloveniji, v višini 0.11 °/o od osebnih dohodkov. II Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1976 dalje. St. 5/76 Cerknica, dne 19. marca 1976. Predsednik skupščine občinske skupnosti so'cialnega varstva Cerknica Miha Sepec 1. r. 374. Na podlagi 10. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74) in 4. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti Cerknica je skupščina občinske izobraževalne skupnosti Cerknica na seji dne 18. marca 1976 sprejela SKLEP o stopnjah prispevkov za izobraževalno dejavnost v letu 1976 I Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih in obSani, ki z osebnim delom, z lastnimi sredstvi oprhvljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo za uresničitev programov s področja izobraževanja prispevke v višini 5,66 % od osebnih dohodkov, in sicer: — za uresničitev občinskega programa v višini 5,58 °/o od osebnih dohodkov; — za uresničitev programa vzajemnosti na področju izobraževanja v SR Sloveniji v višini 0,08%> od osebnih dohodkov. II Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1976 dalje. St. 5/76 Cerknica, dne 19. marca 1976. Predsednik skupščine občinske izobraževalne skupnosti Cerknica Janez Mele 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 375. Na podlagi 22. in 23. člena statuta KS Klopce in »Klepa zbora delovnih ljudi in občanov z dne 23. novembra 1975 je svet krajevne skupnosti Klopce dne 29. februarja 1976 sprejel S K I. E P o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje družbenih prostorov in napeljave telefona na območje KS Klopce 1. člen Za območje krajevne skupnosti Klopce, ki obsega naselja: Klopce. Križevsko vas, Vrh pri Dolskem in Zagorico pri Dolskem se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za gradnjo družbenih prostorov in napeljavo telefona na območje KS Klopce. 2. člen Pravico glasovati na referendumu imajo krajani, ki so vpisani v splošni volilni imenik v KS' Klopce. 3. člen Referendum no v nedeljo, dne 11. IV. 1976 od 7. do 19. ure na glasovalnem mestu v osnovni šoli Križevska vas. 4. člen Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je napisano besedilo: Krajevna skupnost Klopce GLASOVNICA Referendum dne 11. IV. 1976 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje gradnje družbenih prostorov in napeljavo telefona. Krajevni samoprispevek bi bil predpisan za dobo petih let od 1. I. 1977 do 31. XII. 1981. Krajevni samoprispevek bi plačevali krajani, kj stanujejo na območju krajevne skupnosti Klopce, in to: 1. Krajani, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmerja oziroma nadomestila, plačujejo krajevni samoprispevek po stopnji 1,5 %> od neto osebnih dohodkov. 2. Starostni, družinski in invalidski upokojenci plačujejo samoprispevek po stopnji 1,5 °/o od pokojnin. 3. Krajani, ki imajo osebni dohodek iz civilno pravnega razmerja od opravljanja gospodarskih in drugih dejavnosti, plačujejo samoprispevek po stopnji 1,5 °/o od dohodka. 4. Krajani, ki so zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, plačujejo samoprispevek po stopnji 3% od katastrskega dohodka. Krajevnega samoprispevka bi bili oproščeni: — krajani od socialnih podpor, otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij ter vajenci od svojih nagrad; — krajani, ki imajo dohodek od pokojnin in priznavalnin, ki ne presegajo 1.400 din mesečno; — zavezanci davka od kmetijstva, če katastrski dohodek ne presega 1.000 din. GLASUJEM »Z A« »PROTI« Volivec izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, besedo »PROTI« pa obkroži, če se z uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinja. 5. člen Zavezanci plačujejo samoprispevek takole: — za zaposlene krajane, katerim se odmerja samoprispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja obračunava in odteguje samoprispevek izplačevalec osebnih dohodkov ob izplačilu dohodkov; — upokojencem obračunava samoprispevek Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana; — zavezancem iz 3. točke 4. člena tega sklepa odmeri in odtegne samoprispevek izplačevalec računov oziroma dohodkov; — za zavezance iz 4. točke 4. člena tega sklepa pa odmerja samoprispevek davčna uprava skupščine občine ob zaključku koledarskega leta. Krajevni samoprispevek nakazujejo zavezanci na žiro račun krajevne skupnosti Klopce št. 50101-645-60730. 6. člen Za postopek na referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacije in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skiip-nosti. 7. člen Sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom, so namenska in se bodo uporabljala za sofinanciranje gradnje družbenih prostorov in napeljavo telefona na območje KS Klopce. 8. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 16/76 Datum, dne 29. februarja 1976. Predsednik sveta KS Klopce Franc Jcmcc 1. r. SLOVENSKE KONJICE 376. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74) na seji vseh zborov občinske skupščine dne 23. marca 1976 sprejela ODLOK o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1976 1. člen Skupni dohodki občinskega proračuna za leto 1976 znašajo 15,394.500 din, od tega: za razporeditev v posebnem delu proračuna občine 15,394.500 din. 2. člen V sredstva rezerve se vlaga 1 %> od tekočih dohodkov proračuna. 3. člen Sredstva, zagotovljena za dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev, se bodo nakazovala neposredno iz proračuna po dvanajstinah na žiro račune teh organizacij. Sredstva namenjena za dejavnost krajevnih skupnosti se bodo nakazala na žiro račune teh skupnosti v dveh obrokih in sicer prvi obrok v mesecu aprilu, drugi obrok pa v mesecu oktobru 1976 4. člen V skladu z drugim odstavkom 19. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno,-političnih skupnostih se sredstva, ki jih pridobi občinsko sodišče v Slov. Konjicah iz naslova stroškov kazenskega postopka in poprečnin v kazenskem postopku predstavljajo dohodek za funkcionalne namene sodišča in se izkaže v finančnem načrtu sodišča. Dohodke, ki jih dosežejo upravni organi za geodetska in administrativna opravila, ter za računsko tehnične in finančno izvršilne ter podobne storitve za občane, organizacije združenega dela in druge organizacije, poprečnino po zakonu o prekrških, razporedijo ti organi v svojem finančnem načrtu. 5. člen Zaradi tega, da se zagotovi skladnost uporabe proračunskih sredstev z njihovo namembnostjo, bo upravni organ opravljal kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja proračunskih porabnikov, ki so jim zagotovljena sredstva iz občinskega proračuna. 6. člen Če bo zaostajalo pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 1. člena tega odloka, bo izvršni svet občinske skupščine, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasno zmanjšal zneske sredstev, ki so v proračunu namenjena za posamezne namene, ali začasno zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu namenjena za posamezne namene, ali začasno zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. O takem ukrepu mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino in ji predlagati ustrezne spremembe proračuna. 7. člen Občinski upravni organi m drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1976 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom. 8. člen Izvršni svet občinske skupščine je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerve do višine 50.000 din v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. in 2. točke 39. člena zakona 6 financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74). 9. člen Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1976 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega • proračuna za leto 1976, ki je sestavni del tega proračuna. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-16/75-1 Slovenske Konjice, dne 23. marca 1976. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r. 377. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 1., 3. in 5. členu zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni -list SRS, št. 50-378/72) in 136. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. marca 1976 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj 1. člen V priročniku za ugotavljanje vrednosti stanovanj po odloku Skupščine občine Slovenske Konjice o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj, ki je po 4. členu cit. odloka priloga odloka kot njegov sestavni del (Uradni list SRS, št. 8-118/73) se pod A. tabela elementov stanovanja, za katere se ugotavljajo pozitivne točke, črta besedilo opombe pod g), ter doda nova točka g), ki se glasi: »Kotlovnica in kotli z opremo ter zunanji razvod — 30 točk« 2. člen Ta odlok žacne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36.-1/76-1 Slovenske Konjice, dne 23. marca 1976. Predsednik Skupščine občine SloVenske Konjice Filip lleškovnik 1. r. 378. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 136. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. marca 1976 sprejela ODLOK o zvišanju stanarin .1. člen Stanarine na območju občine Slovenske Konjice Re z veljavnostjo od 1. maja 1976 zvišajo za 20°/o. 2. člen Osnova za določitev stanarine v letu 1976 je vred-n°st stanovanja ugotovljena z odlokom Skupščine °bčine Slovenske Konjice o ugotovitvi vrednosti sta-bovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 8'118/73) s tem, da ostane valorizacijska vrednost točke nespremenjena in tako izračunana stanarina povl-- ana za 25 0/o v letu 1975 (po dogovoru o politiki sta-barin v letu 1975). 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-1/76-1 Slovenske Konjice, dne 23. marca 1976. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r. 379. Na podlagi 143. člena ustave SRS in tretjega odstavka 29. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke (Uradni list SRS, št. 26-234/73) ter VII. točke resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Slovenske Konjice v letu 1976 in republiškega družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 6-234/76) sklenejo — Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih — Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice — Občinska konferenca SZDI — Občinski sindikalni svet — Občinska skupnost za izobraževanje in vzgojo — Občinska skupnost otroškega varstva — Občinska kulturna skupnost — Občinska zdravstvena skupnost — Občinska skupnost socialnega skrbstva — Občinska skupnost socialnega varstva — Telesno kulturna skupnost in — Občinska stanovanjska skupnost DRUŽBENI DOGOVOR o razporejanju dohodka v letu 1976 l 1. člen S tem družbenim dogovorom udeleženci skladno s svojo ustavno oziroma zakonsko pristojnostjo in odgovornostjo določajo skupne osnove in svoje obveznosti za delovanje v procesu samoupravnega razporejanja dohodka, delitev osebnih dohodkov in osebnih prejemkov, ki bremenijo materialne stroške, svobodno menjavo dela ter združevanje dela in sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb. Udeleženci dogovora se zavezujejo v letu 1976 delovati tako, da bo s samoupravnim sporazumom In drugimi samoupravnimi akti ter ukrepi o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov, obsegu in sestavi splošne in skupne porabe, zagotovljeno uresničevanje politike, ki jo določa Skupščina SR Slovenije z resolucijo o družbenoekonomski politiki, razvoju SR Slovenije in neposrednih nalogah v letu 1976 in resohi- cija o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Slovenske Konjice v letu 1976 (v nadaljnjem besedilu »resoluciji«). s j 2. člen Udeleženci tega dogovora se zavezujejo ustvarjati pogoje, da bodo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih lahko reševali svoje ustavne pravice in odločali o razporejanju celotnega dohodka na osebno in skupno porabo, ter za razširjene materialne osnove združenega dela, na podlagi svojih družbenih interesov ustreznih podatkov o ekonomskem položaju svoje organizacije in njenih razvojnih programov oziroma potreb, programov, samoupravnih interesnih in krajevnih skupnosti. Občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet Slovenske Konjice bosta s svojo družbenopolitično aktivnostjo idejno usmerjala in dajala pobude za soočanje interesov delovnih ljudi na zborih v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter zborih občanov v KS. Obe družbenopolitični organizaciji bosta delovnim ljudem in občanom pomagali pri oblikovanju izvajanja planov in programov oziroma pri oblikovanju smernic in stališč za delegate v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in skupščini občine. Sindikati, kot pobudniki sporazumevanja na področju dohodka in delitve osebnih dohodkov, se obvezujejo, da bodo pri svojem delovanju na področju osebne in skupne porabe spremljali gibanja in vplivali na uresničevanje tekoče družbenoekonomske politike. Samoupravne interesne skupnosti bodo oblikovale in izvajale svoje programe na osnovi potreb združenega dela ter se na podlagi samoupravno dogovorjenih normativov in cen sporazumevale o družbeno dogovorjenem obsegu dejavnosti ter o solidarnostnem zagotavljanju sredstev za uresničevanje tega obsega, dosledno izvrševale sklepe organov ter v smislu tega dogovora tudi poročale o opravljenih nalogah in doseženih rezultatih. Izvršni svet skupščine občine bo skrbel za izvajanje resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Slovenske Konjice v letu 1976 ter s svojimi odločitvami in ukrepi prispeval k uresničevanju tega družbenega dogovora. S sodelovanjem zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje, občinskih upravnih organov in SDK bo omogočil, da bodo samoupravni dejavniki lahko spremljali gospodarska in družbenopolitična gibanja v občini ter izvajali svoje naloge, ki izhajajo iz tega dogovora. V primeru neuresničevan j a obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz resolucije in družbenega dogovora, bo skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti in skupščine občine predlagal ustrezne ukrepe. 3. člen Udeleženci se bodo zavzemali za izvajanje osnovnih načel resolucije pri politiki razporejanja dohodkov in oblikovanja sredstev za osebno, skupno in splošno porabo tako: — da bodo vse oblike porabe, razen investicij v osnovna sredstva rastle počasneje od rasti družbenega proizvoda, — da bodo bruto osebni dohodki rasli počasneje od rasti bruto dohodka, realni dsebni dohodek na zaposlenega pa počasneje od rasti produktivnosti dela, — da bo skupna stopnja rasti realnega obsega prispevkov in davkov za skupno in splošno porabo za 20 °/o nižja od rasti realnega družbenega proizvoda družbenega sektorja, in bo znašala okoli 4.3%. 4. člen Udeleženci družbenega dogovora o razporejanju dohodka bodo na področju oblikovanja in delitve osebnih dohodkov delovali tako, da se bodo uresničila naslednja dogovorjena stališča: 1. stopnja rasti dela dohodka za osebne dohodke bo v povprečju največ 90 % dejanske stopnje rasti doseženega dohodka s tem, da tisti udeleženči, ki dosegajo nadpovprečno povečanje dohodka odvajajo sorazmerno več sredstev v sklade; 2. stopnji povečanja dohodka in sredstev za osebne dohodke se ugotavljata za enako obdobje s primerjavo podatkov tekočega in preteklega leta; ' 3. da se bodo sredstva za osebne dohodke gibala v okviru doseženega dohodka, kar se bo ugotavljalo tudi po obračunskih obdobjih med letom; 4. da se bodo izplačani bruto osebni dohodki na zaposlenega lahko povečali hitreje od rasti življenjskih stroškov le pri tistih udeležencih, ki bodo izboljšali razmerja v delitvi dohodka v korist skladov; 1 5. da bodo tisti udeleženci, ki ne bodo ustvarili potrebnega dohodka, morali povečati delitveno razmerje v korist ostanka dohodka v sklade, če so imeli v letu 1975 nominalne osebne dohodke na pogojno nekvalificiranega delavca: — pod ravnijo, doseženo v slovenskem gospodarstvu, lahko povečali nominalne osebne dohodke na zaposlenega največ do stopnje povečanja življenjskih stroškov, — nad ravnijo doseženo v slovenskem gospodarstvu povečali nominalne osebne dohodke na zaposlenega počasneje, kot se bodo povečali življenjski stroški; 6. da bo gibanje osebnih dohodkov delavcev v družbeni dejavnosti enako kot v gospodarstvu, odvisno od izvajanja programov, ob postopnem odpravljanju neupravičenih razlik v ravni osebnih dohodkov v okviru posameznih dejavnosti in med dejavnostmi? 7. da bo poraba sredstev za skl^d skupne porabe rastla za 25 % počasneje kot doseženi dohodek organizacije združenega dela, povečan za obračunano amortizacijo nad minimalno predpisano stopnjo. 5. člen Udeleženci dogovora se bodo zavzemali, da se uresničijo prizadevanja delavcev v organizacijah združenega dela, da v svojih samoupravnih aktih o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke uresničijo določbe, ki bodo zagotavljale: 1. Na področju politike osebnih dohodkov Najnižji osebni dohodek je ekonomska kategoiij«, ki zagotavlja delavcem materialno in socialno varnost. Najnižji osebni dohodek delavca, ki opravlja po me- todologiji analitičnega ocenjevanja dela na delovnem mestu, najbolj enostavno delo in dela poln delovni čas ter dosega normalni delovni uspeh, mora znašati najmanj 60 °/o povprečnega mesečnega osebnega dohodka, na zaposlenega v občini Slovenske Konjice v preteklem koledarskem letu, ki pa ne more biti nižji od najnižjega osebnega dohodka v SR Sloveniji, določenega s sindikalno listo za leto 1976. Povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v občini v preteklem koledarskem letu ugotovi SDK, objavi pa ga koordinacijski odbor za izvajanje tega družbenega dogovora. Normalni delovni uspeh delavca pomeni dosežen 100 %> individualni učinek delavca ob sočasno doseženem normalnem poslovnem uspehu udeleženca, družbenega dogovora, ki ga opredeljujejo posamezni samoupravni sporazumi dejavnosti. Vsak udeleženec družbenega dogovora je dolžan v» svojem letnem planu predvideti svoj normalni poslovni uspeh in pri tem določiti najnižji osebni dohodek, ki pa ne sme biti nižji, kot je določeno v sindikalni listi za leto 1976. Toko opredeljen najnižji osebni dohodek je tudi izhodišče za vrednotenje rezultatov najbolj enostavnega dela, ki ga opredeljujejo samoupravni sporazumi za najmanj zahtevno tipično delovno mesto ali poklic. Najvišji osebni dohodek mora biti tako kot drugi osebni dohodki delavcev, rezultat uspešnosti gospodarjenja združenega dela in Individualnega uspeha delavca. Najvišji osebni dohodek se določi na podlagi analitične ocene delovnega mesta tako kot osebni dohodek drugih delavcev in na osnovi rezultatov in kazalcev uspešnosti gospodarjenja pri udeležencih glede na dosedanje poslovne uspehe, ki je lahko nad ali pod dogovorjenim osnovnim uspehom. Udeleženci tega družbenega dogovora periodično obravnavajo izplačila najvišjih osebnih dohodkov v občini Slov. Konjice in po potrebi tudi ukrepajo za odpravljanje neskladij v gibanju najvišjih osebnih dohodkov. Pri usklajevanju osebnih . dohodkov z rastjo življenjskih stroškov mora odbor podpisnikov tega družbenega dogovora in vsak udeleženec upoštevati zlasti: — uresničevanje družbenoekonomske politike in razvoja SR Slovenije in občine Slovenske Konjice v tekočem letu, — vpliv gibanja življenjskih stroškov na realne osebne dohodke, — že dosežena raven povprečnega osebnega dohodka pri udeležencu družbenega dogovora v primerjavi s povprečnim osebnim dohodkom v občini Slovenske Konjice in SR Slovenije, — osnove in merila samoupravnih sporazumov dejavnosti pri usklajevanju osebnih dohodkov z življenjskimi stroški. 2. Osebni dohodek delavcev pripravniKov Delavcu, pripravniku gre akontacija osebnega dohodka v višini: — pripravniku s srednjo izobrazbo 70 Vn povpreč-nega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Slove-nlji v minulem letu, — pripravniku z višjo izobrazbo 90 "/o povprečnega mesečnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu, — pripravniku z visoko izobrazbo 105 °/o povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu. Pripravnikova, akontacija osebnega dohodka je lahko do 20 % višja od dogovorjene po prejšnjem odstavku, če ima udeleženec tega družbenega dogovora izdelana merila za ugotavljanje njegovega individualnega uspeha ali če je njegov pripravniški staž daljši kot 1 leto. 3. Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni Znesek nadomestila osebnega dohodka v času odsotnosti z dela zaradi bolezni do 30 dni znaša 90 o/o, zaradi poškodbe pri delu pa 100 °/o mesečnega povprečnega osebnega dohodka delavca plačanega v minulem koledarskem letu. Osnova za obračun nadomestila osebnega dohodka za čas bolezni se valorizira vsake 3 mesece na osnovi določil skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva in na podlagi statističnih podatkov o gibanju osebnih dohodkov v SR Sloveniji v taki višini kot bo to objavila zdravstvena skupnost Slovenije v prilogi Delavske enotnosti. Udeleženci določijo v svojih samoupravnih aktih konkretna merila, višino in ukrepe, s katerimi zavarujejo realno vrednost nadomestil osebneoa dohodka za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe prt delu, v primeru ^prve zaposlitve, skrajšanem delovnem času, zdravljenju v hospitalni ustanovi itd. Borcem NOB, ki imajo v času udeležbe v NOV ali čas aktivnega in organiziranega dela v NOV priznan v dvojnem trajanju najmanj od 1/1-1945 do 15. maja 1945, gre nadomestilo osebnega dohodka v višini 100 °/o od osnove, ki je opredeljena v prvem odstavku 4. Regres za prehrano med delom Udeleženci družbenega dogovora in osnovne organizacije sindikatov si morajo prizadevati, da delavcem zagotovijo med delom organizirano toplo prehrano. Za organizirano prehrano se smatra, če je organizirana pri udeležencih ali pogodbeno z ustrezno organizacijo, ki lahko nudi toplo prehrano. Udeležba regresa v ceni organizirane prehrane med delom znaša največ 250 din na delavca. Ne glede na konkretno višino ekonomske cene organizirane prehrane med delom na mesec lahko participacija delavca znaša največ do 1/3 polne ekonomske cene. Ta regres sc ne more izplačevati v obliki vrednostnih bonov. Izjemoma se regres za prehrano lahko izplača v obliki vrednostnih bonov v isti višini kot delavcem, ki imajo organizirano toplo prehrano, tudi delavcem v TOZD ali delu TOZD, če zaradi narave dela ne morejo organizirati tople prehrane. Ti vrednostni boni pa se lahko izplačajo le na osnovi pismenega soglasja občinskega sindikalnega, sveta, ki ga le-ta izda po predhodnem pismenem mnenju ustreznega republiškega odbora sindikata. Vrednostni boni do največ 250 din se lahko izplačajo tudi delavcem, ki z zdravniškim spričevalom dokažejo, da imajo predpisano dietno prehrano. Regresa za prehrano v nobenem primeru ni mogoče izplačevati v gotovini. Regres za prehrano gre tudi učencem v gospodarstvu, dijakom in študentom na praksi in drugim, ki delajo pri udeležencih skrajšan delovni čas. Do regresa za prehrano niso upravičeni delavci in druge osebe, navedene v tej točki, za tiste dneve, ki niso na delu v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, to je v času dopustov, bolniškega staleža, službenega potovanja in prostih dni. Natančnejša določila za regresiranje prehrane določijo udeleženci v svojih samoupravnih aktih. 5. Spodbujanje in organiziranje inovacijske dejavnosti v organizacijah združenega dela V svojih samoupravnih aktih morajo udeleženci opredeliti konkretna določila, ki bodo kar najbolj vzpodbujala ustvarjalnost delavcev in meril, za pravične odškodnine in nagrade izumiteljem, racionali-zatorjem in novatorjem. / Osnovne organizacije sindikata se morajo stalno zavzemati za pospeševanje iznajditeljske in racionali-zatorske dejavnosti. 8. Nagrade učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo Udeleženci tega družbenega dogovora se zavezujejo izplačevati nagrade učencem v gospodarstvu skozi vse leto. torej tudi v času počitnic ali bolezenskega dopusta. Nagrade, določene v učni pogodbi, znašajo najmanj: — v prvem letniku — 720 din neto, — v drugem letniku — 840 din neto, — v tretjem letniku — 1000 din neto. Udeleženci določijo v svojih samoupravnih aktih poleg nagrad iz prvega odstavka te točke še kriterije in osnove za dodatne nagrade, odvisne od učenčevega učnega uspeha in sicer v času praktičnega pouka, po doseženem učinku, v času teoretičnega pouka pa od učnega uspeha. Skupni znesek obvezne in dodatne nagrade učencu v gospodarstvu lahko znaša mesečno največ do višine naj nižjega osebnega dohodka delavcev v občini. I 7. Nagrade študentom in dijakom na praksi Nagrade študentom in dijakom na praksi za obvezno prakso ne smejo biti nižje od 720 din neto mesečne in ne višje od najnižjega osebnega dohodka določenega s tem dogovorom. Konkretno višino nagrade določijo udeleženci v svojih samoupravnih aktih. Te nagrade ne izključujejo izplačila štipendij. 8. Namenska sredstva za stanovanjsko izgradnjo Namenski znesek za stanovanjsko izgradnjo znaša 9 »/o od bruto osebnih dohodkov. . 9. Izobraževanje Namenska sredstva za izobraževanje znašajo najmanj 1,5 °/o od bruto OD. Ta sredstva se namensko uporabljajo za strokovno ih družbeno izobraževanje in usposabljanje delavcev. 0,5 °/o se združuje v sklad za štipendiranje na ravni občine, 0,1 °/o pa se združuje na ravni občine za družbeno izobraževanje. Delavec ima v primeru, da se na delovnem mestu izobražuje, pravico do: — nadomestila osebnega dohodka po osnovah in merilih za poln delovni čas iz tekočega meseca, za čas odsotnosti z dela zaradi izobraževanja, — povračila najmanj 50 °/o šolnine, — povračila prevoznih stroškov, če je kraj šolanja izven kraja bivanja. Za pripravo in opravljanje izpitov udeleženci zagotavljajo najmanj naslednje število dni plačane odsotnosti z dela: — izpit na srednji!in poklicni šoli — 1 delovni dan, — izpit na višji ali visoki šoli — 1 delovni dan, — zaključni izpit na srednji jn poklicni šoli — o delovne dni, — diploma na višji šoli — 5 delovnih dni, — diploma na visoki šoli — 5 delovnih dni, — magisterij — 7 delovnih dni, — za strokovni izpit — 3 delovne dni. Pravica do odsotnosti z dela po določilih tega odstavka je enkratna in je delavec ne more uveljaviti za ponavljanje izpita ali diplomskega izpita. 10. Oblike družbeno dogovorjenega dela sredstev sklada skupne porabe Udeleženci oblikujejo sredstva sklada skupne porabe na osnovni republiškega družbenega dogovora o razporejanju dohodka za leto 1976 tako, da le-ta ne presegajo 70 °/o višine povprečnega mesečnega bruto OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, pomnoženega s povprečnim številom zaposlenih delavcev ali o stanju zaposlenih ob koncu minulega leta. Udeleženci morajo zagotoviti, da bo poraba sredstev za sklad skupne porabe, brez sredstev, namenjenih za stanovanjsko izgradnjo in sredstev sklada solidarnosti rasla za 25 % počasneje kot doseženi dohodek udeleženca povečan za obračunano amortizacijo nad minimalno predpisano stopnjo. Sklad skupne porabe oblikovan'po merilih prvega odstavka te točke, udeleženci lahko koristijo po naslednjem prioritetnem redu: a) regrese za letni dopust, b) odpravnine, c) solidarnostne pomoči, d) nagrade ob delovnih iubile'ih. Izven določil prvega, in drugega odstavka te točke udeleženci lahko oblikujejo tudi namenska sredstva sklada skupne porabe za: — financiranje programov KS na podlagi sklenjenega samoupravnega sporazuma o financiranju KS v občini, — dodatna sredstva za stanovanjsko izgradnjo, — gradnjo počitniških domov, in rekreacijskih objektov ter njihovo vzdrževanje, najmanj v višini 10 "/o izplačane mase za regresiranje letnega dopusta v tekočem letu, — preventivno zdravstveno varstvo, — otroško varstvo, — humanitarne organizacije, — pomoč družini delavca, ki je umrl za posledicami nesreče pri delu. 11. Regres za letni dopust Pri izplačevanju regresa za letni dopust, udeleženci: — določijo osnovo v mejah med 1000 in 1200 din na zaposlenega, pomnoženo s številom zaposlenih ob koncu preteklega leta, h katerim se prištejejo tudi učenci v gospodarstvu. Tako oblikovana sredstva se povečajo s prispevnimi stopnjami določenimi z zakonom ali samoupravnim sporazumom. Do regresa za letni dopust je upravičen vsak delavec, ki ima pravico do dopusta, med njimi tudi učenci v gospodarstvu. Udeleženci morajo v svojih samoupravnih aktih konkretno opredeliti določila regresiranja letnega dopusta. 12. Solidarnostne pomoči a) Denarna pomoč delavcu v primeru dai.ise oo-lezni ali ob smrti v ožji družini in to na/več v višini povprečnega osebnega dohodka zaposlenih v delovni organizaciji v minulem letu, b) enkratna pomoč ob elementarnih nesrečah ali požarih, ki so prizadeli delavca in njegovo družino, c) enkratne novoletne obdaritve otrok zaposlenih delavcev od 1. do vključno četrtega razreda osnovne šole, upokojencev ir bolnih članov udeležencev, č) enkratne pomoči ob nastanku težje invalidnosti, d) pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu v višini razlike med pogrebnimi stroški po računu pristojne organizacije in zneski, ki jih v ta namen prizna zdravstvena skupnost Slovenije. Predlog za dodelitev solidarnostne pomoči, razen pod točko d) daje osnovna organizacija sindikata. 13. Nagrade ob odhodu v pokoj (odpravnine) Odpravnina delavca ob odhodu v pokoj znaša najmanj 2 in največ 3 povprečne mesečne bruto osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu, zmanjšane za. prispevke osebnih dohodkov. Enak znesek gre ob smrti delavca najožjim članom družine. V primeru smrti delavca, ki je umrl za posledicami nesreče pri delu, pripada ožjim članom njegove družine odpravnina v višini treh mesečnih povprečnih osebnih dohodkov po določilih prvega odstavka te točke ne glede na nokominsko dobo umrlega delavca. Rnaka višina odpravnine se izplača hidi delavcem, ki so invalidsko upokojeni zaradi nezgode pri delu-' ali Poklicne bolezni. Udeleženci v svojih samoupravnih aktih določijo konkretne kriterije za višino nagrade ob odhodu v pokoj, pri čemer zlasti upoštevajo dolžino delovne dobe in pogoje v katerih je delavec pretežno delal. 14. Nagrade ob delovnih jubilejih Udeleženci v svojih samoupravnih aktih določijo nagrade za delovne jubileje po naslednjih osnovnih kriterijih: a) za'10 let delovne dobe 2300 din b) za 20 let delovne dobe 3450 din c) za 30 in več let delovne dobe 4600 din Ob začetku uporabe določil o nagradah delovnega jubileja se lahko upošteva tudi delavca, ki je že prekoračil enega takih jubilejev. V tem primeru se lahko izplača nagrada samo za en delovni jubilej. Katera delovna doba se upošteva pri določanju delovnega jubileja in konkretna višina ter obliko nagrade za posamezne delovne jubileje, določi udeleženec v svojem samoupravnem aktu. Udeleženci tega družbenega dogovora se dogovorijo, da bo izplačevanje jubilejnih nagrad na tekočem najkasneje do 1/1-1978. 15. Nadomestilo OD za čas, ko delavec brez svoje krivde, ne more delati Udeleženci se zavezujejo, da bo delavec dobil nadomestilo OD tudi za čas, ko brez svoje krivde ne more delati. Primeri, v katerih pripada delavcu nadomestilo OD so: — elementarne nesreče, — prekinitev dobave pogonske energije, — ostali primeri višje sile, ko delavec ne more delati brez lastne krivde. Če delavec v času iz prvega odstavka te točke ne dela, prav tako pa ni bilo mogoče s prerazporeditvijo delovnega časa nadomestiti izgubljenega časa ali razporediti delavca na drugo delovno mesto, pripada delavcu nadomestilo OD v višini najmanj 80e/o mesečne obračunske osnove OD delavca za ustrezen polni delovni čas iz tekočega meseca. Podrobnejša določila kriterije-'/ in višin določijo udeleženci v svojih samoupravnih aktih. 16. Načrtovanje delovnih sobot Udeleženci soglašajo, da so pri načr'ovanju delovnih sobot na osnovi 42 urnega delovnega tedna, delovne sobote praviloma zadnje sobote v mesecu. 17. Usklajevanje kolektivnih letnih dopustov Zaradi usklajevanja bodo udeleženci, ki nameravajo uvesti kolektivne dopuste, svojo namero sporočili ostalim udeležencem do 28. februarja tekočega leta. Dokončen datum kolektivnih dopustov bodo udeleženci objavili najkasneje do 31. marca tekočega leta. Kolektivni dopust znaša najmanj 12 delovnih dni. 6. člen Udeleženci tega dogovora so soglasni, da je treba reševati globalna razmerja delitve dohodka po posameznih samoupravnih sporazumih o razporejanju dohodka in delitve sredstev za OD, pri čemer morajo udeleženci z nadpovprečno rastjo družbenega proizvoda zaostrovati delitvena razmerja v korist sredstev za razširjeno reprodukcijo. 7. člen Udeleženci tega družbenega dogovora bodo ob prizadevanjih za uresničevanje družbene vloge in nalog družbenih dejavnosti skrbeli za njihov ustrezen prispevek h krepitvi reprodukcijske sposobnosti gospodarstva, povečanju storilnosti dela in življenja ter izboljšanju družbenega standarda delavcev in občanov V svojih programih bodo samoupravne interesne skupnosti zlasti določile: — naloge, s katerimi se uresničujejo ustavne in zakonske pravice, delovnih ljudi in način njihovega uresničevanja, — prednostne naloge, predvidene s srednjeročnim načrtom družbenoekonomskega razvoja občine za obdobje 1976—1980, — skupne naloge, ki jih sporazumno uresničujejo delovni ljudje v republiki, — dinamiko izvajanja in način ugotavljanja izvršitve dogovorjenih obveznosti. 8. člen Samoupravne interesne skupnosti bodo ob vrednotenju programov prikazale tudi naložbe, potrebne za njihovo uresničevanje. Pri tem se samoupravne interesne skupnosti zavezujejo: — da bodo medsebojno usklajevale programe naložb, — upoštevale prednostne naloge, — investicijske programe oblikovale tako, da bodo izhajali iz razvojnih programov posameznih dejavnosti. Udeleženci bodo delovali tako, da bodo v samoupravnih interesnih skupnostih zlasti v zborih uporabnikov skupščin vseh prizadetih samoupravnih interesnih skupnosti obravnavali investicijske programe za objekte in opremo. 9. člen Udeleženci tega dogovora soglašajo s tem, da samoupravne interesne skupnosti ki so podpisniki tega dogovora solidarno združujejo sredstva za investicijske naložbe na področju družbenih dejavnosti skupaj s sredstvi, ki se stekajo iz naslova izglasovanega samoprispevka v občini in s sredstvi, na podlagi samoupravnih sporazumov, ki jih sklenejo organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. 10. člen Samoupravne interesne skupnosti bodo v letu 1976 vključile v samoupravno dogovorjene programe dejavnosti In financiranje tudi naloge in obveznosti, ki po značaju alt pomenu ter kriterijih in merilih interesnih skupnosti sodijo med družbene dejavnost! ali v skupno porabo, pa jih je družbenopolitična skupnost doslej usmerjala na osnovi politike svoje skupščine in financirala iz proračuna. Samoupravne interesne skupnosti bodo zagotovile upravljanje s sredstvi in izvajanje teh nalog na ustrezen način kot za vse druge dejavnosti s svojega področja ter zagotovile normalno uresničevanje sprejetih nalog. Vsi prenosi se opravijo s pismenim sporazumom med skupščino občine, ki morajo vsebovati vso potrebno dokumentacijo, pregled prenesenih obveznosti za leto 1976 in za naslednja leta, ugotovitev o spremembi ustreznih virov financiranja in način izvedbe prenosa. V letu 1976 je treba dopolniti dokumentacijo in sporazume za neurejene primere prenosov iz prejšnjih let in izdelati pregled vseh še neizvršenih prenosov, ki jih je treba upoštevati v letu 1977. 11. člen Osnove za izračun sredstev skupne porabe v letu 1976 so: 1. sredstva po družbenem dogovoru o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov, ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975; 2. v letu 1975 realizirani dohodki iz prispevkov od zasebnega sektorja; 3. sredstva za naloge, ki se financirajo iz proračuna občine in se v letu 1976 prenesejo na samoupravne interesne skupnosti; 4. sredstva iz 4. in 5. odstavka 7. člena družbenega dogovora za leto 1975. Sredstva iz prvega odstavka tega člena, se povečajo glede na doseženo raven cen ob koncu leta 1975, ki je v globalu za okoli 6.5 v/o višja od povprečja za leto 1975 ter za realno stopnjo rasti družbenega proizvoda združenega dela (5,4 "/oj, zmanjšano za 20°/* (= 4,3 »M. Posamezna samoupravna interesna skupnost korigira sredstva iz prejšnjega odstavka 'ega člena za pozitivno oziroma negativno razliko med plačanimi sredstvi iz družbenega sektorja in dogovorjenimi sredstvi po družbenem dogovoru za leto 1975 in od tako dobljenega zneska izračuna prispevno stopnjo za leto 1976. 12. člen Samoupravne interesne skupnosti se zavezujejo, da bodo uskladile obseg, raven in naloge dejavnosti, ter opredelile način združevanja in razporejanja sredstev za solidarnost in za skupne naloge. Solidarnostno izpolnjevanje skupnih nalog zahteva od porabnikov združenih sredstev, da obveščajo udeležence družbenega dogovora ali podpisnike ustreznega samoupravnega sporazuma o uporabi sredstev 13. člen Samoupravne interesne skupnosti na posameznih področjih so dolžne medsebojno uskladiti programe dejavnosti z resolucijo o družbenoekonomski politik: in razvoju SR Slovenije za leto 1975 in resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju občine za leto 1975. 14. člen Bilanca sredstev in bilanca dohodkov občinskih samoupravnih interesnih skupnosti sta sestavni del tega družbenega dogovora, prikazani na tabelaričnem pregledu. 15. člen Najkasneje ob polletju bodo skupščine vseh samoupravnih interesnih skupnosti obravnavale podrobno razčlenjeno strukturo cen storitev na svojem delovnem področju ter sprejele ukrepe za racionalizacijo posameznih elementov cene. 16. člen Izobraževalna skupnost Slov. Konjice bo, upoštevajoč prednostne naloge, začrtane v resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Slovenske Konjice lei i.posrednih nalogah v letu 1976 zagotovila sedanji obseg in razvoj tistih dejavnosti na področju osnovnošolskega izobraževanja, ki bodo usklajene z zakonskimi normativi — obvezne naloge, potrebami združenega dela in ki bodo v kar največji meri prispevale k dvigu družbene produktivnosti in uresničevanju politike stabilizacije. Pri tem se bodo odločno zavzemale in sprejme ustrezne ukrepe za večjo produktivnost in kvaliteto dela vzgojnoizobraževalnih organizacij, za racionalno izkoriščanje razpoložljivih prostorskih zmogljivosti, opreme in kadrov za nadaljnje izenačevanje pogojev za osnovno šolsko izobraževanja otrok in odraslih ter za delo vzgojnoizobraževalnih organizacij. Zaradi uresničevanja navedenih programskih usmeritev bo občinska izobraževalna skupnost pospeševala in podpirala: a) Obvezne dejavnosti, ki izhajajo iz zakona — pouk o predmetniku v osnovnih in posebni osnovni šoli z dopolnilnim in dodatnim poukom in razvijanju interesnih dejavnosti, — podaljšano bivanje otrok v osnovni šoli, — varstvo učencev, vozačev, — pospešen razvoj celoletnih malih šol v okviru vzgojnovarstvene dejavnosti, — štipendiranje na kadrovskih šolah za pridobitev ustreznih kadrov za celodnevno osnovno šolo, — osnovnošolsko izobraževanje odraslih, — razvoj celodnevne šole v okviru prostorskih in kadrovskih možnosti, — sofinanciranje dejavnosti vzgojnovarstvenih organizacij. b) Družbeno dogovorjene dejavnosti — subvencioniranje prehrane učencev v osnovnih šolah v smislu odpraVljanja socialne diferenciacije in enakih možnosti otrok za učenje, — financiranje dejavnosti glasbene Šole; c) Vlaganja v objekte za razširitev kapacitet vzgoje in izobraževanja Za izvajanje dejavnosti po enotnem programu *. dogovorjenimi dejavnostmi, investicijami in vzajem-nostjo, bo izobraževalna skupnost Slovenske Konjice zbrala sredstva po povprečni stopnji 6,38 »/o od bruto OD v skupnem znesku 23,433.000 din in prejemala iz solidarnosti potrebna sredstva za enotno dogovorjeni program. 17. člen Na področju otroškega varstva bo skupnost otroškega varstva Slovenske Konjice pospeševala družbeno organizirane oblike vzgojnovarstvene dejavnosti, da bi z njimi učinkoviteje izenačevali pogoje za razvoj vseh otrok v predšolskem obdobju in hkrati omogočili staršem, da ob urejenem varstvu otrok lahko povečajo svojo produktivnost na delovnem mestu. Pri taki programski usmeritvi daje skupnost prednost izgradnji vzgojnovarstvenih objektov v Zrečah in Ločah, s čemer se bo povečala kapaciteta v organiziranem varstvu za 120 otrok. Ob povečanju prostorskih zmogljivosti je potrebno posvetiti posebno skrb za pridobitev ustreznih kadrov za delo z otroci. Za izvrševanje navedenih nalog bo skupnost otroškega varstva zbirala sredstva po povprečni stopnji 1,38 »/o od bruto OD zaposlenih in tako zbrala sredstva v znesku 4,795.000 din. 18. člen Kulturna skupnost Slovenske Konjice bo v letu 1976 težila k razvoju in približevanju kulturnih dobrin delovnim ljudem v združenem delu in krajevnih skupnostih. Zaradi tega bo posvetila posebno in večjo skrb že obstoječim kulturnim udejstvovanjem znotraj združenega dela in pospeževala nove take pojave. Se nadalje bo usmerjala večino svojih prizadevanj v delo organizacij po krajevnih skupnostih, zlasti pa povezovala in pospeševala že obstoječe kulturno delo in vzgojo mladih po osnovnih šolah in drugod. Da bi lahko izvrševala naloge, zastavljene s programom, bo: — razvijala knjižničarstvo s poudarkom na nabavi novih knjig, razširjanjem izposojevalne mreže in podaljševanju obratovalnega časa knjižnic, — usmerjevala prizadevanja za razvijanje glasbene dejavnosti prek pevskih zborov, glasbene šole ter godbe na pihala, likovne dejavnosti, z organizacijo Forme Vive »Delavec — kultura« in občasnih razstav, gledališke dejavnosti prek amaterskih skupin in poklicnih gledališč, vse v smislu približevanja kulture delavcu in občanu, — sofinancirala skupne regijske organizacije za razvoj spomeniškega in arhivskega varstva in dejavnosti, — zagotavljala vzdrževanje in obnovo kulturnih prostorov za odvijanje kulturnega življenja, — pospeševala in podpirala vsako novo obliko kulturnega udejstvovanja. Za izvajanje tako zastavljenih programskih nalog bo kulturna skupnost Slovenske Konjice zbrala sredstva po povprečni prispevni stopnji 0.84 °/o iz bruto OD in sicer za občinski program 0,35 °/o v skupnem znesku 1,286.000 din in za vzajemne in skupne naloge v okviru kulturne skupnosti Slovenije po stopnji 0,49% iz bruto OD v skupnem znesku 1,800.000 din. 19. člen Telesno kulturna skupnost Slovenske Konjice si bo v letu 1976 prizadevala, povečati število aktivnih v telesno kulturnih dejavnostih, še zlasti mladih. V ta namen si bo prizadevala v okviru stabilizacijskih ukrepov spremeniti dosedanje drage republiške tekmovalne sisteme in jih prilagoditi dejavnikom v okviru krajevnih skupnosti, občine in medobčinskega povezovanja, s čemer bo dosegla na tem področju večjo možnost in racionalizacijo. Pri izvajanju programov bo telesno kulturna skupnost pospešeno razvijala prioritetne športne panoge, kot bodo dogovorjene v okviru SR Slovenije. Upoštevajoč občinske možnosti z ozirom na obstoječe športne objekte in dosedanjo usmerjenost bo v občini dan poudarek na: — razvijanje atletike v okviru šolskih in športnih društev, — razvijanje košarke prek šolskih športnih klubov s poudarkom na množičnost in kvaliteto, — nadaljnji" razvoj nogometa, izhajajoč iz tradicije in dosedanje afirmacije, — množičnosti in rekreacijo, ki se odraža v smučanju, delu planskih društev, judu, taborništvu, šahu. kegljanju, streljanju in plavanju. Pri tako opredeljenih programskih izhodiščih kulturna skupnost ne bo ustanavljala novih panog v športu, temveč bo že razširjeno dejavnost razvijala ob boljši kvaliteti in s pridobivanjem in izobraževanjem potrebnih strokovnih kadrov. Za izvajanje tako opredeljenih nalog bo telesno kulturna skupnost Slov. Konjice zbirala sredstva po poprečni stopnji 0,32 “/e iz bruto OD in sicer za program občinske skupnosti 0,26 "/e v skupnem znesku 95S.OOO din in za vzajemne in skupne naloge v okviru telesno kulturne skupnosti Slovenije je po stopnji 0.06 ”/0 v skupnem znesku 220.000 din. \ 20. člen Občinska skupnost socialnega skrbstva Slovenske Konjice bo v letu 1976 usmerjala svoje delovanje v dejavnosti in ukrepe, s katerimi se zagotavlja pomoč ogroženim posameznikom, družinam in skupinam delovnih ljudi in občanov, varstvu mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši in drugih oseb, ki niso zmožne 'skrbeti zase. za svoje pravice in koristi ter druge ukrepe, s katerimi se občanom zagotavlja usposabljanje za življenje in delo. Pri izvajanju programskih usmeritev bo skupnost socialnega skrbstva svojo dejavnost še posebej usmerila v: — odkrivanje novih primerov in usklajevanje že obstoječih družbenih denarnih pomoči in rejnin, z dviganjem življenjskih stroškov, — v okviru danih možnosti zagotoviti domsko varstvo socialno ogroženim občanom, ki nimajo možnosti za samostojno življenje, — nudenje večje pomoči pri zaposlovanju invalidnih oseb z možnostjo ustanovitve medobčinske invalidske delavnice, — letovanje in rekreacijo socialno in zdravstveno ogroženih otrok, — večjo pozornost pravočasnemu odkrivanju duševno in telesno prizadetih otrok. Za izvajanje tako opredeljenih natog bo skupnost socialnega skrbstva Slov. Konjice zbirala sredstva po poprečni stopnji 0.80 °/o iz bruto OD in sicer za ob- činske potrebe po stopnji 0,70 •/o iz bruto OD v skup- , nem znesku 2,571.000 din in za vzajemne in skupne naloge v okviru skupnosti socialnega skrbstva Slovenije po stopnji 0,10 “/o iz bruto OD v skupnem znesku 367.000 din. 21. člen Občinska zdravstvena skupnost Slovenske Konjice do v letu 1976 usmerila svoja prizadevanja v ukrepe za zagotovitev boljšega osnovnega zdravstvenega varstva občanov, znižanja čakalnih dob ter znižanja bolniškega staleža zaposlenih. Združena v regionalni zdravstveni skupnosti Celje bo občinska zdravstvena skupnost težila k izenačevanju zdravstvenega varstva vseh zavarovancev. V ta namen bo v regiji združevala sredstva za povečanje insulficientnih bolniških kapacitet s posebnim poudarkom na boljšem zdravstvenem standardu v bolnišnični dejavnosti. Poleg tega si bo prizadevala za povečanje določenih specialističnih dejavnosti posebno še zato, ker sc specialistične dejavnosti in bolnišnične kapacitete v celjski regiji v zadnjih 10 letih niso bistveno povečale: število zavarovancev pa se je v enakem obdobju povečalo za eno tretjino. Pri izvajanju programiranih nalog bo občinska zdravstvena skupnost ob upoštevanju danih možnosti: — dala prioriteto osnovni zdravstveni službi in zdravljenju bolnikov na domu; — v okviru osnovne zdravstvene službe si bo prizadevala za boljše zdravstveno varstvo udeležencev NOV ter zagotovila sistematski pregled vseh borcev v občini; — prizadevala si bo. da bo v letu 1976 vzpostavljena obratna ambulanta v Zrečah za potrebe zaposlenih v OZD Unior Zreče in OZD Comet Zreče: — prizadevala si bo za pridobitev manjkajočih zdravstvenih delavcev, posebno zdravnikov, v splošni zdravstveni službi; — prioritetno si bo prizadevala, da se realizira neizvršen Investicijski program, ki je bil dogovorjen že za leto 1975, kamor sodi predvsem ureditev ambulante za fizioterapijo in drugo: — za izboljšanje delovnih pogojev zdravstvene službe v Vitanju bo zdravstvena skupnost v pripravah za novogradnjo zdravstvene postaje zagotovila sredstva za nakup zemljišča in izdelavo projektov. Za izvajanje opredeljenih nalog bo zdravstvena skupnost Slovenske Konjice zbirala sredstva po poprečni stopnji 7.66 "/o iz bruto OD v skupnem znesku 25,372 000 din, ki vključujejo tudi sredstva za solidarnost in po stopnji poprečni stopnji 1,73 "/n iz dohodka, kjer je osnova bruto OD v skupnem znesku 5.731.000 dinarjev in vključujejo tudi sredstva za investicije 22. člen Občinske samoupravne interesne skupnosti in izvršni svet skupščine občine skupno s samoupravnimi organi se zavezujejo usklajevati svoje aktivnosti za sklenitev družbenega dogovora o srednjeročnem razvoju občine do leta 1980 — z.a uresničevanje politike in nalog v letu 1976, zlasti glede usklajevanj med letom za skupno izvajanje nalog in za pripravo programov za leto 1976. Samoupravne interesne skupnosti bodo usklajevale svoje dejavnosti po naslednjem redu: — ob zaključnem računu za leto 1975 bodo opravile temeljito analizo svojih dejavnosti, primerjavo razvoja v letih 1974—1975 ter oceno uresničevanja srednjeročnega načrta 1971—1975, — na osnovi analize dejavnosti v letu 1975 in vseh stroškov bodo izoblikovale svojo politiko cen, s katero bodo ocenjevale predvsem dosežke (količinsko ugotovljene storitve in njihovo kakovost) in razlike med posameznimi organizacijami združenega dela oziroma njihovimi cenami storitev, — ob koncu prvega trimesečja 1976 bodo izdelale podobno oceno metodologije za spremljanje izvajanja družbenega dogovora, gospodarskih in družbenih tokov ter metodologijo usklajevanja svojih načrtov z gospodarskimi gibanji, — v prvem trimesečju bodo opravile svoje naloge in oblikovale srednjeročne programe, — ob 5-mesečni in 9-mesečni analizi družbenih gibanj bodo sprejele ukrepe za uresničevanje tekočih nalog in dogovorjene politike, — do konca prvega polletja bodo zbrane ugotovitve združenega dela o njegovih trenutnih potrebah po storitvah družbenih dejavnosti in izdelana metodologija ugotavljanja potreb z ustreznimi kazalci za leto 1977 in za daljše obdobje vnaprej, — na osnovi polletne ocene gibanj v letu 1976 in ugotovitev o potrebah združenega dela so strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti dolžne do konca julija izdelati strokovne osnove programov za leto 1977 in določiti potrebne elemente za ovrednotenje programov (cene storitev, normativi in standardi, gibanje OD), — v septembru 1976 bodo opravile z organizacijami združenega dela v družbenih dejavnostih vsebinsko usklajevanje potreb in zmogljivosti in izdelale programske zasnove za leto 1977; do konca septembra bodo te programske zasnove samoupravni organi interesnih skupnosti objavili za javno razpravo, — v oktobru 1976 bodo opravile javno razpravo o svojih programih in izdelale predloge programov za postopek usklajevanja, — v novembru 1976 bodo opravile usklajevanje področij zaradi Izdelave usklajenega pregleda sredstev skupne porabe in splošne bilance sredstev v letu 1977 in začele sklepni krog obravnavanja samoupravnih sporazumov in družbenega dogovora, — v decembru bodo sprejele vse dokumente in odločitve glede usmerjanja družbenih dejavnosti, osebne in skupne porabe v naslednjem letu. Samoupravne interesne skupnosti bodo zagotovile takšno sodelovanje z regionalnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter republiškimi upravnimi or-Sani in zavodi, da bo mogoče celovito spremljati razvoj in izvajalce politike na posameznih področjih tei ocenjevati tudi idejno politične in druge vsebinske usmeritve. Izvršni svet skupščine občine in družbenopolitične organizacije bodo pripravile oceno gospodarskih, 'idej-Oo-političnih. kadrovskih in drugih tokov, da bi SIS roogle presoditi položaj ustreznih področij v celotnem družbenem dogajanju. 23. člen Ce se med letom osnujejo nove samoupravne in-teresne skupnosti na področju družbenih dejavnosti, prevzemajo del dejavnosti, nalog in sredstev od sedanjih občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, so udeleženci dolžni zagotoviti, da novo ustanovljena samoupravna interesna skupnost prevzame tudi vse ustrezne pravice in obveznosti iz tega dogovora. 24. člen Udeleženci tega družbenega dogovora ustanovijo koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja tega družbenega dogovora (v nadaljnjem besedilu: »odbor«). Odbor sestavljajo: po en predstavnik vsakega udeleženca dogovora in sicer: predsednik izvršnega sveta skupščine občine, ki odboru predseduje, član izvršnega sveta odgovoren za delovanje in organizacijo SIS, predstavnik občinske konference SZDL, predstavnik občinskega sindikalnega sveta, predstavnik občinske konference ZKS, predsedniki izvršnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti, ter po en predstavnik« OZD Konus, Slov. Konjice, OZD LIP Slov. Konjice in OZD Unior Zreče. Odbor v skladu s svojo nalogo: — spremlja uresničevanje z družbenim dogovorom sprejetih nalog in s svojimi ocenami in stališči seznanja udeleženca tega dogovora; — obravnava vprašanja, ki jih postavljajo udeleženci. ter udeležencem predlaga rešitve; — udeležencem predlaga ukrepe oziroma oblikuje predlog odločitev za uresničevanje dogovorjenih ciljev družbenoekonomske politike; — je dolžan obravnavati in odločati o vsakem vprašanju oziroma zahtevi posameznega udeleženca, ki izhaja iz skupnih obveznosti pri izvajanju tega dogovora; — tolmači določila tega družbenega dogovora in v primeru, da ni soglasja, skuša v posebnem postopku uskladiti stališča večine s tistimi udeleženci, katerih predstavniki niso soglašali s tolmačenjem. Odbor je dolžan brez odlašanja predložiti vsako vprašanje in zahtevo v zvezi z izvajanjem tega dogovora v obravnavanje in odločanje ustreznemu organu prizadetega udeleženca tega dogovbra. 25. člen Udeleženci tega dogovora bodo posebej in na ustrezen način z medsebojnim sporazumom reševali odprta vprašanja za uresničevanje tega dogovora in po potrebi o tem obveščali odbor. 26. člen Kadar posamezni udeleženci po mnenju drugih udeležencev kršijo ta dogovor, mora o tem nemudoma razpravljati odbor udeležencev in opozoriti kršitelje. Ce na ta način kršitev ni odpravljena, odbor v najkrajšem možnem roku obvesti udeležence o spornem primeru, hkrati pa predlaga ustreznemu organu udeleženca, ki krši dogovor, da o tem razpravlja in zavzame stališče. V primeru, da po tej poti ni moč odpraviti kršitve dogovora, lahko drugi udeleženci pred ustreznimi organi postavijo vprašanja moralno politične odgovornosti kršiteljev dogovora in zahtevajo ukrepe pristojnih organov. V primeru, neodgovornega dela predstavnika organa udeleženca tega dogovora, odbor o tem obvesti organ, ki ga predstavnik zastopa. 27. člen Udeleženci so soglasni, da bodo sredstva za izvedbo programov samoupravnih interesnih skupnosti, ki jih zagotavljajo delavci iz osebnih dohodkov in so izražena v stopnjah prispevkov, opredelili v ustreznih samoupravnih aktih takole: — za obdobje začasnega financiranja v višini stopnje, veljavne na dan 31/10-1975, — za obdobje po zaključku začasnega financiranja v višini, ki upoštevajo stopnjo iz obdobja začasnega financiranja, zagotavlja sredstva za izvedbo programov za leto 1975 v dogovorjenem obsegu. Udeleženci so soglasni, da bodo v ustreznih samoupravnih aktih stopnje iz druge alineje prejšnjega odstavka uveljavili tako, da se bodo pričele uporabljati ob četrtem izplačilu mesečnih akontacij osebnega dohodka v letu 1976. 28. člen Ta družbeni dogovor začne veljati z dnem, ko ga podpišejo udeleženci in se objavi v Uradnem listu SRS. 29. člen Izvirni podpisi pooblaščenih predstavnikov delavcev v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih so v posebnem seznamu, ki je priloga tega družbenega dogovora in se hkrani v sekretariatu občinske skupščine. St. 402-8/76-1 Slovenske Konjice, dne 23. marca 1976. Pregled sredstev SIS na ravni občine 1975 in 1976 in prispevne stopnje za leto 1676 SIS Skupaj sredstva 1975 Izhodišče za leto 1975 Sredstva v letu družbeni zasebni sektor sektor 197G skupaj Povpreč. prlspev. stopnja 1976 Indeks 78/75 4:1 Prlspev. stopnja od 1 1. do 3. 3. 1978 Prispev. stopnja od 1. 4. do 31. 12. 1976 1 2 X 3 4 5 6 7 8 1. Občinska skupnost otroškega varstva 5.724 4.590 205 4.795 83,8 1,38 0.83 1,53 2 Občinska izobraževalna skup. skupaj 25.509 22.431 1002 29.307 116,8 6,38 5,15 6,56 a) za občinsko skupnost 20.041 22.220 993 23.213 115,8 6,32 5,15 6,48 b) za solidarnost — — — — — — — c) za vzajemnost — 211 9 220 — 0,06 — 0.08 d) iz solidarnosti 5.468 — — 6.374 11,6,6 — — — 3. Kulturna skupnost skupaj 2.308 2.954 132 3.086 133,8 0,84 0,54 0,88 a) za občinsko skupnost 1.171 1.231 55 1.286 109,8 0,35 0,37 0,32 b) za skupne in vzajemne naloge z RTV 1.137 1.723 77 1.800 158,3 0,49 0,17 0,56 c) iz vzajemnosti — — — — — — — — 4. Telesna kulturna skupnost skupaj 1.013 1.125 50 1.175 116,0 0,32 0,32 0.30 a) za občinsko skupnost 831 914 41 955 114,9 0,26 0,20 0,25 b) za skupne naloge 182 211 9 220 120,9 0,06 0,06 0,05 5 Skupnost socialnega skrbstva skupaj 2.308 2.813 125 2.938 127,3 0,80 0,74 0,82 a) za občinsko skupnost 1.782 2.461 110 2.571 111,4 0,70 0,74 0,71 b) za skupne vzajemne naloge — 352 15 367 —- 0.10 — 0,11 c) iz proračuna 526 ■ ~ 6. Skupaj od tega: 31.394 33 913 1514 35.427 112.8 9,72 7.58 10.09 — za občinske skupnosti 30075 31416 1404 32.820 109.1 9,01 7,35 9.29 — za skupne in vzajemne naloge 1.319 2.497 110 2.607 197,6 0.71 0,23 0,80 — iz solidarnosti 5.468 — — 6.374 — — — — 7. SKUPAJ SREDSTVA ZA OBČINSKE SKUPNOSTI IN IZ SOLIDARNOSTI 35.543 31.416 1404 39.194 110,3 — 8. SREDSTVA OBČINSKE ( SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA 23.275 — — 25.372 111,1 7,66 8,01 7,55 Prispevna stoonja (BOD) 1976 Skupaj 367.301 (347.467) (331.170) družbeni sektor 351.580 (332.595) zasebni sektor 15271 (14.872) Podpisniki: Skupščina občine Slovenske Konjice Izvršni svet Predsednik Franjo Tepej, dipl. inž. 1, r. Socialistična zveza delovnega ljudstva Občinska konferenca Slovenske Konjice Predsednik Janko Kovač 1. r. Telesno kulturna skupnost Slovenske Konjice Za podpis pooblaščen Dušan Zidar 1. r. Samoupravna stanovanjska skupnost Slovenske Konjice Za podpis pooblaščen Štefan Vida, dipl. inž. 1. r. POPRAVEK Zveza sindikatov Slovenije Občinski svet Slovenske Konjice Predsednik Alojz Korošec 1. r. Izobraževalna skupnost Slovenske Konjice Za podpis pooblaščen Franc Taks 1. r. Skupnost otroškega varstva Slovenske Konjice Za podpis pooblaščen Franc Jelenko 1. r. Kulturna skupnost Slovenske Konjice Za podpis pooblaščen Franc Selih 1. r. Pri primerjanju objavljenega odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 5/76) z izvirnikom je bila ugotovljena napaka v 4. členu, ki se pravilno glasi: »Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 'Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena začne določba 1. člena odloka veljati od 1. marca 1976, uporablja pa se od 1. jan.uarja 1976.« Sekretar Skupščine občine Vrhnika Drago Debeljak 1. r VSEBINA Stran IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE r,r,0. Odlok o pobojih In namenih za dajanje reeskontnlh kreditov iz sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici v letu 197(1 431 351. Odlok o določitvi višine In roka vračanja kredita Vojaškemu servisu Iz sredstev Poštne hranilnice v letu 197G 431 Občinska zdravstvena skupnost Slovenske Konjice Za podpis pooblaščena Marija Poličar t. r. Občinska skupnost socialnega skrbstva Slovenske Konjice Za podpis pooblaščen Maks Brečko l. r. Občinska skupnost socialnega varstva Slovenske Konjice Za podpis pooblaščen • Robert Kovše. dipl. psiholog 1. r. REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 352. Pravilnik o programu in načinu opravljanja vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanja vozniškega znanja 432 353 Pravilnik o vozniških dovoljenjih In o potrdilih o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa 439 351. Pravilnik o evidentiranju kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov 444 ■ 355 Navodilo o uporabi navodila o sestavljanju zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS. št. 10 72. 15 73. 17 71 In 11 75) za sestavo zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti za leto 1975 447 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 356. Sklep o Finančnem načrtu skupnosti pokojninskega In Invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za 1976. leto 44« 357. Sklep o zakijttčnvm računu skupnosti pokojninskega In Invalidskega zavarovanja za leto 1975 *48 338. Sklep o uskladitvi pokojnin *49 359. Sklep o višini invalidnine za telesno okvaro 449 Stran 360. Sklep o višini dodatka za pomoč in postrežbo 449 361. Sklep o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov 450 362. Sklep o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka 450 363. Sklep o določitvi višine enkratnega prispevka za rekreacijo 450 364. Sklep o višini potnih stroškov in najvišjem znesku selitvenih stroškov za zavarovance in delovne invalide 451 365. Sklep o valorizacijskih količnikih za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov v letu 1975 451 366. Sklep o določitvi delovnih mest v livarnah, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji . povečanja 451 367. Najnižji in naj višji zneski osebnih dohodkov, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove 452 368. Sklep o določitvi prispevka za starostno zavarovanje kmetov 454 369. Sklep o višini starostne pokojnine 454 REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 370. Sklep o določitvi prispevkov za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1976 454 Stran 371. Sklep o višini povračil za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju, o višini pogrebnine in o višini posmrtnine 458 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 372. Sklep o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1976 (Cerknica) 373. Sklep o stopnjah prispevkov za socialno skrbstvo v letu 1976 (Cerknica) 453 374. Sklep o stopnjah prispevkov za izobraževalno dejavnost v letu 1976 (Cerknica) 459 375. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje družbenih prostorov in napeljave telefona na območje KS Klopce (Ljubljana Mostc-Polje) 459 376. Odlok o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1976 460 377. Odlok o dopolnitvi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš In stanovanj (Slovenske Konjice) 461 378. Odlok o zvišanju stanarin (Slovenske Konjice) 461 379. Družbeni dogovor o razporejanju dohodka v letu 1976 (Slovenske Konjice) m I — Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Vrhnika) 47J Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Btber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za lete 1970 240 din Inozemstvu 350 din — Reklamacij« s v upoštevajo 1« mesec dni pu izidu vsake številke - Uredništvo in uprava, Ljubljana, Veselova 11. poštni predal 379/VIl - Telefon direktor, uredništvo, uprava m knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka 00 mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenile, št 421-1/72