Listek. Nedolžno obsojen. Resniina povest. — Spisal L. Heitzer. (Da^e.) X. Potem je vstal in šel iz kapelice in bolnice, da bi Sel k odvetniku. V časnikih, ki so ležali na njegovi mizi, je našel povelje, da ga zaprejo. Da bi ga biriči prijeli, tega ni hotel, zato se je prostovoljno pokazal. «Kdo me počasti zobiskom?« nagovori ga odvetnik, ki nikakor ni slutil, da je duhovnik isti, ki ga zasledujejo. «Jaz sem bolniški duhovnik Paul Karner», odgovoril je prišlec s privzdignjeno glavo. «Oh», prislo je zategnjeno iz uradnikovih ust. «Vi pridete se sami zatožit tatvine pri pokojnem bankirju Viljemu Belliniju?» ¦ Ne gospod odvetnik!» odgovoril je duhovnik, «jaz nisem tat!» <Zakaj pa potem pridete k meni?> praSa začuden uradnik. • Ravnokar sem bral vaSe povelje proti meni; zato sem se prostovoljno udal preiskavi.* — «Ravnokar sle brali povelje? Saj }e bilo že pred več dnevi izdano. Ali vi ste bili na potovanju. Ravno vaSe potovanje je potrdilo sumnjo. Mi bote povedali vzrok in namen vašega potovanja?> «Ne», odgovori duhovnik odločno. «Ne? Ce tega ne storite, le še pomnožite sumnjive napore!» — «Ne morem drugače!* «Morebiti mi bote raje odgovorili, če vam stvar natančneje razložim. Sin pokojnega bankirja je neposredno pred njegovo smrtjo in vašim prihodom 20.000 dolarjev zaklenil v pisalnico, in Patrik Bellini je pripravljen s prisego potrditi, da razun vas od tistega trenutka ni bil pri umirajočem nikdo, in da nikdo ni mogel zvedeti o denarju. Rečite torej, ni mfgel sum ravno vas zadeti?» Pri tem dokazovaniu je kmalu duhovnik obledel; ali odgovoril je z lastno mu trdo odločnostjo: «Gospod odvetnik, jaz nisem tat!» «Jaz nisem tat, pravite; hočete reči, da je denar po pošteni poti prišel v vaSe roke?» Duhovnik je tiSčal ustnice skupaj, kakor bi hotel obvarovati, da ne bi mu proti volji ušla kaka beseda. «Z molčanjem si stanje le Se shujšate in mene prisilite, da vso postavno strogost nad vami spolnim.* Gospod Karner ni nič odvrnil; odvetnik je trdo pngledal, ne da bi mogel duhovnika k čemu pregovoriti. »Torej toliko priznate, da ste dobili denar?» «Jaz nisem tat», odgovoril je duhovnik in moral si je prizadeti nekaj, da je besedo dovolj močno in odločno odgovoril. ¦ Priznati moram, težko mi je, vas katoliškega duhovnika, takega hudodelstva tožiti. Pomislite vendar, da ni le vaša čast, ampak tudi veljava vašega častitega stanu v nevarnosti. Dajte mi vendar pomoček, če ste nedolžni, da pridem resnici do dna.» «Jaz vas le prosim, jaz sem nedolžen, končajte preiskavo, ker vam ne morem ničesar povedati*, rekel je duhovnik, ki je spoznal, da za njega ni rešitve, razun ako bi Bog naravnost čudež hotel storiti. «Torej ne morem drugega storiti ko dolžnost; s trdovratnim molčanjem me silite k lemu.» Nato pozvoni z električnim zvoncem in zapove vstopivSemu uradniku v uniformo oblečenemu: «Spravite tega moža v preiskavni zapor!» XI. Drugi dan se ie razširjala novica po veri sovražnih časnikih, da je katoliški duhovnik, z imenom Pavel Karner zaradi tatvine zaprt. To vam je bila vesela novica za sovražnike vere; z očitanjem in paovkami so se spravili na cerkev in njene služabnike. Posebno vbogega vjetnika so razvpili za svetohlinskega malopridneža, ki najsveteiSe skrivnosti svoje vere skruni in v to rabi, da svoje hudodelske nakane zvrši. Ubogega duhovnika so zvali z duhovniško suknjo zakritega, zastaranega potepuha in slepo obrekujoči časnikarji so za\tevali vso strogost postavno zoper njega. Trujioma so prihajale novine s podobnimi članki v palačo sodnikovo. PremiSljeno je bral in majal glavo. Je-li resnično vjetnik se kazal hudodelnika ? Se ni kazalo na njegovem obličju, da si je svest nedolžnosti? Toda zakaj je tako trdovratno molčal? Sodnik ni bil katolisk, in zato mu seve tudi ni prišlo na misel, da so usta duhovnega gospoda iz dolžnosti tudi zaprta in odločno molčijo; ni vedel, a vsaj mislil ni na to, da bi hotel katoliški duhovnik, dasiravno bi bil slab elovek in grešnik, raje tudi desetkrat najsramotnejšo smrt pretrpeti, ko le navidezno raniti pečat, katerega mu je pritisnil na jezik zakrament sv. pokore. Tako je pošiljal časnike z onirai članki v jetnikovo celico, da bi ga pregovoril, naj bi s kakoršnokoli besedo ta grozni sum pokril in ga odvalil. Uradnik ni slutil, da je na tak način pravo duševno mueenje ubogemu duhovniku nakladal. Temu se je srce krčilo, ko se je spominjal sramote, s katero so njega in njegovo mater, sv. cerkev, obsipali. cGospod, pomagaj mi», ječal je z vso gorečnostjo svoje duše, «da to sramoto ustrajoo prenaSam po Tvoji volji.» Dan sodnijske preiskave je zasvetil. Vznemirjaioče novice po časnikih so se cele tedne natančneje bavile s talvino katoliškega duhovnika Pavla Karnerja, in zato je bila na dan preiskave sobana prenapolnjena. Vsi imenitnejši časniki zedinjenih držav so poslali poročevalce, da bi svojim radovednim bravcem natančna poročila o celej preiskavi prinesli. Tožba se je glasila zaradi ukradenih 20.000 dolarjev; kriv da je katoliški bolniški duhovnik Pavel Karner, okolščine da večajo hudodelstvo. Na vsa vprašanja predsednikova odgovarjal |e zatoženec vedno znova: «Gospod predsednik, Jaz nisem tat!» Za priče sta prisla oba sinova pokojnega bankirja, Henrik in Patrik, usmiljena sestra, zdravnik dr. Vorld in strežnik, ki \e Karnerja spremljal k umirajočemu bankirju. Naitehtnejše je bilo pričevanje Patrika Bellinija. Ta je pripovedoval bližnje okolščine pri smrti očetovi in je ob koncu izrekel gotovo prepriCanie, da ni mogel nikdo razun duhovnika denarja odnesti. Na vprašanje predsednikovo, ima li zatoženec kaj odgovoriti, odvrnil je ta, ko je Patrika nepopisljivo žalostno pogledal: »Gospod predsednik, jaz nisera tat!» Nepopisljivo bolestni pogled jetnikov na Patrika zadel je tega globoko v srce. Da je mogel v tem trenotku zatožbo nestorjeno storiti, gotovo bi bil to storil; zakaj čutil je dobro, tega pogleda polnega globoke žalosti in bridkega gorja ne bi mogel svoje živlienie ne pozabiti. Pregrozna bi mu bila zavest, da je nedolžnika in Se celo duhovnika, ki je bil očetu na zadnjo pomoč, spravil na tožilno klop. Od tega trenutka si \e želel Patrik, da bi kak sluCaj nedolžnost zatoženčevo pokazal. Ali do takega ni prišlo. Kaiti vestni duhovnik je ravnal pri uredovanju pokojnikove zadeve s toliko natančno previdnostjo, da nikdo ni mogel niti slutiti, kako se je stvar dogodila. Tiste tri osebe pa, ki bi bile zatožbo duhovnikovo lahko zjedinile s srečnim prevratom v domačih denarnih zadevah, pač niso slutile, da je bil kak duhovnik pri njih. Vrh tega niso o tožbi Se ničesar zvedele; kajti ravno tisti čas so jih nesli morski valovi na zeleni evropski otok, ki je bil njih domačija. Pavel Karner je z bolestnim zadovoljstom si priznaval, da mu je njegova vestnost odprla vrata v jefio. XII. Zaslišanje prič je bilo končano, in Patrik, katerega se je neki nerazumljivi nemir polotil, je s trepetom in strahom posluSal kratki tožni govor sodnikov, ki se je najbolj naslanial na izpoved Patrikovo. Vsa barva mu je šinila iz obličja, ko je javni tožitelj porotnike opomnil, naj se ne dado preslepiti od duhovniške obleke in zatrjevanja nedolžnosti od strani zatoženčeve. Trdovratno molčanje obdolženega in naenkratno odpotovanje, to da mu je gotovo dokaz za krivdo obdolženega, dasiravno je začetkom sam dvomil nad njegovo krivdo. Vsem prisotnikom je skoraj od radovednosti zastala sapa v prsih, ko je sodnik svoj govor končal z besedami: Prosim gospode porotnike, naj nad zatožencem besedo «kriv> in sicer brez polajšalnih okolSčin izrečejo, in zahtevam za Pavla Karnerja, dozdajšnega bolniskega duhovnika pri stolnici sv. Petra v Baltimoru, zaradi tatvine: 10 let prisilne delavnice in oduzemo državljanskih pravic na pet naslednjih let. Zatekli «oh» se }e sliSal kakor iz enih ust od čudečih se navzočnikov. Iz sobe za priče pa se je razlegalo tiho in težko pridržano vzdihovanje; prišlo je iz prsi uboge sestre, ki je morala izpovedati, kar je vedela, ali s čutom bridkega gorja. Oh, tudi njena izpoved je priSla kot člen v verigo dokazov, katero je tožnik koval za ubogega mašnika. Patrikovo oko pa je počivalo na visoki postavi Karnerjevi. Ta je sedel s sklenjenimi rokami, glava mu je visela na prsih: podoba tihe, potrpežljive udanosti, žrtva svojih dolžnostij. Zastoni si je mladi bankir klical vse okolščine pri smrti svojega očeta v spomin, da bi obdolženie opravičil v svoji vesti. Zakaj vender ni mogel sedaj nutranjega glasu umiriti, ki mu je govoril: To je le goljufija in slepota, kar se tu godi, in prazni navideznosti se žrtvuje celo filoveško življenje. Že je hotel vstati, da bi pokazal svoj dvom na krivdi Karnerjevi; ali v istem trenotku se je vzdignil zagovornik; gospod Karner sam je že opustil upanje na zagovorništvo. Kaj bi mu tudi koristil zagovornik, ko }e tudi temu moral vse zamolčati. Zato so zatožencu zagovornika od sodišča samega postavili, in isti ie zaCel sedaj svoj govor: (Dalje sledi.) Smešničar. Prijatelj: »Zakaj nisi bil tudi ti v nedeljo v Slovenjem gradcu; lahko bi videl in slišal kako so tu rjuli vodniki tulečih trop: »Heeej«,! »Heeej« ! Vsi smo mislili, da gonijo sejmarji govedo iz sejma domov, a prepričali smo se, da su priSli le za nekaj ur k nam nemški miheljni v cilindrih in 8kornjih.<