p
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto • • .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00

y
List slovenskih delavcev v Ameriki«
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878	Entered as Second Class Matter, September 21, 1983, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879	■' ■ —» TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 48. — STE V. 48.	NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 17, 1931. — TOREK, 17. FEBRUARJA 1931	VOLUME XXXIX. — LFTNTK XXXIX.
NACRU DEMOKRAT. STRANKE ZA PRIHODNJE LETO
NA DEMOKRATSKEM TIKETU BO NAJBRŽ KANDIDIRAL GOVERNER AL. C. RITCHIE
Ritchie je mokrač po srcu, duši in grlu ter v prvi vrsti skuša izposlovati preklic osemnajstega a-mendmenta. — Opozicija proti prohibiciji z vsakim dnem narašča. — Demokratom se obeta zmaga, če bodo zavzeli odločno stališče.—Ritchie in poročilo Wickershamove komisije.
ANNAPOLIS, Md., 16. februarja. — Vse kaže, da bo prihodnje leto kandidiral za demokratsko predsedniško nominacijo governer Albert C. Ritchie iz M^fylanda. Ritchie je odločen nasprotnik prohibicije oziroma osemnajstega amendmen-ta.
Po njegovem mnenju bi bilo treba osemnajsti amendment preklicati. Za osemnajsti amendment ne potrebuje dežela nobenega nadomestila Treba bi bilo uveljaviti le par postav, ki regulirajo pošiljanje opojnih pijač iz države v državo, da bi bile s tem zaščitene one države, ki bi po svoji volji ostale suhe.
Ritchie, ki je bil že štirikrat izvoljen governerjem države Maryland, ni še formalno naznanil, da bo kandidiral, toda njegovi prijatelji so že začeli govoriti v njegovem imenu.
Po mestih in po deželi so že začeli nositi ljudje gumbe, ki norijo njegovo sliko in napis: ' Naš bodoči predsednik**.
Leta 1928 se je Ritchie umaknil governer ju AL Smithu. Njegovi prijatelji so prepričani, da je v polni mehi zaslužil pravico, da prihodnje leto kandidira.
V kampanjskih govorih bo skušal prepričati državljane, da opozicija proti prohibiciji neprestano narašča ter da se bo pri prihodnjih volitvah demokratska stranka oficijelno zavzela za odpravo prohibicije.
Včeraj je obiskal governerja Ritchieja zastopnik United Press, in njemu je podal prvo detajli-rano ugotovilo glede prohibicije izza časa, ko je bilo objavljeno poročilo Wickershamove komisije.
—	Vlada Združenih držav, — je rekel, — je začela izvajati prohibicijske postave. S tem se je lotila posla, katerega bi se ne bila smela nikdar lotiti. Nešteto predlogov je bilo že stavljenih za odpravo neznosnih razmer, ki so bile posledica tega brezmisel-nega koraka. Po mojem prepričanju bo pa treba najprej preklicati osemnajsti amendment ter Vol-steadovo postavo in vrniti zadevo posameznim državam.
—	To je izrxied mnogih ena sama zaščita, pri ka teri bo treba vztrajati. Treba bo obnoviti Webb-Kenyonov akt, ki je pred uveljavi j en jem splošne prohibicije, prepovedoval pošiljanje žganja in drugih opojnih pijač v suhe.države. To je kontrola nad medržavno trgovino, katero bo morala zvezna vlado pravilno izvajati.
—	Poleg tega bo pa imela vsaka država pravico rešiti na svoj lastni način problem prohibicije. Državi Maryland in New York bosta naprimer vse drugače ukrenili kot pa država Kansas. Pr ihaja čas, ko se bo zvezna vlada gldboko oddahnila.
Rešena bo namreč naloge, katere ni mogla izvršiti. Vsaki posamezni državi bo prepuščeno, da lahko poljubno odloča glede prohibicije.
—	In vsledtega, — je rekel Ritchie, — sem odločno proti vsaki reviziji osemnajstega amendmen-ta, kot jo priporočajo člani Wickershamove komisije. Odločno sem tudi proti zvezni kontroli, kot jo je predlagal Wickershamov komisar Henry Anderson. — Po mojem mnenju »je Anderson globoko zamislil svoj načrt, s katerim bi se nekatere države najbrž popolnoma strinjale. Ce bi ga pa prevzela zvezna vlada, bi se pojavile istotake težkoče kot so zdaj. Prepričan sem, da je skrajni čas, da se zvezna vlada preneha pepati s prohibicijo. Iznebi naj se težkega problema ter naj ga prepusti državam, kamor spada.
UČENJAK SE JE ZAVZEL ZA PRISELJEVANJE
N e w yorski kriminolog Kirch way je rekel, da ni skoro nikake večje kriminalnosti med tujo-rodci.
NICARAGVO BO TREBA IZPRAZNITI
Dr. George Kirchway, znani kriminolog Columbia vseučilišča ter prejšnji ravnatelj Sing Sing jetniš-nice je nastopil včeraj proti domnevi, da je treba, poshavitd zločine na rovaš priseljevanju.
Dejanski je ostal odstotek zločincev isti kot v prejšnjih časih in ni mogoče delati razlike med tukaj rojenimi in zunaj rojenimi zločinci.
Učenjak se je tudi obrnil proti na-ziranju, da ni bilo nikdar poprej opaziti »toliko mladostnih zločincev kot v sedanjem času.
Dr. KirehwUy je ugotovil, da so postali v zadnjih petnajstih letih cestni napadi pogostejši in vlomi red kejši. Priprosto pojasnilo za to je najti v dejstvu, da so bile v zadnjem času izumljene avtomatične pištole in avtomobili.
List "Nacion" pravi, da se more le na ta način vrniti harmonija. —Za -sedenje je neupravičeno, kajti slabotne vlade sploh niso nikake vlade.
BUENOS AIRES, Argentina, 16. februarja. — List La Nacion je objavil danes članek, ki se peča z u-nraknenjem ameriških mornariških vojakov iz Nicaragve ter daje izraza upanju, da se bo to kmalu uresničilo.
j List pravi, da bi se moralo umak-nenje izvršiti takoj ter ustvari .i jam-. stva, dli bi nikdar več ne stopil kak tuji vojak na tia Nicaragve. j Vlada, ki se sama ne more vzdr-Ižati, spi ah ni nikaka vlada. | — Če bi postalo izpilaznenje Nicaragve dejstvo, — nadaljuje list, — bomo mogili z zadovoljstvom ugo-I tovili, da temelji harmonija med narodi -dela sveta na medsebojnem spoštovanju, ki je vir zaupanja in brez katerega, ni mogoče vzpostaviti medsebojnega prijateljstva.
PLETILNICE SO ZAČELE OBRATOVATI
Skoro tristotisoč pletil-cev se je vrnilo na delo. Tekstilni oddelek n a angl. industrijski razstavi.
MANCHESTER, Anglija, 16. feb. Pletilci, ki so stavkali več kot mesec dni, so se danes zopet vrnili na delo. Vseh skupaj jih je kakih tristotisoč. Pogajanja med njimi in tekstilnimi 'baroni so se v petek u-godno zaključila.
Vsled slabih trgov bodo delavci zaposleni le po par ur na dan.
LONDON, Anglija, 16. februarja. Ko je ibil otvorjen tekstilni oddelek na angleški indui^rdjalni razstavi, d:a govorila tudi notranji minister J. R. C lines in lord Derby.
Izrazila sta željo, naj bi bil med delodajalci in tekstilnimi delavci ustvarjen trajen sporazum.
Obe stranki naj pametno sodelujeta, pa bodo vse težkoče kmalu odstranjene.
NAMERAVAN NAPAD NA HINDENBURGA
IZZIVI NEMŠKIH _FAŠISTOV
Narodni socijalisti s o vprizorili ob poljski meji demonstracijo ter zahtevali naj se Gdansk priklopi Nemčiji.
GDANSK, Poljska, 16. februarja. V Liessau, tik poljske meje, so vprizorili včeraj nemški narljorralisti (fašisti) velike demonstracije. Demonstracije so se vršile pod parolo: Gdansk ostane nemški, in Dirschau bo zopet postal nemški.
Vsi udeleženci demonstracij so dvignili desnice ter svečano prisegli, da ne bodo prej mirovali, dokler ne dobi Nemčija Gdanska.
Po demonstraciji se je završilo več spopadov s komunisti.
BERLIN, Nemčija, 16. februarja. Predsednik državnega zbora Paul Loebe je danes ostro kritiziral zadnja početja narodnih soeijalistov. V dosti ostrejšem tonu mu je pa odgovoril Franc Stoehr, ki je tedaj, ko sd odkorakali narodni socijalisti iz raj hs tag a, odlegli podpredsed-stvo.
Stoehrov odgovor je bil tako oster, da si ga časopisje ni upalo objaviti.
ALFONSO SE POGAJA Z •NASPROTNIKI
Svoječasni ministr. predsednik Sanchez Guerra ima dolge konference s španskim kraljem.
MADRID, Španska, 16. februarja. Politični sistem Španije se bo popolnoma izpremenil. Kralju bo odvzeta skoro vsa oblast
Alfonzo je pozval danes k sebi voditelja ustavne stranke Don Jo-sea Sanchesa Guerro ter ga prosil, naj stvori novo ministrstvo. Politični voditelji so prepričani, da bD kralj zadovoljen, če mu bo ostal prestol. Španska se bo izpremenila ,v monarhijo po angleškem vzorcu, | kjer vlada kralj Samo po imenu.
Guerra se je posvetoval s kraljem skoro celo popoldne in ko se je zve-i čer vrnil, je rekel, da upa do jutri ■opoldne sestaviti kabinet. | Na vprašanje, če zamore računa -jti s pomočjo republikancev in so-icijalistov je odvrnil Guerra: | — Tega še ne morem zaenkrat po-, ve da ti, kajti počakati moram nji-jhovega odgovora.
Sanchez Guerra je bil pred leti španski ministrski predsednik ter je dlar že nad sedemdeset let. Možak je jako shabega zdravja.
NAGEL RAZVOJ BOLJSEVISKEGA GOSPODARSTVA
MOBILIZACIJA RUSKIH
ŽELEZNIČARJEV
MOSKVA, Rusija, 15. februarja. Vlada aovjdjske unije hoče s silo izvesti reorganizacijo ruskega gospodarstva. Pred kratkim je bilo izdano povelje, da je treba oživotvoriti transportni sistem, in v to svrho je bilo mobiliziranih 2400 bivših želez-nlčarjerv.
V teku je tudi velika kampanja za š teden je električne pogonske sile.
Odpuščena poštna Uslužbenka, ki je najbrž blazna, je hotela usiiirtiti predsednika Hind en -burga.
BERLIN, Nemčija, 16. februarja. Danes so odvedli nia> opazovalnico 30-letno Erno Olschewski, ki je ves dan hodila po trgu pred palačo državnega predsednika Hindenburga in se par krat skušala vtihotapiti v poslopje, ipa ji je straža/ prekrižala načrt.
Najprej so jo odvedili na policijsko postajo, kjer je izjavila, da je bila usluaibena pri pošti, pa ji je Hin-denburg od jedel kruh. Vsledtega hoče vprizoriti na Hindenburga atenltiait.
Pozneje se je dognalo, da je bila res uslužbena pri posti in je bila pred par dnevi odpuščena.
To jo je tako užalostalo, cfca. je zblaznela.
18LETNA USTRELILA BOARDARJA
CHICAGO, I1L, 16. februarja. — 18-letna Lucille Levi je ustrelila včeraj 30-letnega Freda Litke-ja, ki je bil pri njeni materi na bordu. Po ostrem sporu je skočil Like k njeni materi ter jo začel datviti. Ona je vzela revolver ter ga ustrelila. Nato je šla sama na policijo in je povedala, kaj se je zgodilo.
— Z Andersonovim načrtom se ne strinjam in tudi ne predlagam revizije osemnajstega amend-menta. -Zelo priporočljivo bi pa bilo če bi se vnela splošna in javna debata o priporočilih Wickershamove komisije. V tem slučaju bi se narodu dosti prej odprle oči.
Ako si bosta pri prihodnjih volitvah stala nasproti Hoover in Ritchie, bo skoro gotovo, da bo Ritchie zmagal.
Narod se je naveličal republikanskih obljub, da bo depresija kmalu končana. Po dolgih letih bo— že vsaj za^izpremembo -— poslal demokrata v Belo hišo.	*
726,000 družin se je prijavilo za kolektivne farme. — Pohod na deželo . pomenja veliko presenečenje za sovjete.
MOSKVA, Rusija, 16. februarja. Iz statističnih objav Sovjetske Rusije je razvidno, da se Rusi vračajo k poljedelstvu.
V	zadnjih desetih dneh januarja je pristopilo 726,000 družin h kolektivnemu Obratovanju farm. To je največje preseljevanj e, kar jih je bilo opaziti v zgodovini Rusije.
Razvoj kolektivnih farm pa je eden glavnih ciljev sovjetske vlade.
Vsaka družina je naprosila vlado za dovoljenje, da sme obdelovati kolektivno farmo. Želje večine se izpolni, a kulakom, bogatim kmetom, ni dovoljeno obdelovati zemlje na sličen način.
V nasprotju s sedanjim položajem pa je imela vlada v lanske letJu velike težkoče, da vzgoji delavce sla. obratovanje komunalnih" f arm. — Oblasti so izjavile, da je bilo opaziti v zadnjem letu veliko povpraševanje po taki zemlji.
Vlada je nladalje objavila, da bo dobavila poljedelcem traktorje in drugo poljedelsko orodje.
V	preteklem letu je nakupila vlada veliko število takih traldtorjev v Združenih državah, da bodo imele vse kolektivne farme svoje lastno orodje ter ne ibodo nič več odvisne od drugih.
Vlada je nadalje pomerila kmete z dastavkom, cfca jim bo dobavila s prihodnjim letom vse m'Dderne poljedelske stroje.
NOVI POTRESI SO
NAPOVEDANI
LONDON, Anglija, 16. j-anuafja. Za jutrišnji dan so napovedaaSt močni potresi, ki se bodo završali po* raznih krajih Azije.
Tukajšnja vremenska opazovalnica je napovedala pdireš, ki se je resnično zavrel 'prlčetkOm* tegi-frie^ seča v Albaniji.
UMESTNA
PREDLOGA
Predlogo angleških labo-ritov podpirajo tudi liberalci. — Pričakujejo povečane produk c i j e ter več dela za nezaposlene.
LONDON, Anglija, 16. februarja. Poljedelska predloga, kratero je vložila delavska, vlada ter je bila sprejeta pretekli teden v drugem čita-nju, je bila podpirana od liberalcev kot možen prispevek k bedi
Predloga je v bistvu socijalisfcič-na ter ima dosti podobnosti z ameriškim sistemom kooperativnih družb. Skupno delo laboritov in liberalcev je zagotovilo sprejem predloge.
Na temelju določb predloge bo kmet prisiljen prodati svoje izdelke oblastim pod nazorstvom poljedelskega miinid.rstva. Poljedelec, ki ni zadovoljen s to funkcijo vlade, ne bo prisiljen obdelati svojega posestva in vsled tega ne more biti nika-kega. govora o prisilnem delu.
LORD IRWIN BO SPREJEL M. GANDHIJA
Mahatma bo sprejet v torek v New Delhi. — Sestanek je vzbudil nova upanja na mir.—Zopet-ni napad na vladno solno skladišče.
NEW DELHI, Indija, 16. febr. — Z veliko napd.ostjo pričakovani sestanek med Mahatmo Gandhi jem, voditeljem indijskih nacijonalistov, ter podkraljem lordom Irwinom, cd katerega pričakujejo številni Indijci miru v Indiji, se bo za vršil v sredo.
Gaindhi je včeraj objavil, da je pisal podkralju pismo, v katerem g-a je naprosil za priliko, da obrazloži poločaj Indije na odkrit ter prijateljski način.
Rafoidin Kidvaj, prejšnji član 2_ikcnod-ajnega zborovanja, je dospel danes zvečer v Alahabad, da obišče Gandhi j a. Prinesel ni seboj nikakega odgovora, pa pač izjavo, da bo odgovor sporočen telegiufič-no in dai bo za sredo določen čas sestanka.
Sir Teciž Bahadur Sapru in M. J. Jajakar, voditelja zmernih, sta se danes posvetovala z Gandhijem in člani delavskega komiteja kongresa, in sta nato odpotovala v New Delhi.
Medtem pa je prišlo 'poročilo, da je nanovo vzplamtela kampanja za civilno nepokorščino v okraju Juje-Hait, kjer je 12. marca preteklega leta Gandhi pričel s tem gibanjem.
Prostovoljci narodnega kongresa so odpeljali iz vladnih skladišč nekako 20 ton soli.
V	Benares, kjer so se za vršili kra-trali med Indijci in mohamedanci, je položaj še vedno zelo napet. Policijski oddelki hodijo po ulicah svetega mesta. Do kravalov je prišlo potem, ko je bil umorjen neki mo-hamedanski trgovec, 'ki je baje ubil nelcega Indijca, ki je prodajlail inozemsko blago. Dve osebi sta bili u-ibiti in nekako 50 jih je bilo težko ranjenih.
Danes je bil sprevod, katerega so organizirali Indijci in mohamedanci, da uitvlaiijo boljše razmere, napaden od nespravljivih mohame-dancev.
V	nekem okraju mesta je bilo o-plenjenih dvajset hiš. Neka mati in njen otrok sta bila pri tem zabodena.
Vse prodajalne v mestu so zaprte. Promet je popolnoma ustavljen in tudi poŠta ne obratuje več.

(S
^eglede kje živite,
v Kanadi ali Združenih Državah
je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu, žujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino.
Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po
4 (fa že s prvim dnem vsakega meseca.
Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih.
Naslovljene! prejmejo tor a J denar doma, bres uunod« časa, km nadaljnih potov in stroškov.
Posebne vrednosti so tudi povratnice, kt so opremljale • podpisom naslovljencev In žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo potUJt-
tel jem v dokaz pravilnega izplačila.
Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v rasnih slučajih tudi na sodni jI v stari domovini.
Sakser State" Bank
82 Cortlandt Street	New York, N.
_Telephone BArclay 7—0380 all 0381
•■O LIB NARODA"
NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 17, 1931
The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
"Glas Naroda"
■■■MM——I
Frank Sakser. President
Owned and Published by ■LOVENIC PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)
L. Benedik, Treas.
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 21« W. 18th Street, Uorongh of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NARODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
A
\\t
Dopisi.
Johnstown, Pa.
naselbina praznovala- praznik naše
i narodne pesmi. Ta praznični večer V tukajšnjem lokalnem listu sem j na dan 7 marca v našem sk>ven_
čital zaled no vest, da je v torek 10.
februarja preminul v eni ciiicaških
bolnic Rev. Father Alfonz Miklav-
čič, O. F.
Miklavčič je bil ustanovitelj
skem Dcmu. Ta večer nas poselila naši odlični pevki-umetni^i, znani šlrcm te velike dežele in naše rodne domovine po svojih krasnih Columbia rekordih. To sta Mrs. Jo-
Iz Slovenije,
Žrtev ciganskega trika v Zaprcšiču.; odvrnili, da gredo iz šole in da ga
|ne poznajo, je grozeče dejal: "Me bes-te že še spoznali!" ter izginil v ; gozd.
Ka celo leto velja list za Ameriko
in Kanado ____________________________$6.00
Za poi leta ___________________________________$3.00
Za četrt leta ................................$1.50
slovenske fa.re v JohnstDwnu, in mi- „ephine ^^^ Ln pa ^ss Za New York za celo leto $7.00 slim, da ne bo odveč, ako posvetim i Mary Udcvlch ,Koncert se vršil pod
Za pol leta ------------;----------------par vrstic njegovemu spominu v h-; . . „ „	T	__
Za inozemstvo za celo leto--------$7.00 p olas N^da ^	I vcdJ.vom Dr. W I^cheta m pa
(njegovega orkestra. Da bi vee o
Za pol leta
..$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Bila sva vseskozi prijatelja, odkar;
tem pisal, bi b2o brez pomena, ker
Advertisement on Agreement.
<?a je usoda zanesla v našo našel-	,	, j
J	jshs:te skoraj vrako nedeijo nasi u-
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878
bino leta 1927, na kar mu ie bila
mctnici potoni radio postaje iz Cle-
ODPRAVA VIZEJEV
poverjena naloga ustanovitve slo-1 lan(Ja Da se ta kQncer{. ^ &re venske fare, kar je s svojo marlji- ly£a ftMt Mr	Jesenku ki se je
vos tj o in vztrajno* jo tudi dosegel, j ^ zwzel ^ ta kcncei<. in ^ tudi Kot sin revnih starišev, je poznal |pod	pakrivlteljstvom vršL Da
težke če, s katerimi se mera boriti, je na.:a"na3eiblna ltako aktivna in družinske oče. da poštena preživi K ^ lahko privošžil toliko koncer-svojo družino in je temu primerno' smOjlahk0 hvaležni naši tovarni, tudi nastopal, kajti počutil se je do- L. g oolnt> pxfG c^ratuje v tej ^^ maoega med priprostim ljudsfcvom. |dtrijalni krizi> in so naši rojaki tu-
Znal si je pridobiti dosti prijate- kaj zapcsl€ni ljev med tukajšnjimi Amerik an ci, ki 1
Pred čas:m je gostilničarko Amalijo Rasbergerjevo obiskala, ciganka in ji na vsak način hotela povedati srečo. Da se nadležnice otrese, je končno privolila in ciganka je preroke vala: "Vaša gostilna gre sicer dobro, ali še bodje bi vam šlo v kakem drugem kraju. Vi boste kupili gostilno nekje doli na Hrvaškem in j '.a gostilna vam bo še nesla mnogo j več in postali boste še bolj bogati", j Raibergereva je ciganki zatrjevu- j la, da nima namena preseliti se. ker i
Sumljivega neznanca so videli zc-pst v nedeljo. Sin gostilničarja Ka-steiioa^ po domače pri Pircu na Velikem vrhu, se je ženiL Ker je nevesta hčerka mlinarju. Permeta iz Grosupalj kjer je bila poroka po ,deseti maši, so se svatje napotili tja. Kmalu po odhodu svatov pa se je pojavil ped kozolcem posestnika in go^.ilničarja Pirca neznan tuje'2,
Ameriški kongres je lani znižal pristojbine za potne liste ter podaljšal njihovo veljavnost.
Navzli«* tonili jo pa Amerika še vedno ena onih cle-£<*), ki ra<'imajo za vizej potnega lista posebno pristojbino. Tak vizej stane deset dolarjev.
so cenili njegovo uslužnost in njegov priprosti nastop in radi tega podpirali slovensko cerkev katero so tudi redno obiakavali.
Druge naselbine v naši okolici, kjer živijo naši rojaki, so j ako prizadete. Veliko naših rojakov že ne dela po več ko eno leto. Nekateri
. ,__.	. ..	rki je hotel s trskami in slamo za-
je tu popolnoma zadovoljna. Cigan- i . . ,
. . , , _. ,__.	, zgati kozolec. Pravočasno so ga še
ka je vztrajala pri svojem proroko-
...	;opazni domači hlapec m nekateri
vanju in odšla.	1	^
Peter Zgaga
V listih sem čital žalostno poročilo, da je namreč zbolel Volstead, oče prohibicijske postave.
Ker nikomur ničesar slabega ne želim, je moja iskrena želja, da bi čimprej okreval..
Na čem boleha, mi ni znano. Vseeno bi bilo pa zanimivo, če bi stopil zbor zdravnikov k njegovi postelji ter podal sledečo izjavo:
— Zopsr bolezen, ki jo imate, je edino zdravilo par pežirkov dobrega žganja na dan. In potem, ko boste vstali, morate po vsakem obedu izpiti kozarec močnega kalifornijskega vina. Tudi dobro pivo, če bi ga j drugi sosedje ter tekli za neznancem j bile mag o če debiti. bi vam ne škodile? Tcrej, kuko ste se odločili, gospod Volstead? "
Al. bi bila večja njegova valja do življenja, ali 'bi morda šel prostovoljno v smrt za svoje prepričanje?
v gozd. kjer so pa izgubili sled.
Cpis pižigalea po zasledovalcih se polnoma strinja z opisom tujca, ki je par dni prej srečal otroke. Nevarnega:* požigalca zasleduje orož-ništvo.
Tragedija treh siromakov v Šiški.
' pa sem pa tja kak dan. Za to je pa Pod njegovim vodstvom je fara | tudi ^ v takih ra2merah 2a kul_
sv. Terezije sicer počasi, pa vendar ^^ riredItye_
napredovala v članstvu in financah.
y	, , „	, Kcncno apeliram na slovensko
Večkrat mi je rekel: - Matija, ako j ^^ y ^^ ^ ^	^ ^
.,	• • •	•	„	.......	da zdravJe nasa fara ^ enu2 j udelež:te tega koncerta, kolikor naj-
lia/ne organizacije, trgovci, pa tudi privatniki si ze|naijvečjih v Jchnstown-u, ne da bi|wJt ^cTe.te k„,f. ako bo dvQrana iloljro vrsto Jet prizadevajo to pristojbino zmanjšati j mm Slovencem bilo treba pre ve. ^ ra^-eselili naše oevke,
.	.	. . „ , , „ . .	. ; glcUoko v -žepe seči, kar pa tudi vem,
z i roma jo popolnoma odpraviti. / dohodki iz tega virak ne morete v teh težkih časih.
si tiaim-e«' državna zakladnica 11 i prav dosti na boljšem. ' Fath-r Miklavčič je bil blaga duša, vsaki čas na uslugo, pripravljen V tem shira ju ;<re za jueostanek iz vojnih časov, ki p0mi3!gati vsukemu po svojih mo-
.je tako vkoreiiinjen, da ^a skoro ni mogoče iztrebiti. |ceh, (brez razlike na versko -an po-
i litično prepričanje. Imel je za vsa-
I>anes je pa pustni torek. Tistim, ki so mi čestitali, se prav lepo zahvalim in jim istotako vse najboljše želim.
Izgovarjajo si', da je tudi v evropskih deželah uveljavljena pristojbina za vizej ter da v tem pogledu ne sinejo Združene države zaostajati za Evropo.
Ta izgovor pa ne drži, kajti vee evropskih dežel je pristojbino za vizeje znatno zmanjšalo oziroma jo sploh odpravilo.
O Nemčiji in Avstriji se ne more reči, da živita v izohilici, navzlic temu sta bili pa ti dve državi prvi, ki sta odpravili tozadevne pristojbine.
Kar je bio Nemčiji in Avstriji mogoče, bi bilo menda tudi Ameriki mogoče.
K deželam, ki so te pristojbine popolnoma odpravile, spadajo: Švedska, Belgija, Danska, Estonska, Finska; lt,>lija in Švedska.
V Angliji zahtevajo še vedno deset dolarjev za vizej. dočim imajo Francija, Bolgarska, < Vhoslova&kaj Jugoslavija, Nizozemska, Luksemburška, Poljska, Portugalska in Španska le nominalno pristojbino.
Pred kratkim je izjavil tukajšnji angleški general ni konzul, da b<> Anglija takoj odpravila pristojbino za potne liste, kakorkftro jo odpravijo Združene države.
i
Ta izjava naj bi vzpodbudila kongres k takojšnji akJdemo ^a Itebaj.
... , '	,	.	| N-jj Ti bo lahko svobodna gruda
CIJI. I klone naj se zahtevani trgovskega sveta m potu-nove domovine Amerike!
jočega občinstva in naj odpravi pristojbine ne samo za
Angleže, pač pa za vse.
Tak odlok bi ne koristil toliko Evropejcem kot Ante-rikaneein. kajli v Evropo potuje več Amerikaneev kot pa Kvropejrev v Ameriko.
Prilrrauek bi prišel prav marsikateremu potniku, ]><>-s^bno ]»a trgovskim imdjetjem, kojili zastopniki potujejo j>o vsem svetu.	*
Kakorhilro bi Ainerika in Anglija odpravili ]>ri-slojbine za potne liste, bi jima v najkrajšem času morale slediti vse ostale države.
Kongres naj izda tozadevno odredbo še tekom svojega sedanjega zasedanja, to je pred 4. marcem, kajti kmalu nato se začne sezija za potovanje.
kega prijazno besedo, za kar so ga cenili tudi oni, ki jim ni za katoliško vero oz. nje svečenišVvo. Seveda je imel tudi neprijateljev, kaker pač vsako živo bitje.
Nekateri črnogledi so ga tožili višjemu duhevskemu gospodstvu, češ, da preveč prijazno nastopa proti Amerikancem, da ni prav ako obiskujejo ameriško slovensko cerkev.
Črnili so ga nadalje pri frančiškanskemu predstojniku, tako so slednjič dosegli njegov odpoklic.
To je bil težak udarec za mlado faro in dvomim, da bi ga kdaj prebolela, če tudi so slov. frančiškani prevzeli vse vodstva in upravo, crej že ni več slovensko pač pa frančiškansko.
Father Miklavčič pa je bil poplačan za svoje delo in vztrajnost s tem, da j s bli povišan iz župnika na ka plana v Chicagi na fari sv. Štefana. Takšno je p hi čilo tega sveta. Smrt pa ga je rešila« trpljenja na :em svetu. Naj mu ba Bog- boljši plačnik.
Father Alfonz, šel si, 3d koder ni vrnitve, spomin nate pa Ibo živel med nami, tvojimi prijatelji. Spominjamo se te v molitvah, dokler ne pri-
Math. Klucevsek
Girard, O.
Zepet nekaj zanimivega iz naše naselbine. Da ne bo silo venska javnost preveč ugibala povem, da bo
mi se pa bomo v swnjah zibali c-To krasni melodiji naše narodne pe.s-
mi in tako pozabili malo na noše vsakdanje gorje Po koncertu ho tu-tudi ples za katerega bo igral isti orkester, ki sodeluje pri koncertu. Grtcvo Vam je še vs pominu od lanskega- leta, ko ste rekli, da takega še ni bilo v našemu domu.
Ne zamudite te prilike, ker vam ne bo žal. Vstopnina je v predpro-daji 75c. pri vratih pa $1.00. Tukaj ima vsak priložnost, da si vstopnico lahko kupi v predprodaji.
Vstopnice lahko debite v Slovenskem Domu, pri John Košinu. Drugi vas bodo pa na domovih obiskali. Sezite po njih, da jih ne zmanjka.
Pozdrav vsem skupaj in nasvide-nje 7. marca zvečer v Domu.
J. Doicic.
Par dni za tem se je oglasil pri Rasbergerjevi neznan moški, po videzu sodeč, boljši hrvatski kmet. Ta je Rasbergjevi povedal, da je v Za-prešiču naprodaj gostilna in se pai-nudil za posredovalca. Rasberger-jeva se je s pomnila na cigan kino prerokovanje in pristala na kupčijo. Možakar je odšel in Rasberger-
I jeva je kmalu prejela pismo, v ka- | Bcsanka Alka Ramlčeva, 45 let Jterem ji prej omenjeni Hrvat piše, j stara je bila odpuščena iz ljubljan-ida je gostilna v resnici naprodaj, jske bolnice, kje se je zdravila na j da naj zaradi velike konkurence {internem oddelku. Preživljala se je
! vzame večjo vsoto denarja seboj, da j s (:em da je v nekem izkuhu v Ši- Rojak se je zelo slabo počutil in se 'bo l-aliko po-ložila večjo aro. Rasber- jški kuhala turško kavo, sin je paj je odpravil k zdravniku. ;gerjeva je res -odpotovala v Zapre- Ikrošnjarll po Ljublj-jni. Bosanka jej Žena ga je spremljala, šič v spremstvu svojega svaka. S se- j imela v v Prijedoru 5 nedoraslih \ RcJ-ak je stopil v zdravnikovo pi-bej je vzela 50,0C0 dinarjev. V Za- j otrok, ai katere je morala skrbeti, 'sarno, žena ga je pa v čakalnici ča-•prešiču ju ježe pričakoval posredc- 24. januarja zvečer, ko je prišla iz kala.
valeč, detični Hrvat in ju odpelj-al: bolnice, sta s sinom iskala preno-Zdravnik ga je natančno preistol v "Zamal j ski raj", gostilno blizu ko- Ičišče, ki gla pa dolgo nista mogla 1 :n rekel:
: loavora. ki naj bi bila na prodaj. V njati, ker so ob sobotah navadno I — Vi imate nekaj, kar vedno bolj • gostilni je njen posredovalec silil, J cenejša prenočišča vsa zasedena, izpodjeda vaše zdravje in vaše za.-naj bi kaj pili, kar je pa Rastjerger- ;Kcnčno sta preprosila restavrater- ' dovoljstvo.
!jeva odklonila.	ko Oor. kolodvora, da ju je vzela, — saj se mi je zdelo, da bo kaj
"No, petem pa pojdimo v drugo pod streho. V malo sobo se jima ie takega—.ga je prekinil rojak._To-
j gostilno, ker se tu itak ne moremo še pridružil 22 letni Kasalovič. Pred- cia za božjo voljo, ne govorite pre-■ po-govarjati, ker konkurenti pri dru- no so legli, so 35 zakurili v "ga?per- ; Več na glas, da vas ne sliši. Z me-jgl mizi nažega razgovora ne smejo : čka" z ogljem, kar je bilo za nje noj je prišla, in v čakalnici sedi. | slišati".	usodno. Peč ni imeli dimniške cevi,
1	x
Rasbeigerjevo in njenega svaka je zato so vsi strupeni plini ostali v odpeljal preti drugi oddaljeni go- sobi. Nesrečneži so zaspali, ogljikov
MTLUONI VAŠIH LASTNIH LJUDI PRAVIJO
ni nobenega T-Inisienta. ti di 'jj »luioval t,"ko hitro in zadovoljivo Lot PAH<-i-;XPi£LLER. KaLijo fr-- za prehlade. boleOine v prsih, bolesti v hrbtu, ok i-I'.nclc mišice, trde sklepe, izvine,_ izjtalmjenja, revinati.^ne bolečine, nevraigijo itd. ToleicCa cd;"'-moč, kat-ro dobe, je lir;.rečen? ji vale j repričr.jte se, ua dobite pristno. ANCHOR trgovska znamka na omoits j ■ vašs jam-_ Vredna in zanimiva l:nji» 71'a j,: Cj.ita kro;f vsake steklenice PAIN-SXP2LLER-ja. V vseh 1»karnah-35 in 70 centov, iti direktno od :
7Ti« L»bor-mforft:n e^ r.Ad R1CHTER "Ss CO.
BERRY ANtl SOUTH FIFTH STS.'
BROOKLYN, M.V.
Iz londonskega življenja
Najbolj mednarodna cesta v Londonu Je brez dvoma Oxford Street. Na enem koncu te ceste se nahaja mednarodni gostiln .iki del mesta, kjer dobi tudi najbolj razvajen želodec vse jedi, kar jiti poznajo od Londona pa do Japonskega. Na sami cesti pa se drži prodajalna pro-tf&jalne, pa vsaka, drugačna kakor druga. Na drugem koncu pa pelje cesta v sveži Hyde Parit, ampak tako, da skoraj niti ne opaziš ne, kdaj so Izginile hiše ob obeh stra-neh. Ravno tako nenadoma s e asaajde* v parčku <tudi pred ljudskim
govornikom, ki stoji na visokem stojalu in sipije silne besede nad ljudi, ki ga hočejo poslušati. Oo. vonifeki navadno	kaur aim dajo
pljuča, in mahajo z rokami kakor M hcteii na mail pobiti nrse svoje
nasprotnike, iki Jih z besedami ob-delavajo. Tu govore indijski agitatorji, poleg njih gallški židje, Kitajci grme proti boljševizmu in tako vse po vrsti: kar hočeš, vse slišiš v tem velikanskem parku.
Policaji, aH kakor jim pravijo Lcndončani bObbi-ji, pa se mirno sprehajajo med množico, ki verno posluša svoje govornike, in se niti malo ne amemljo za protldr-žavne govore, Jci se kar pode drug pa drugim.
Zato pa imenujejo Hyde Park tudi "varnostni ventil Londona". Tu se ljudje lahko najeze in iz-, kasljajo, potem pa gredo vsak svojo pot In nikomur ni nič hudega zato. London pa živi naprej po svoji stari navadi.
ZAKAJ so naše Vloge vsaki dan večje, in pa —
ZAKAJ se število naših vlagateljev vsak dan ~'—— veča in množi?
ZATO, ker Je denar pri nas naložen VARNO; ~■^■ naše bančno poslovanje je pod strogim nadzorstvom državnega bančnega oddelka, in pa —
ZATO, ker se pri nas naloženi denar lahko ve-
-dno dvigne, brez vsake, odpovedi ali ča-
. kanja.
VLfOGE obrestujemo po 4% mesečno; denar naložen na 2. mar. ali prej se obrestuje od 1. mar. naprej, obresti se pripišejo h glavnici dvakrat letno.
i
SPECIAL INTEREST DEPARTMENT
j Sakser State Bank
NEW YORK STATE DEPOSITORY
- 82 Cortlandt Street _ HEW YORK, N Y.
£':ilni na samoti. Kakih 200 m od "Zamaljskega raja" so opazili na polju večfje cigansko taborišče in naenkrat so jih obkolili cigani in silili v Rasbergerjevo naj kupi od njih konje itd. Spremljevalec, omenjeni Hrvat, je začel kričati: "Joj, g-ospo-dja bežite!" in zbežal. V gneči je neka ciganka iztrgala Rasbergerjevi torbico z denarjem.' Ta je začela kričati in zahtevati denar nazaj. Seveda so bili vsi cig-ani nadolžni in ponujvl konje v nakup. Rasberger-jeva in cigani so se vrnili v gostilno, kjer je gospa prosila gostilničarja, naj pomaga, da bo dobila denar nazaj. Ker se gostilničar ni zato zmenil, je poklicala orožnike, a še preden so ti prišli, so cigani pobegnili, gospa in njen svak pa sta o-stala brez denarja. Pozneje se je dognalo, da je bil posredovalec preoblečen cigan Miško Nikolič, mož ciganke K?(:e. ki Rasbergerjevi pro-rckovala srečo.
Orožništvo zasledujsc oba in vso c'gansko toLpo.
Pc-žigalec v Šmarju.
Pcžar v mimo vasiioi na Plešu pri Šmarju ie prizadetim in tudi okolici: nem še močno v spominu. Te dni pa pričajo -gotova dejstva, da se je preti mirni vasici zaroti! zločinec — požigalec.
Ko so se vračali otroci iz vasi Slivnica iz šole, jih je pod Magda-lensko gero na gozdni poti ustavil neznan moški, ki je imel črno obleko, rjave čevlje in sivo pokrivalo. Neznanec jih je vprašal, »odkod prihajajo in če gia poznajo. Ko so mu
dioksid jih je popolnoni-a omamil. Zjutraj so našli Ramičeva mrtva, Kasaliča pa nezavestnega v brezupnem stanju, prepeljali so v bolnico.
SEZNAM KONCERTOV BANOVEC-ŠUBELJ.
1. marca: Milwauke, Wis. 8. marca: Waukegan, HI. 22. marca: Chicago, 111. 29. marca: Detroit, Mich.
POZIV!
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po mo žnosti čimprej obnove. — Uprava lista
69 AKROV FARMA,
dobra poslopja, potok teče skozi pašnik, blizu mesta in šole poceni. Pišite na: Victor Kantz, Jr., R. 3, Totnah, Wis. (3x 14,16&17)
KJE J E JOHN FAJDIGA, prod 14. leti je bil pri meni na Brough-ton, Pa. im potem ga nisem več videla. Doma je iz Zalega pri Postojni, podoma če ČEKTJTOV. V Ameriki je že 27 let. Mati mu je umrla in če se ne ja-vi, bo posestvo prodano. Če kdo kaj ve o njem, naj poroča njegovi sesitrični Josephine Posego, R. F. D. 1, Box 68, Finleyville, Pa. (3x 14,16&17)
^^¥R!ii3!TrtifmBiciB un! a«! imninim:	TiriT!n!!!i IKHIIKII :! i imz^ mjimnaMiaiEK
Mali Oglasi
s	S
1 imajo velik uspeh a
■a
H
t iV ■	Ji^
mmm
Pogovarjali so se o zdravju in ka-kj je mogoče doseči visoko starost.
Zdravniki so izpregovorili svoje, in stari ljudje so svoje povedali.
Nazadnje se je oglasil najstarejši, ki je bil star že nad devetdeset let.
—	Verjemite mi, da visoka starost ni niikaj prijetna — je rekel — toda po mojem mnenju je visoka starost edino sredstvo, da človek dolgo živi.
*
V	četrtek, baš nu Lincolnov rojstni dan, je bila newyorska borza zaprta.
In prav je, da so se borzijanci spomnili moža, ki je izpregovoril krilate besede:
—	You can fool some of the people.... itd.
V	nekem južnem mestu je živel navdušen suhač.
Možak je bil jako vpliven. Kar je cn rekel, se je z-godilo. Nekoč se je zmislil da bi
ne bilo napačno, če bi suhači priredili veliko parado po mestu. Rekel je, da bo povabil organizatorja Antisalonske "lige in da bo vse stroške sam plačal.
Dan pred parado je pa nevarno zbolel. Zdravnik mu je za povedal o-d.uti v postelji.
Organizacijo parade je torej prevzel organizator Antisalonske lige.
Suhaču je bilo v postelji zelo mučno, pa si je mislil in se tolažil: Na, Upam, da bodo tudi brez mene dobro opravili.
Organizatorju je bil dal denar in mu naročil, naj preskrbi primerne napise in plakate, dve dobri godbi in sploh vse, da bo parada čim bolje uspela.
Organizator se je podal z vso vnemo nu delo.
Naslednjega dne se je parada razvila po mestnih ulicah. Ko je dospela do njegove hiše, podjetnega su-hača ni več zdržalo v postelji.
Mukoma se je privlekel k oknu, hd
:eč videti sadove svojega truda.
Najprej so šli godci In sviruli najbolj suhe melodije.
Za godbo je korakala skupina, ko-je namen je bil pokazalti zle učinke alkohola: suhač i, ki so oponašali pijance, ženske, ki so se delale pijane itd.
V	tej skupini je opazil suhač tudi svojega petletnega sinčka, ki je bil bos in Oblečen v raztrgane cape.
Na palici je nosil velik plakat, z napisom:
—	Nimam niti čevljev, niti obleke,
zato ker je moj oče pijanec.... *
Oznako: — "Tadva sta pa srečno poročena", je treba večkrat takole tolmačiti:
"Ona je srečna, on je pa poročen".

"GLAS NARODA"
ROBERT BROWNING:
Na Nemškem, pri znamenitem me tu Hanovru, leži lepa vas, po imenu Ilamelin. BKzu nje šumi .vroki. in globoka reka Vizera in vsa pokrajina naokrog je lepa in prijazna.
Preti dobrimi petsto leti je prišla na to lopo pokrajino strašna nad-losa.
Miši!
Miši so jo naplavile v velikem številu in lahke rečemo, da so bile njeni pravi gospodarji. Borile so se s psi in jili zmagale, ubijale so mačke, grizle so malo deco, spečo v 2ibclkah, plezale so na kosilo in večerjo pri pripravljenih mizah ter so polizale vsakršna jed in so včasih pospravile tudi meso in sadje. Potem so tekale celo po posteljah, jih do dobra povsod pomagale ter niso dale prebivalcem do spanja.
Življenje v Hamelinu je postalo r traJno. Nekega dne se je vse ljudstvo zbralo pni županu v posvetovalnici, kjer šo se pretresavale najtežje ?adeve, da bi se posvetovalo o načinu, kako se rešiti strašne nadlogo. Vsr mogoče pasti so se bile že preizkušate, a vselej zaman, nihče ni več znal. česa naj se lotijo.
Ko so tako premišljali, polni strahu. t?r so S3 skušali domisliti nečesa, kar bi pokončalo ono strašno mišjo vojsko, pa se nenadoma za-j čuje trkanje po vratih. — Top, j top. top! — Miši so, ki silijo še sem! vzklikne prevažno župan. In še pristavi, ket da jih hoče izrivati: | — Kar naprej, kar naprej! —
Vri ta so se odprla in na pragu j r •> je pokazala čudna postava mo- ; /a. Majhen je bil in suh; imel je dvoje plavtih svetlih, svetlih očk in j zelo t?nek nos. Ni imel ne brk ne brade in njegova koža je bila vsa nagrbančena. Nosil je dolg, dolg. suknjič, ki mu je segal od vratu do peta in je bil napol rdeč, napol rumen. Vsi hamelinski občani so ga začeli začudeno motriti. Čuden možak je pristopil z resnim licem tja do prestola, na katerem je se-dci župan, in je rekel:
— Jaz sem Pid, godec na piščal. Tu je <in je povlekel Izpod suknjiča piščalko, navito v napol rde-
Nevarno znamenje Polnočni kašelj
REZKI kaši j i, ki motijo spa. nje, NEVARNI, posebno «»trokom.I'*tavite jih h Severn's Cough lialsam. Prijetno, uspešno, tla liitro. pomirljivo ponuM-. /aiH sljivo 50 let .V vaši lekarni Severa's Cold Tablete za vse prehlade
Scv^jV
POZOR
Nekateri nam še vedno pisarijo na nas stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in v časi se tudi kako pismo izgubi. Nas sedanji naslov je:
"GLAS NARODA 216 West 18tfi St., New York, N. Y.
kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima se stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje.
Uprava.
PID
čo, napol rumeno ruto)! Vem za čarovnijo, ki prepodi vsa živa bitja pod božjem nebom, in jo uporabljam le takrat, ko je treba rešiti ljudi živalske nadloge. Če mi od-štejete tisoč goldinarjev, bom rešil vašo deželo vseh miši. —
—	Tisočak? — je vzkliknil žu pan. — Ako se vam posreči, ne dam vam tisoč goldinarjev, ampak pet-desettisoč vam jih odštejem. — In vse ljudstvo je s krikom pritrdilo.
Tedaj je Pil stopil na piano, na sredo trga. Vzel je svojo piščalko in začel gost: žalostno, tožečo pe-semcc. In glej! miške so začele lez-ti iz svojih lukenj in so šle za Pi-dom, ki je hodil po vasi. Majhne in velike miši, črne m sive, mlade in stare, vse so v gručah sledile Pi-du. Kakor je romal naprei, tako je vrsta, M mu je sledila, rastla in
ranla. Miške — očetje in miške-matere, tete in strici, dedje in dedinje, bratranci in bratranke, sestre in bratje, cele družine so očarane od pesmi za vedno zapuščale svoje domove. Nihče se nI mcgel ustavljati moči godbe. Ona je pravila njihovim mišjim srcem z glasom, polnim najlepših obljub:- — Oh, sledite mi, sledite mi! Tam doli so neizmerne zaloge svežega sira, velike posode najslajšega sadja, o-gromno steklenice presladkega, presladkega olja.
Vse miši pa so romale, romale.... In glej! Pid je dospel do brega velike reke Vizere! Stopil je komaj z eno nogo v vedo, kažoč, kot da hoče naprej in je sviral še bolj močno na piščalko. In vse miši, št r bunk! so druga za drugo popadale v vodo. Velike in male miši, bele in črne, mlade in stare, matere, očetje, tete, strici, bratranci. | bratje in sestre, vsi so utonili v re- 1 ki, namesto da bi našli sveže hle-' be sira, posode sadja in sladko, presladko olje....
Ne moreš popisati radosti prebivalcev Hamelina, ko so biii končno rešeni miši. Začeli so plesati in peti od veselja in so ženske osnažile hiše, da bi prešel tudi tisti sitni mišji smrad:
Pa je Pid stopil pred župana in mu dejal:
—	Dajte mi zdaj moj tisočak !
Župan je zavihal nos in odgovoril: — Tisoč goldinarjev! Takemu capinu, ki hodi po svetu, oblečen pol v rdeče, pol v rumeno ?— Treba mi je tisočaka za druge, važnejše stvari. Moram kupiti dobrega vina..,. Miške so utonile v reki in ti bi hotel tisoč goldinarjev? Ha, ha! Tu imaš, dam ti jih petdeset, kakor že morem! —
Pid se je razsrjeno obrnil in zakričal:—Vi se šalite z menoj! Bom pa za piska 1 drugače na piščal in se še pdkesate, da niste izpolnili obljube! —
—	Piska j kakor hočeš! — je odvrnil župan in vse ljudstvo je temu pritrdilo.
Tedaj je Pid vzel zopet svojo dolgo piščalko in je zapiskal nekaj tako sladkih glasov, kot jih dotlej ni bil igral še nikdo. In so takrat vsi otroci od dveh do desetih let, s svetlimi očmi in rdečimi lički, s črnimi in plavimi lasmi ter z zob ki kot biseri, stopili iz svojih hiš ter so hitro odšli za Pidom. Zastonj so jih vsi očetje in matere
ter vsi sorodniki skušali pridržati, iztrgali so se jim iz rok in so šli za čarobno močjo tiste pesmi. Ona jim je pela o velikih tratah, polnih cvetja, kjer se bodo Igrali v prostosti in tudi o drugih rečeh, ki so si jih želeli. Prebivalci Hamelina so bili vsi pobiti od žalosti, kc so videli bežati od sebe nepovratno in <?a vedno svoje male ljubljence. Klicali so jih zastonj z najslajšimi! imeni, iz tega j oč za njimi roke. O-troci, očarani od pesmi, so vc-dno sledili Pidu z brzimi koraki in so prispeli do velike gore. V njej so se odprla vrata in so vtenili v njih, da jih starši niso videli nikoli "več. Potem so prešli goro In so dospeli na drugo stran, in sledeč vedno Pidu, so prišli v daljno, daljno deželo, 'kjer so zrastli in srečno živeli. Njihovi staTši In sorodniki pa so živeli nesrečno, ker so bili izgubili svoje drage, ko niso hoteli odšteti Pidu obljubljenega denarja.
KALVARIJA ARMENCEV MED VOJNO
Profesor dr. Magnus Hirschfield • in da bi tvorili kot gospodarsko ze-piše v svojem znamenitem delu I lo sposoben narod bazo za nemško
'Sittengeschichte des Weltkrieges' med drugim tudi o grozodejstvih Turkov, ki so hoteli med svetovno
ekspanzijo v teh krajih. Našli so se seveda tudi Nemci, ki so nečuveno početje Turkov celo odobravali. Pa-
Na vašem radio poslušajte v torek in četrtek zvečer Lorno Fantin, slavno nume-rologistko. Povedala vam bo, kako imena in dnevi vplivajo na uspeh v trgovini, ljubezni ali zakonu. Resnična radio zabava.
O P. Lorillanl Co.. Inc.
OLD GOLD
CIGARETTE RADIO PROGRAM
POSTAJA WABC
Ob torkih zvečer - - - - -	8:15
Ob četrtkih zvečer - - - - -	9:15 Vzhodni Standard čas
PREGANJANJE SLOVANSKE DUHOVŠČINE
vojno iztrebiti Armence. Po mne-' stor Traub je dejal, da je ljubezen ju lorda Brycea je bil to največji j do domovine prva dolžnost in naj-zlcčdn med svetovno vojno. Ob za-(lepša vrlina vsakega človeka; Ar-četku svetovne vojne je prebivalo; menci pa te vrline niso imeli in na turškem ozemlju okrog 2 mili-1 zato ni bila dolžnost Nemcev za j on a Armencev. Napram Turčiji so vzeti se za nje. Na drugi strani je bili lojanii, vendar je pa hotela bilo pa tudi mnogo poltenih in ple-turška vlada izrabiti svetovno voj- j meni tih ljudi!, hi so protestirali no, da bi z njimi definitvno obra- proti masakriranju nesrečnega ar-čunala. Spomladi leta 1915. je od- minskega naroda in se sramovali, redil notranjii minister Talaat pa1 da Nemčija ni preprečila tega naj-ša izgon vssh Armeneev v Arabijo,: gnusnejšega zloalna 20. stoletja, češ, da so jim tam že pripravili' čeprav bi ga bila lahko.
nova bivališča. V šifriranih brzo-! _-
javkah je pa dajalo notrane mi-
nlstrstvo načeMiko okrajev navo- BORBA S PODGANAMI
dila, naj peskrbe, da bodo Armenci čimprej iztrebi j eni. V brzojavkah je bilo izrecno rečeno, da j 3 treba poskrbeti, da Armenci sploh rte bodo potrebovali novih bivališč.
čne sosednje ulice. Občina plača za vsako ubito podgano pol franka in nekateri ljudje so se lotili podganjega lova z veliko vnemo, da si na 'ta način služijo vsakdanji kruh. Mestnemu nadzorniku je treba v dokaz predložiti odsekan podganji rep. Vendar je čudno, kako je tudi v ta posel poseglo slepar-stvo, kajti mestna občina je opazila, da podgan, kljub ogromnim izplačanim vsotam ni nič manj. Poslala je med lovce svoje opazovalce, ki so dognali, da dečki v jame jo podgano, ji odreže j o rep ter jo izpuste. Na vprašanje, zakaj to dela je eedn izmed mladih podganjih lovcev dejal: — S tem imamo vedno nev zaslužek. — Kako vendar, saj ji rep ne raste znova! — Seveda ji one zraste, toda žival se tudi brez repa dalje pledi in ima re-pate mladiče. Občina kupuje repe. naj jih ima. Ako bomo podgane ubijaM, jih. bomo zatrli in bomo i ob zaslužek Pa tudi lov bo vse tež-in težji. Zdaj pa je lahek, ker jih je vse črno.
t
i J
Kakor vsa velika mesta, tako Dečko je vsekakor pokazal redko
ODKRITJE SLOVENSKE TE-i RORISTIČNE ORGANIZACIJE
Kakor poroča "Gicrnale d'ltalia" je organizirano v vsej Ckolici Bovca in vsej Soški dolini zasledovanje za voditeljem slovenskih teroristov, ki se udejstvujejo v goxiškij pdkrajini. Ta teroristična tolpa, pravi list, je organizirala že mnoge atentate in napade iz zasede. Njih j vodja je izvršil atentat v Bovcu, •kakor tudi onega na učitelja Sot-tosantia v Vrhpolju ter na finančnega stražnika Rastelia v Kanalu pri Gorici. Njega že dolgo časa išče policija, pa ga ni mogla dose-daj prijeti, ker se skriva po kmečkih hišah preteč seljakom, da jih bo ubil, ako ga izdajo. Policija ima vse podatke c tem možu, vendar noče izdati, kdo je. V zvezi z atentatom v Bovcu je bilo izvršenih mnogo aretacij. Petorica aretiran -cev je bila odvedena v zapore v Gorico. Istočasno preiskujejo tudi neke druge teroristične podvige j slovenske teroristične organizacije. Te dni sta bila aretirana Fran j o Sobal in Miroslav Pohore, na katera je padel sum, da sta podtaknila ogenj v neko italijansko šolo. Za ta dva je znano, da sta nepoboljšljiva antifašista ter huda slovenska agitatorja.
"Popolo d'ltalia" objavlja, da je bila v Ajdovščini uvedena preiskava zoper župnika Ivana Rejca, ki je bil aretiran. Karabinjerji soj namreč opazili, da je župnik zbiral j Slovenske mladeniče ter jih poučeval verouk, pri tem pa jim je delil slovenske mobtvenike. To je bilo karabinjerjem sumljivo, zlasti ■zato, ker so se vršili sestanki na različnih krajih. Tako je ugoto-v -ljeno, da je zbiral župnik Rejec mladeniče v hiši Albina Vrtcfvcia ter kmetov Simoniča, Črnigoja in Sfifigoja. Zato je utemeljen sum, da so imeli ti sestanki tudi političen značaj.
Odredbi notranjega ministra so i Sledila grozodejstva, kakršnih je j malo v zgodovini. Moške so odvlek-| li v turško armado, starčkom, žen-> skam in otrokom ?o pa dali kratek Ni se oe poleglo razburjenje med - rols:' ^ unovčijo svoje .'imetje. potem prebivalstvom v Vipavski dolini so" J^1 Pa cd gnali orožniki v nova zaradi aretacije ajdovskega župni- bivališrja. Zbirališče iznancev je ka Ivana Rejca, ki bi naj bil deli! Aleppo. Na pot so krenile več med. slovensko mladino slovenske t-soč g^v broječe karavane, toda mc-iit.venike in se s tem zagrešil cllJ i111 J* doseglo komaj nekaj sto. proti itaKjans-ki državi, raradi česar Žene in otroci so umirali od lako-ga nameravajo postaviti pred so- i njihova trupla so gnila ob poti dišče, že je nastal v Pazinšiini nov,-n širila ne-nesen smrad. Nanssn nemir med pokojnim ljudstvom, navaja v svoji knjigi "L'Armenie". Iznenada so fašistovski agentje iz- Je krenilo iz Kharputa na pot trgali iz njega srede 621etne?a 15>°00 izgnancev, v Aleppo jih je župnika Simona Fruliča.	P a prišlo samo 350, iz Erzeruma jih
Župnika Fruliča, ki je med Pa- ie	19,00, cilj jdh je po doseg-
zinci in okoličani zelo priljubljen,;lo samo 11. Pot, po kateri se je pc-še posebej, ker je njihov ožji soro-j mikalo nesrečno, strašni smrti za-
! ipisano ljudstvo, je bila poslovno
trpi tudi Pariz močno zavoljo podganje nadloge. Osobito obrežje Sene kar mrgoli te nadležne živali, ki S3 kar v tolpah zaganja v polmra-
razumevanje za racijonalno izvrševanje svojega posla. Poslej bo morala občina pač kupovati cele podgane, a"ji vsaj glave.
KNJIGARNA
"GLAS NARODA" 216 West 18th Street	New York, N. Y.
jak, so obtožili, da je kršil 112.
člen zakona o javni varnosti in zaščiti države, ker bi naj bil širil protinacionalne i n proti državne publikacije. Karabinersikl. brigadir Mam one, ki je vcdil preiska vo, je baje dognal, da je župnik Frulič narcčil 40 izvodov hrvatskega ko-| hareme, ledarja "Danice", ki so ga izdali v Gorici. Karabinsrji so preiskali vso Pazinščino in res iitaknill 33 izvodov '"Danice"'.
V "Danici" so zbrani vsi mogoči nasveti o poljedelstvu in vsem, kai zanima kmeta, nadalje je v njej nekaj člankov, ki bi naj bih jugoslovanskega iredentističnega značaja, ki so pa bill v resnici najbolj nedolžno čtivo. Notranje ministrstvo je na pritisk goriških fašistov z okrožnico št. 37789 z dne 21. decembra prepovedalo širiti ta koledar. Med tem pa je bil koledar že v več tisoč izvodih razpečan.
posuta :s trupli. Orožniki so lahko -počenjali z izgnanci, kar so hoteli. Večino žen in deklet so posilili, potem pa pomoriM ali prodali v suženjstvo. Nekaj so jih podkupili turški vojaki, večina je pa šla v
MOLITVENIKI:
Marija Varhinja:
v plata«i zvezano ...
v fino platno .....
v usnje vezano v fino usnje vezano
.80 1.00 1.50 1.7«
Rajski Klasovi:
v platno vezano ..............1.—
v fino platno vezano................1.10
v usnje vezano .................1.50
v fino usnje vezano ................1.70
Namen turške vlade je bil docela iztrebiti armenski narod. Vpraša-1
Kvišku srca mala:
v platno vezano.............80
v celoid vezano ............l.*20
▼ fino usnje vez...____ ____ 1.50
Hrvatski molitveniki:
j Ctjeba starosti, fina vem. ........1.—
najfinejša vea ..............1.66
Slava *!ogu * mir ljudem, fina vea 1.5C
. najflnejS ^vez ..............1.60
nie je samo, kako je mogla trpeti j Zvončee nebeški, v platno.......8«
ta grozodjestva Nemčija, ki je Ime-! fina vez ....................1.—
Vienae. najfinejša
SAKSER STATE BXNK
tz CORTLANDT STREET NSW YORK, V. T.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, pondeljek do 7. xvecer.
to stor« tal itanoTltM
KDOR SE NIMA SL0VENSK0-AMERIKANSK1
KOLEDAR
ZA LETO 1931
CENA 50c
Po zanimivem etivu presega vse do.sedanje.
BLAZNKOVE
PRATIKE
za leto 1931
CENA 20 CENTOV
Naj naroči, dokler jih imamo še v zalogi.
'GLAS NARODA"
21« W. 18th Street New M City
Karabinerji so v okolici Patina pozaprli maso ljudi, ki so bili le količkaj v zvezi s prekasno prepovedanimi koledarji. Ko so prijeli župnika in ga začeli izpraševati, je duhovnik spočetka molčal, toda najeti in prisiljeni so nekateri kmetje pričali proti njemu. Kara-binerjem se je župnik strašno zameril tudi zaradi tega, ker se je v župnijskih aktih vedno podpisoval po hrvatsko — z znakom na zadnji črki svojega imena.
Razburjenje v Pazinščini je veliko in celo italijansko prebivalstvo je ogorčeno, ker so vsi ljubili Fruliča zaradi njegove spravljivosti in miroljubnosti, s katero se je izkazal vedno in povsod napram vsem ljudem neglede na njihovo narodnost in prepričanje.
la neomejen politični vpliv na Turčijo. Nemški diplomati in vojaki so sedeli v Turčiji, videli so vse te grozote, fotografirali so jih za spomin in molčali. Nemška vlada je nosila nedvomno težko moralno odgovornost za masakriranje ubogih Armencev.
\
Zanimivo in značilno je, da je bil načrt izgena Armencev delo nsmškega orijentalista prof. Paula Rohrbacherja, ki je hotel da bi bili Armenci naseljeni ob Eufratu
vea
.1.60
Za ljudi slabe
slasti do jedil
Ako je vaša slast do jedi slaba, nepre-bavnost revna, ali ako se vam koloa, imate kisli želodec, plin alin ali hušeJije v želodcu ali črevih, če vas boli glava, se vam vzdig-uje, omotico, slaba jetra ali enake bolečine vsled zaprtnice ali ste splošno oslabeli, utrujeni, v slabem stanju, tedaj dobite pomoč temu, ko %-ži-vate Xuga-Tone nekaj dni, življenje bo slajšega in boljšega pomena ki vas,
Nuga-Tone je gradilec zdravja in moči. naredi dovolj zdrdve rudete kri. Da moč oslabelim živcem, mišicam in organom. odžene obistne in mehurne pe-kočnosti, vred! Čreva in opravi" zaprtni-co. Xuga-Tone bo odgnal tisto utrujeno počutnost in vam prinesel sveže počitno spanje. Vi lahko kupite N*uga-Tone kjer koli se prodajajo zdravila. Ako vaš argo-vec več nima tega v zalogi, recite mu. naj istega naroči za vas od njegovega prekupčevalca.
—Adv.
Največji spisovnik ljubavnib In drugih pisem................
.75
Slovensko nemški slovar .........1—-
Ojaten betou .................. M
Obrtno knjigovodstva ............!il
PerotninarHlvo, trd. vez. ........lJJO
Perotninarstvo. bruS. ............LM
Pravila za oliko .............. M
Prikrojevanja perila m«ri 6 vzorci ......
ilvofcnl
NAZNANILO IN ZAHVALA
Vsem sorodruskoan, prijateljem in znancem naznanjamo, da je dne 2. februarja po devet tednov trajajoči bolezni mirno v Gospodu zaspala naša priljubljena hči
JENNIE RIHEL
Rojena je bila na Primrose, Pa. Ko je umrla v Hopemount Sanitarium, je bila stara sedemnajst let in devet mesecev. — Srčna hvala vsem, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni ter jo posetih, ob .mrtvaškem odru. Najlepša hvala za darovane vence. Predvsem se moram zahvaliti botrom Mr. in Mr. John Logar, Tyre, Pa., fclr. in Mrs. Frank Rupnik, liberty, Pa., Mr. in Mrs. M. Božič, družim Mike Nagel -ter Mr. in Mrs. John Žust, Midway, Pa.; družini Matija Reven, družini Mike Druga in družini Mrs. Smith ter šolaricam visoke šole. Hvala za lepe vence. Hvala družini Mrs. Murnik iz Ambridge, Pa., ter družini John Strniša jo. je cula dve <noči ob krsta pokojnice. Hvala vsem, ki ste daU avtomobile na razpolago in ter jo spremili k zadnjemu počitku na pokopališče v Steubenville, O. Pokopana je poleg svqjega očeta, ki počiva že enajst let. Nikdar vaju ne bomo pozabili. Spomin <na vaju bo ostal v naših srcih do konca dni.^ Žalujoči ostali: FRANCES RIHEL, mati,	,
JOHN, FRANK, VILJEM, MARTIN, bratje, LUTZA in MARIJA TROKSEL, sestri V miru.počivaj. Svet »križ nam govori, da vidimo se nad zvezdami. Follansbee, W. Va.
Angleški molitveniki:
(ca mladino)
Child's Prajerbook:
v^ barvaste platnice vezano .. .30
v belo kost vezano ..........1.10
Come Unto Me .............................30
fino vezano .......................... .35
Key of Heaven:
fino vezano .........................35
v usnje vezano ............. 70
v najfinejše nsnje vezano ....1.20 (Za odrasle) Key of Heaven:
v celoid fino vezano............1.20
v celoid najfinejši vez ........1.50
▼ fino usnje vezano ........ 1-50
Catholic Pocket Manna!:
v fino nsnje vezano ........ 1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano........ 1.40
POUČNE KNJIGE:
Abecednik slovenski ............ .25
Angleško slovensko berilo	2.—•
Angleški učbenik............................1.25
Angleške-slov. in slov. angL slovar Amerika in Amerikanef (Trunk) . .5.— Angeljska služba ali nauk kako se
naj streže k sv. maSi .......... .10
Boj nalezljivim boleznim .......75,
Cerkniško jezero ...................1.20
Domači živinoidravnik, trd. vez. ..1.60 Domači iivfnozdravnlk. broS. ....1.25 Domači zdravnik po Knahm:
trdo vez. ...................L50
broširano ....................1.25
Goepednjstvo...................1.20
Govodoreja ......................L50
Hitri raCunar .................. .75
Jugoslavija, Melik L ves«* ____1.50
2. zvezek, 1—2 snopič .. _... 1.80
Kletarstvo (Sfaalieky) ..........2.00
Kratka srbska gismatlkm ....... JO
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov	JO Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako bo poštam) ameriški državljan .15
WT ,,	1, J t	-, - J,—1„	u
iv nji ca o dostojnem vecenju .... Jam
Kat. Katekizem ................ jOO
Liberalizem .................... .50
Ljubavna in snuhilna pisma — .35
Materija in eneržija ............1.25
Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75
SHadatitan, I. tw............... M
Mladeničem, II. zv. ............ M
. (oba zvezka zkupaj JK»
Mlekarstvo ...................
lešld tolmač ........1.40
Psihične motnje na alkoholskl pod-I m»mmmmm9»mmm»*m»mm0mm9o»
Praktični računar .............. .70
Pravo in revolucija (PItamic) .. II Predhodniki in idejni utemelji ruskega idojalizma ..............1.50
Radio, osnovni pojmi iz Radio teh.
nike, vezano ..................2.—
t>rnA!raoo ....................L 71
Računar v kronski in dinarski veljav! ......................... .70
Ročni slov.-italijanski in itali-
janski-slovensfci slovar .....90
Ročni spisovnih vsakovrstnih
pisem ........................................ .50
Sotnčenje........................ M
Slike iz živalstva, trdo vezana .. JO Slovenska narodna mladinw
obsega 452 strani .............130
Spretna kuharica, trdo vezana ....1.45
Sveto Pismo stare in nove zavese,
lepo trdo vezana ..............I.—
Sadno vino .................... .40
Spolna nevarnost............... .25
Sadje v gospodinjstvu........... .75
Ctna knjiga in berilo laškega jezika ......................... JO
Uvod v Filozofijo (Veberr) ....(,.I30
Veliki vsevedež ................ JO
Voščilna knjižica ............... JO
Zbirka domačih zdravil ........ JO
Zdravilna
Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ....................130
Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih..........1J0
Zdravje mladine ................1.25
Zdravje in bolezen v domači MM.
2 BV.......................IJtO
Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Melit) II. zvez.................................. JO
Prorokovalne karte
IZ-
RAZNE POVESTI in
Nemško-anglešk Najboljša slov.
Kuharica« 088 str.
.lepo vez. (Kallnfiek) ..........I
Hl tnL
bras učitelja:
1.	del ...................... JO
2.	del ...................... JO
Nemško slovensko ziovar .........2.25
BOMANI:
Ana Karenina ('JLOiatoj)
zanimivi roman \2 zvezka)..$53§ Amerika, pevsod dc^ro, d—ta
najbolje .................................JO
Agitator (Kersnik) broS. ............JO
Andrej Hofer.........................30
Beneška vedeževalka _....................35
Bel grajski biser .................35
Beli meceeen ......................................JO
Bele noči, mali junak ...........JO
Balkamko-Torika vojska .......JO
Balkanska vojska, ■ slikami ....	38
Boj in zmaga, povt...............30
Blagajna VeBkega vojvode............JO
Belfegor .............................................80
Boy, roman ........................................35
Bur ska vojska ....••••••••••.•••	JO
Beatin dnevnik ................................JO
Božični darovi...................JS
Božja pot na Bledu ........................30
Božja pot na Šmarni gori ........	30
Cankar:
Grešnik Lenard, broi...	.91
Mimo AivlMa ............JO
Mrtvo meeto ..........M
Romantične duše..........JO
Cvetko ................................................38
Cesar Jožef H. .................30
Cveti na Borograjska .............30
čarovnica ...................	35
Čebelica................................................38
Črtice ls življenja na
Drobil, In rasne
spisal M'lflnlrt .............
Darovana, zgodovinska povest
"QUI RIKODA*
III
NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 17, 1931
Tr
SKRIVNOST NEZNANKE
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Z« Glas Naroda priredil G. P.
2	(Nadaljevanje.)
Nekaj časa se je igral z nožem za odpiranje pisem, in Dagmar se je zdelo, c-a ne ve prav, v kakšne besede naj obleče to, kar ji je mislil povedati.
Konecno se je ozrla na velikega moža vprašaje.
Kunečno se je obrnil prdli nji s finim usmevcm te rekel obotav-IJaje:
—	Ti si postala lepa, mlada dama, Ltagmar, dosti prelepa aa bogato dedinjo, kot hočeš biti.
Kri je stopila mladi dami v Obraz.
Takih besed ni bila vajena iz ust svojega očeta.	\
—	Ne vem, če sem lepa, oče, — je odvrnila nekoliko v zadregi, ker ni vedela, kam hoče pravzaprav njen oče.
Kratek smehljaj očeta ji je odgovoril:
—	Ali ti tega ni še povedalo ogledalo? — je vprtaeal.
Ona pa je skomignila z rameni.
—	Moje ogledalo mi izdaja, če mi ta -ali ona obleka boljše prilega. Pnavi mi tudi, da nisem grda da so moje poteze čiste, moja koža brezhibna, a ne vem, če vse to zadostuje, da se smem imenovati lepo!
—	Vendar važno je zate vedeti, da si ilepa?
Z velikimi, resnimi očmi jo je pogledal.
—	Lepi ljudje niso vedno srečni, in grdim ni vedno treba biti nesrečnim.
—	Zelo temeljita si! Vendar pa čuješ rada, če ti kdo reče, da si lepa. To si pogosto že čula od mladih gospodov, ki se po teza j o za tvojo naklonjenost!
Ustnici Dagmar so se stresli.
—	Jaz ničesar ne dam za take cenene priliznjen osti!
On je zadovoljno pokimal.
—	Tako je prav! Nikar si ne daj prilizovati tenrveč ohrani trezno glavo. To je pametno, hčerka moja. Če pa ti sedaj pravim, da si lepa, mi hihko vrjameš. Jaz te ne smatram za tako neumno, da bi te moje besede lahko napravile ošabno. Lepdia je dar narave in nikdo ne more biti poniosen na to. Le neumni ljudje si nekaj domišiljajo na svojo lepoto — in za tako neumno te ne smatram. Da ti povem to sem te pustil poklicati!
—	To si lahko mislim papa!
—	Rad bi te še vprašal če je napravil kateri mladih gospodov ki se trudijo krog tebe kak poseben vttis nate? Mislim pravzaprav, če si katerega posebej odlikovala?
1
' hjaz sem pustil zamrlemu grofu celo del dohodkov, ker je upravljal zapne to posestvo. Izza njegove smrti pa sem neomejeni vladar cele grofije1 jh seveda tudi gradu.
'•»»to je naravnost knežje posestvo! Gospodarica tega posestva pa boš postala ti! Moja hečrka naj živi kot grofica Taxemburg! s tem bom kronal svoje življenjsko delo!
Grad leži v južni Nemčiji, v naravnost idealni okolici. Moram ti priznati, da sem prišel šele pred kratkim na misel, da te poročim z grofom Gunfcerjem.
Grof Herbert ni nikdar govoril o tem, da ima sina. Šele pred kratkim pa mi ga je predstavil.
Izvanredno mi je ugajal. Takoj sem sklenil napraviti te za grofico
Taxemburg. Govoril sem o tem tudi z grofom Herbertom. Ta mi je rekel: — Če je moj sin zadovoljen z veseljem!
(Dalje prihodnjič.)
I ili II
HililiL.
LET DRZNEGA LETALCA.
a njen ipogled je
Presenečena ga je pogledala radi tega predmeta, oil jasen in čist.
—	Ne, papa. Noben gospodov, s katerimi občujem, se mi ni zdel vreden pozornosti ali pažnje!
—	Bravo, to me veseli.' Hčerka Klausa Rutharta se mora zavedati, ne pa trositi svoje naklonjenosti tjavendan!
Bil sem svoje stvari že precej gotov, kajti sem te opazoval Nisem se zmotil in vsled tega domnevam, da je tvoje srce še prosto!
Za trenutek se je pomišljala Dagmar in le za en »trenutek je stisnila ustnici skupaj in oči so zrle npremično.
Nato pa se je vzravnala te rekla mirno:
—	Moje srce je prosto! — Da ugotoviš to, me gotovo rn.<aj dal pokiicafti.
oče!
Krog obraza moža se je razširil majhen smehljaj, ki je kazal, da se čuti boljšim.
Nato pa je rekel:
—	Ne, da ugotovim to a brez nadaljne okoliščine. Poklical sem te, da te seznanim z mladim človekom, ki je določen kot tvoj bodoči mož!
Dagmar se je stresla ter prebledela.
Njene sive oči so se zdele vsled razburjenja skoro črne. Dvignila se je s hitro kretnjo.
—	Kako more biti to, papa? Kako mi moreš določiti moža, katerega sploh ne poznam in od katerega niti vem, če ga bom mogla ljubiti?
Z nestrpno kretnjo je vrgel Klaus Ruthart pred Dagmar pripravo za odpiranje pisem.
—	Ti govoriš kot sentimentalna ribica — je rekel nevoljno. — Za bolj pametno sem te smatral. Mliade dame v tvojem položaju morajo stati nad "špisburgarsko" sentimentalnostjo. Nekako v takih razmerah si kot kaka princesinja, s koje roko se lahko združuje velike vrednosti. Bogastvo obvezuje.
Jaz želim, da oddajaš svojo roko tako, kot smatram smotreno za mojo dedinjo!
Prav v srce je zazeblo Dajgmar pri teh besedah.
Čutila je v tej uri bolj intenzivno fcdh kdaj poprej kako tuja je bila napram svojemu očetu. • Morala je misliti naivno sedaj na svojo zamrlo mater.
Ta je bila vedno žalostna in potrta in Dagmar jo je videla pogosto z objokanimi očmi.
Njena mati ji je pokazala vedno iskreno nežnost in vsled tega si je želela njenega poljuba.
Ta ni nikdar opravila ničesar proti volji oče"ta. Globoko nesrečna je bila njena mati in ginila je v tej senci kot cvetka, kateri manjka luči in solnca.
Tudi Dagmar si je želela sedaj nežne ljubezni matere!
Obenem pa jo je obšel velik strah, ko je stala pred svojim očetom, kojega močni volji je bila izročena zia milost in nemilost.
Njeni ustnici sta postali trdi in njeno srce se je uprlo proti nasilbi, katero je skušal izvršiti oče.
—	Katerega boš določil meni kot moža papa? — je vprašala hripa-va od razburjenja.
On je ignoriral njen nemir ter se smehljaj prešerno.
—	Ne boš se morala pritožiti nad mojo izbiro. Tvoj oče je skrbno izbiral zate, če ne boljše kot bi mogla storiti sama. Mož, katerega sem li določil kot moža, je zelo simpatična in zanimivi* osebnost. On je star štiriintrideset let ter je glede starosti natančno za te. On je užival brezhibno vngojo ter ima vitežke lastnosti.
Glavna stvar pa je: on je nosltelj starega plemiškega imena'ter nosi groforsko krono. On je grof Gurtter Taxemburg.
Glede vzrokov za mojo izbiro pa čuj slednje: Preteklega poftetja, ko «no potovali v Švico, smo bili mimogrede gostje na grajščini Taxemburg, tam «1 spoznala grorfa Herberta Taxemburga. Ali se spominjaš?
Dagmar je le lahno sklonila glavo.
Oovortti ni mogla.
Njen oče pa je nadaljeval:
—	Grof Herbert je bil že dolga leta moj dolžnik. Prodati Je mocdl velika posestva, ki obdajajo njegov gTod. To zemljo pa sem kupil ja*. Grad ssm Je prišel v moje roke s smrtjo grofa Herberta.
Znani letalec Waiter Mittelhol-zer se je v te dni vrnil s svojega leta v Afriko domov v Curih. V bližini Curiiha je pristal okoli treh popoldne na letališču v Dubendorf u. V 108 mah je preletel 16,900 kilometrov. Najvažnejši in najtec f vnejša del njegovega ld.a je bil let preko puščave Sahare. Pokrajine ob Nilu in ob reki Senegal so ga glede lepote razočarale, .pač pa so bila zanimiva njegova opazovanja o šegah in nadah domačinov, kolikor so jih letalci moglo opazovati.
Mittelholzer se prav zadovoljno spominja na let dveh zamorskih kraljic na neko kraljevsko svečanost v Kano, največje domačinsko mesto, ki ima razvito kulturo. Na svoj prisiljeni pristanek na rtiču Zuby se MitU:elholzer spominja brez kake nejevolje in pravi, da ni bil prisiljen pristati zaradi obmorskega, ampak zaradi puščavskega peska, ki se dviga do 2000 metrov visoko in ki je prodrl celo v žepne ure letalcev, tako da so se ustavile. Pristal pa ni tam, kjer bi bil moral, ampak le iz previdnosti, da ne bi moral navsezadnje pristati nekje v neznanih krajih. Med celim letom, izvzemši nad medtom Kano, kjer je bilo 38 stopinj vročine, je ibilo prav prijetno.
PO KRONANJU ABESINSKEGA KRALJA.
Lani 2. novembra je bil kronan abesinski kralj Selasi in mnoge evropske države so poslale na kronanje zastopnike z darili. Angleži so prinesli abesinskemu kralju mnogo zlata, krasno žezlo, meč in drage pri-btrre, Italijani so mu podarili radio postajo in letalo. Sedaj je pa prišlo tna dan, da je poslal abesinski vla-i dar vsem državam, ki so b:le zastopane na aijegovme kronanju račun za stanovanje in hrano. Italijanom je naračunal 300,000 lir, Angležem 100,000 funtov itd.

POZOR ROJAKI,
Is naslova na Usta, katerega prejemate, Je razvidno, Maj Yam Je naročnina pošla. No tekajte toraj, da m Vso opominja, temveč obnovite naročnino sil direktno, ali »s pri čih nalili uitopnikCT.
LARGEST SLOVENE DAILY la P.i.1.
: v
Kretanje Parnikov
— Shipping Nm —
KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE
SO RAZPRODANE
Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto.
Čl
ananna znaša
$1.—
Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane.
Uprava "G. N."
po
_______________________________L........................
Je priopdal že davno meni, a Jz sem dla prepisati šele grofa fj&oestvo
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" ne čiU iimo vaše član»tvo, pač pa v»i Slovenci v vali okolici.
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3878
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar Ban Francisco. Jacob La
COLORADO
Denver, J. Behutte Pueblo. Peter Colic. A. BaftlA. Ball da. Louis Costello. Walsenburg, M. i. Bsjuk.
INDIANA Indianapolis, Louis namen
ILLINOIS Aurora. J, Verblch Chicago, Joseph BUah, J. Bevčit, Mrs. F. Laorich, Andre v Bpiliar. Cicero, J. Fablri. Joliet, A. Anzelc. Mary Bamblen, J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spellch. Mascoutah, Frank Aufustln North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborich. Waukegan. Jote Zelene.
KANSAS Olrard, Agnes Kansas City. Frank Žagar.
MARYLAND Steyer, J. Cerne. Kltzmiller, Fr. Vodopives.
MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detroit, Frank Stular, Ant. J*-nezlch.
MINNESOTA
Chlsholmn. Frank Oooie, Frank Pucelj.
Ely. Jos. J. Pfšhel. Fr Sokola. Eveieth. Louis Oooie. Gilbert. Lrnls Vessel Hlbblng. John Povit Virginia. Frank Hrrattch
MISSOURI St. Louis. A. NabrgoJ.
MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Psnlsn Washoe, L. Champa
NEBRASKA Omaha. P. Brodertek.
NEW YORK
Oowanda, Karl Sternlsba. Little Falls. Frank Maslo.
OHIO
Barberton. Jolm Balant. Joe HltL Cleveland. Anton Bobek, Chaa Karlinger, Jacob Resnik, M^tlx Slapnlk. Euclid. F. Bajt. Olrard, Anton Nagode. Lorain. Louis Balant In J. Knmftc Nlles, Frank Kogoviek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngstovn, Anton KlkelJ.
OREGON Oregon City, J. Koblar.
PENNSYLVANIA: Arnbrldge, Frank Jakfta. Bessemer, Mary Hribar Fraddock, J. A. Germ. Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton. Anton Ipavoe.
darldge, A. Yerlna Conemaugh, J. Breaovee. V. Ro-vaniek. Crafton, Fr. Macbek. Export, G. Prevlč. Loots Japan-Ctft. A. Skerlj. Farrell. Jerry Okorn. Forest City. Math. Ksmta Greensborg. Frank Novak. Homer City in okolloo, Frank Fo-renchack. Irwin. Mike Paoshek. Johnstown, John Polanc. Martin Korosheta. Krayn. Ant. Taoflslj. Loserne. Frank Manor, Ft. Demshar. Meadow Lands. J, Midway John žost. Moon Ron, Ft. FodmUM. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Aib J PogaCar.
Presto, F. B. Demshar. Reading J. Steelton, A. Unity Sta. hi okolloo, J. SksriJ, Ft. Schlfrer. West Newton, Joseph jfonfl wmock. j
19.	reoruarja:
Berlin. Bo'j! )gne 8ur Mer, Bremen Saturnia, Trst
20.	februarja:
Paris. Havre Olympic, Cherbourg
24.	februarja:
New Amsterdam, Boulogne Bur Mer.
Rotterdam
25.	februarja:
Bremen, Cherbourg-, Bremen George Washington, Cherbourg. Hamburg
26.	februarja: Dresden. Cherbourg,
27.	februarja:
St. Louis, Cherbourg. Hamburg
28.	februarja:
Aquitania, Cherbourg He de France, Havre
7. marca:
Mauretania, Cherbourg Minnekafcda, Boulogne sur Mer
10.	marca: Vulcania. Trst
11.	marca:
Rochambeau, Havre
12.	marca:
New York, Cherbourg. Bremen Stuttgart, Cherbourg. Bremen
13.	marca: Olympic, Cherbourg Paris, Havre
Bremen, Cherbourg, Bremen
14.	marca:
Conte Grande, Napoli, Genova Volendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam
18.	marca:
Albert Ball in, Cherbourg, Hamburg
19.	marca:
Berlin. Boulogne sur Mer, Bremen
20.	marca: Anuitania, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Pennland, Cherbourg, .Antwerpen Augustus, Napoli. Genova
24.	marca: Lafayette, Havre
Statendam, Boulogne sur Mer. Rotterdam
25.	marca:
President Harding, Cherbourg, Hamburg
26.	marca:
Dresden, Cherbourg, Bremen
27.	marca: Majestic, Cherbourg Saturnia. Trst
He de France, Havre
28.	marca:
Cleveland. Cherbourg, Hamburg Leviathan, Cherbourg Minnetonka, Cherbourg
UTAH
Helper. Fr. Kreba. WEST VIRGINIA: Williams Hirer, Sal
WISCONSIN
JOS.
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajša in najbolj ugodna pot za
potovanje na ogromnih pamikih:
PARIS 20. febr.; 14. marca (6 P. M.) (12.05 A. M.) Ile de France 28. febr.; 27. marca
(1 P. M.) (4.30 P. M.)
NajkrajSa pot po železnic!. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene.
Vprašajte kateregakoli
pooblaščenega agenta ali
FRENCH LINE
19 STATE STREET NEW YORK, N. Y.
h0Uland-america,|n
I M* * ' ' -
TAT

E. N. r> A M
Rotterdam — Volendam
New Amsterdam — Veendam
sta priljubljena parnika te DRUŽBE
HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA
JUGOSLAVIA
preko Rotterdam ali Boulogne-sur-Mer
Potovanje s parnikl Holland-America Line pomenja udobnost, domače razpoloženje. neprekosljivo kuhinjo ln postrežbo. Tedensko odplutja. — Za podrobnosti vprafiajte svojega lokalnega agenta ali —
HOLLAND AMERICA LINE
24 STATE ST.,
NEW YORK CITY
NARAVNOST V JUGOSLAVIJO J NOVA JADRANSKA GOLI J ATA'
Saturnia |N Vulcania
sta glasovita med največjimi in naj. I hitrejšimi ladjami na svetu. U zorna postrežba, uljudni in pazljivi streia-Ji, ki govore slovensko, so vam na^ razpolago. Kuhinja, kakorftna Je zna.
na samo v najboljših hotelih. In ne pozabite, kratko in zelo ceneno potovanje z železnico v vse de'e Slovenije. Stroiki za prtljago so ne.' znantni, vizej brezplačen. Določite vnaprej dan potovanja. SATURNIA 21. februarja—28. marca—2. maja1
VULCANIA 10. marca — 15. aprila — 1». maja Fosebno Velikonočno Odplutjej »IZ NEW YORKA 1«. MARCA
"VULCANIA
COSULICH LINE 17 Battery Place, New York
WEST ALUS: Frank Skok. OTOMINQ -Rock Springs, Loms
DiamondvlUe, Joe Bollch
29.	marca:
Baltic. Liverpool
30.	marca:
Europa, Cherbourg. Bremen
31.	marca:
Berengaria, ^ntrbouig New Amsterdam, Boulof« »ur Mer, Rotterdam
1.	aprila:
President Roosevelt. Cherbourg, Hamburg
Deutschland, Cherbourg, Hamburg
2.	aprila:
General von Steuben, Boulogne sur Mer, Bremen
Olpmpic, Cherbourg Westernland, Cherbourg, Antwerpen 4. aprila:
Minnekahda, Boulogne Sur Mer
7.	aprila:
De Grasse, Havre
8.	aprila: Mauretania, Cherbourg
George Washington, Chtrbourg_ Rre-inen
liremen, Cherbourg, Bremen New York, Cherbourg. Hamburg
9.	apri'a:
Ktuttgart, Cherbourg, Bremen
10.	aprila: Paris, Havre
Homeric, Cherbourg Homo, Napoli, Genova
11.	aprila: Minnewaska, Cherbourg Lapland, Cherbourg, Antwerpen
14.	aprila:
Vulcania, Trst flZLET) Aquitania, Cherbourg
15.	aprila: Le.viathan. Ch*:rbc^jrg America, Cherbourg. Hamburg Eurooa, Cherbourg, Bremen Albert BaJlin, Cherljourg, Hamburg
16.	aprila:
Berlin. Boulogne sur Mer, Bremen
17.	aprila: "	.	. ^T
Majestic, Cherbourg	___
St. Louis, Cherbourg, Hamburg KisUance. Cherbourg, Hamburg Pennland, Cherbourg, Antwerpen
21.	aprila: Berengaria, Cherbourg Lafayette, Havre
22.	aprila:
President Harding, Cherbourg, Hamburg
Hamburg, Cherbourg, Hamburg
23.	aprila:
Dresden, Cherbourg, Bremen Bourdonnais, Havre
24.	aprila: Olympic, Cherbourg Bremen, Cherbourg, Bremen Statendam_ Boulogne Sur Mer. Rotterdam
. Augustus, Napoli, Genova
25.	aprila:
Ile de France Havre (IZLET) Minnetonka, Cherbourg
29.	aprila: Mauretania, Cherbourg
President Roosevelt Cherbourg. Hamburg
Deutschland, Cherbourg, Hamburg
30.	aprila: Paris, Havre
Republic, Cherbourg Hamburg General von Steuben, Boulogne sur Mer, Bremen
Kako se potuje v stari kraj io nazaj ¥ Ameriko.
Kdor Je nsmenien potorstl r stari kraj, je potrebno, ds je poučen s potnih listih, prtljagi in rasnih drugih stvareh. Vsled nase dolgoletne izkušnje Vam mi samoremo dati najboljša pojasnila In priporočamo redno le prvovrstne brso-parnike.
Tudi nedriavljani sam ore jo potovati t stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje sa povrnitev (Return Permit) is Wash-in gtona. ki je veljaven sa ens leto Bres permits je sedaj nemogoč« priti nazaj tudi ▼ teku 6. mesecev ln Isti se ne pošiljajo seč v stari kraj, ampak ga mora vsak prosile« osebne dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja sa permit se mora vložiti najmanje edes mesee pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v prošnji osnačijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York. N. T.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo s prvim julijem, snaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl Tise Ji se isdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti In ti so: Starti! ameriških driavljanov, mošje a-merišklh državljank, ki so se po L juniju 1928. leta poročili; iene In neporočeni otroci ispod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovic« pa ss opravičeni iene ln neporočeni otroci Ispod 2L leta snih nedr-iavljanov, U so bili postavno prl-puščenl v to deželo sa stalno bivanje .
Za vsa pojasnila ss obrsčajts na iMsaano ln sanesijtvo
PAKSER STATE ......BANK
D COBTLANDT BTKSR
L