ŠTEVI 1 - LETNIK 32, STR.1 - , LJUBLJANA, AVGUST 1988, UDK 528 Uredniški odbor: predsednik: Zmago Čermelj glavna in odgovorna ur.ednica: Marijana Vugrin urednik za znanstvene prispevke: .A.ndrej Bilc urednik za splošne prispevke: Božena Lipej člana: Franci Bačar, Miroslav -Logar Izdajateljski svet sestavljajo delegati društev, Skupnosti geodetskih delovnih organizacij, Republiške geodetske uprave, Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo in uredni- škega odbora Prevod v angleščino: Mojca Kosmatin - Fras Lektor: Mirko Orehovec Izhaja: 4 številke letno Naročnina: Naročnina za organizacije in skupnosti je 50.000 din Individualna naročnina je 3.000 din Naročnino lahko poravnate na naš žiro rač,un čt.: 50100 - 678 - 000 - 0045062 - Zveza geode- tov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavne oziroma odgovorne urednice: Geodetski zavod SRS, šaranovičeva 12, 61000 Ljubljana, telefon 327 - 861 int. 53. Za naved- be in morebitne napake v rokopisu odgovarja avtor sam. Rokopisov ne vračamo. Tisk: Gorenjski tisk Kranj Naklada: 1150 izvodov Izdajo geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št.4210 - 35/75 z dne 24.1.1975 je glasilo opravičeno temelj[)ega davka od prometa proizvodov. VSEBINA Stran UREDNIŠTVO BRALCEM 5 IZ ZNANOSTI IN STROKE Slovenski delež v Kartografiji prostora Alpe-Jadran ob koncu 17. in v prvi polovici 18. st. (Branko Korošec) 7 Navezovalna mreža v SR Sloveniji kot osnova pri obnovi zemljiškega katastra (Franc Černe) 15 Uporaba posnetkov cikličnega aerosnemanja v Geodetskih delovnih organizacijah (Irena Poženel) 17 Avtomatizirano risanje nazornih in geometričnih kartografskih znakov (Dalibor Radovan) 19 Teoretične osnove izdelave digitalnega ortofota (Mojca Kosmatin-Fras) 25 Ciklično aerosnemanje Slovenije (Andrej Bilc) 31 Evidenca pravnih razmerij na nepremičninah (Gojmir Mlakar) 37 PREDSTAVLJAMO VAM 42 IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GEODETOV JUGOSLAVIJE 61 IN MEMORIAM 72 CONTENTS Page THE EDITORIAL BOARD TOTHE READERS 5 FROM SCIENCE ANO PROFESSION Paper Delivered at lnternational Colloquium on History of Cartography, Karlsruhe 17-19 March 1988 (Branko Korošec) 7 A Network of Tie-points in SR Slovenia as a Base in Renewal of Land Cadastre (Franc Černe) 15 The Use of Photographs acquired with Cyclic Aerosurvey in Surveying Working Organizations (Irena Poženel) 17 Automated Drafting of Representational and Pictorial Cartographic Symbols (Dalibor Radovan) 19 - Theoretical Base on Making a Digital Orthophoto (Mojca Kosmatin-Fras) 25 Cyclic Aerosurvey of SR Slovenia (Andrej Bilc) 31 - Juridical Relations Survey on lmmovable (Gojmir Mlakar) 37 PRESENTATION OF. 42 FROM THE WORK OF THE ASSOCIATION OF SURVEYORS OF SLOVENIA ANO THE UNION OF GEODETIC ENGINEERS ANO SURVEYORS OF YUGOSLAVIA 61 IN MEMORIAM 72 ABSTRACTS 76 UREDNIŠTVO BRALCEM Prav gotovo se je vsak od bralcev Geo- detskega vestnika. vprašal, kaj je narobe, da prva številka še ni izšla. No in sedaj, ko je prva številka Geodetskega. vestnika pred vami, ste odgovor na to vprašanje že našli. Nova oblika, nov način tipkanja tek- stov in ne nazadnje nov uredniški odbor s.o prav gotovo krivci zato. Nov uredniški odbor je začel z delom šele v začetku marca. Manjkajo nam še izkušnje in po vsej verjetnosti tudi neka- tere osebnostne lastnosti, ki so jih imeli člani starega uredniškega odbora. Tov. Božena Lipej je bila štiri leta glavna in od- govorna urednica Geodetskega vestnika. Kot pomočnica direktorja Republiške geo- detske uprave je imela pregled nad celo- tnim dogajanjem v geodetski stroki v naši republiki in tudi zunaj mej le-te. S požrtvo- valnim delom je dosegla zavidljivo raven našega glasila.Seveda moramo poudariti, da je delo uredništva prostovoljno in še to, da smo edino uredništvo osrednjega ča­ sopisa neke stroke, ki ni profesionalno. Posamezni člani Zveze geodetov Slovenije se zavzemajo še naprej zato in poudarjajo, kako smo lahko ponosni na prostovoljno delo uredniškega odbora Geodetskega vestnika. Seveda se strinjamo z njimi, da je članstvo v Zvezi geodetov Slovenije in delovanje znotraj nje, stvar vsakega posa- meznika, vendar bi se morali zavedati, da če je Geodetski vestnik glasilo, ki je res osrednje glasilo za našo stroko in če po- gledamo bibliografije naših raziskovalcev, so skoraj vsi članki objavljeni v tem glasi- lu, potem bi morali stvari postaviti nekoliko drugače. Peščica posameznikov, ki so za- posleni večinoma kot "operativci", nemo- re v popoldanskem času in ob prostih vi- kendih ustvarjati osrednjega glasila naše stroke. . Že vnaprej vas prosim za razumevanje in obenem za sodelovanje.Kot glavna in odgovorna urednica bom skupaj z uredni- škim odborom poskušala opravljati odgo- vorno zaupano nalogo. Obenem pa se že s tem uvodnikom zahvaljujem vsem sode- lavcem Inštituta Geodetskega zavoda SRS, ki so uredniškemu odboru pomagali pri realizaciji njihove naloge. Marijana Vugrin Glavna in odgovorna urednica Geodetskega vestnika Ob začetku delovanja novega uredni- škega odbora je prav, da se ozremo tudi na delo, ki ga je opravil, sedaj že "stari" uredniški odbor. Že skupaj zloženi vestniki zadnjih štirih let vzbudijo spoštovanje, saj predstavljajo zelo zajetno knjigo. Verjetno lahko le tisti, ki so sami pripravljali tako v vsebinskem in tehničnem smislu naše strokovno glasilo, ocenijo koliko truda je bilo v to debelo knjigo vloženega. Ob bežnem listanju sko- zi vsebine številk, se sicer spominjam, kar stalne točke o problematiki Geodetskega vestnika na sejah predsedstva in izvršne- ga odbora Zveze geodetov Slovenije, ven- dar so bili to za večino le trenutni proble- mi. Vse breme je ležalo predvsem na gla- vni in odgovorni urednici ter na tehnični urednici, ki sta morali skrbeti za vse od pridobitve člankov, vsebinske popestritve glasila, posebnega papirja za jubilejno šte- vilko vestnika, ekspedita in ne nazadnje tudi opozarjanja na pravočasno pridobitev finančnih sredstev. 5 Ko smo dosedanjo urednico Boženo "prepričali", da je prevzela uredništvo smo jo postavili v nezavidljivo vlogo - že v pr- vem letu je morala spraviti na svetlo šest številk, da bi lahko dostojno vstopili v 30. leto izhajanja Geodetskega vestnika. Kljub pomislekom ali celo nezaupanju posamez- nikov je nalogo rešila več kot uspešno. Problemi na sejah predsedstva so doživeli zasuk: namesto premalo člankov je bilo kar naenkrat preveč člankov, namesto pretankega vestnika je ta postal predebel. Obseg in kvaliteta Geodetskega vestnika sta že na profesionalni ravni, ki pa je dose- žena po amaterski poti, kar pa je zahteva- lo precej prečutih noči, veliko volje oziro- ma že kar trme. Ob doseženih rezultatih 6 se lahko vsi delovni člani "starega" uredni- škega odbora s ponosom ozrejo na opra- vljeno delo. V imenu vseh slovenskih geodetov, še posebej pa tistih, ki smo bliže spremljali nastajanje Geodetskega vestnika in tistih, ki so ga vestno in vedno bolj z veseljem prebirali, vsem članom uredniškega odbo- ra, najbolj pa Boženi in Binci - hvala za opravljeno delo. Aleš Seliškar IZ ZNANOSTI IN STROKE UDK 528.9 3"311" Branko Korošec* SLOVENSKI DELEŽ V KARTOGRAFIJI PROSTORA ALPE - JADRAN OB KONCU 17. IN PRVI POLOVICI 18. STOLETJA Najprej kratko pojasnilo slovenskim bralcem tega sestavka: Pripravljalna skupina zgodovinarjev karto- grafije je letošnje strokovno srečanje - mednarodni kolokvij zgodovine kartografi- je - organizirala v mestu Karlsruhe v Zve- zni republiki Nemčiji pod okriljem osrednje zahodnonemške višje strokovne šole in univerze kartografske in geodetske stro- ke, vodstvo kolokvija je prevzel geodet prof.dr.Joahim Neumann. Povabilu za so- delovanje je sledila prijava in sprejetje vsebine referata slovenskega udeleženca kolokvija. Razumljivo je, da v takih prime- rih predstavimo evropski strokovni javno- sti - referati kolokvija so ponatisnjeni v po- sebni meduniverzitetni publikaciji - stori- tve in dosežke kartografske in geodetske dejavnosti iz naše kulturne preteklosti. Ker je refart o idrijski kartografski in zem- ljemerski šoli 1723-1786 na enakem kolo- kviju na Dunaju 1986 vzbudil med neslo- venskimi strokovnimi kolegi nepričakova­ no široko zanimaje - kar je bil povod za tesnejše sodelovanje, izmenjavo stroko- vne literature, dokumentacije ter tudi zna- nja - smo letos udeležencem kolokvija predstavili kartografske dosežke našega Valvasorja in Florjančiča. Najprimernejši in evropskim kolegom vsekakor privlačen okvir predstavitve del dveh slovenskih kar- tografov 17. in 18. stoletja je današnja medregionalna in mednarodna delovna skupnost Alpe-Jadran.katere ena od nalog je, da na podlagi spontane enotne presoje in ovrednotenja civilizacijskih in kulturnih dosežkov preteklosti in sedanjosti ljudi ra- zličnih narodnosti in jezikov na tem pro- *61000 Ljubljana, YU, Linhartova 84; zgodovinar-publicist. storu usmerja njihova hotenja in dejavno- sti v čimboljšo eksistenčno in efektivno vsestransko interesno skupnost. Ena od podsekcij ARGE ALPE - ADRIA (ALPE JA- DRAN) je tudi "kartografija". V okviru nje- nih nalog pa zgodovina kartografije tega prostora pri nas šele utrjuje svoje pravo mesto in pomen. Geografski prostor ARGE ALPE ADRIA je bil kulturni in politični zgodovini Evrope pomembno stičišče in mostišče. še bolj pomembno pa postaja dandanes, pred vstopom v 21. stoletje, ki naj - v tem smo si bržkone vsi enotni - dokončno potisne v pozabo temne strani in trenutke preteklo- sti ter kar najširše odpre možnosti dobre- ga sosedstva in sožitja vsem ljudjem do- bre volje, neglede na to, ali govore isti je- zik ali ne. In ker želimo ljudje tega prosto- ra v svoji in svojih otrok bodočnosti to ide- jo vzajemnega sosedstva in sožitja v skupno dobro tudi doseči, nas druži in vse bolj povezuje spontano gibanje in delova- nje, ki ga v sebi skriva sicer skromna označba teh teženj: delovna skupnost Al- pe Jadran, Arbeits-Gemeinschaft Alpen- Adria, Comunita' di lavoro Alpe-Adria, Radna zajednica Alpe-Jadran. V kartografiji kasnega 17. in prve polovi- ce 18. stoletja se prostor, ki ga danes za- jema ARGE ALPE-ADRIA, najpogostoje obravnava in prezentira kot horografska (pokrajinska) karta posamezne dežele z ožjim ali širšim obmejnim območjem drža- ve, kateri je pripadala. S političnozgodo­ vinskega gledišča gre predvsem za oze- meljsko območje habsburške monarhije, ki je po vojni za špansko nasledstvo ob vladavini cesarja Karla VI. dednim deželam Notranje Avstrije pripojila pretežni del se- vernoitalijanskega ozemlja, Lombardijo z Milansko vojvodino in Benečijo na zahodu, 7 po zmagah nad Turki pa na vzhodu kot "Militar-Grenze" reorganizirala in utrdila svoje ozemlje na Hrvaškem na Savi in Uni v obsegu, katerega meje ostajajo ostro zaznavne še v današnji razmejitvi hrvaško- bosanskega upravnega (republiškega) ozemlja v Jugoslaviji. V atlasih evropskih kartografskih založni- ških hiš tega obdobja -zadostuje, če tu omenimo le nekatera najpomembnejša imena oblikovalcev teh atlasov, Sanson d' Abevilla, Seuterja, Homanna, Lottarja, Cantinallija in Cornellija, Dunajčana Mat- heusa Rotha - so posamezne dežele tega prostora upoštevane in projecirane kot sa- mostojne geografske in upravnopolitične enote ter razen nekaterih izrednih prime- rov širšega geografskega območja - na primer Koehlerjeve in Homannove karte Podonavja, Cornellijevega lsolaria Beneta in drugih - v teh atlantih največkrat ni najti karte, ki bi zajemala celotni današnji pro- stor ARGE ALPE-ADRIA. V osrednjeev- ropskih kartografskih delavnicah in njiho- vih atlasih pa so praviloma podrobneje ob- delane predvsem dežele rimsko-nemške- ga cesarstva oziroma habsburške monar- hije, natančneje dežele, ki so kot tako ime- novane "dedne" dežela sestavljale notra- njo Avstrijo: štajerska, Koroška, Kranjska, Goriška z Gradiščansko in Trstom ter av- strijsko Istro. Le redko katera izmed kart teh dežel sega v geografskem izrezu izra- ziteje preko okvira svojega političnega ob- sega - tako na primer Anichova karta Tirol- ske s Karnijo in Posočjem ter delom Furla- nije - nekaj dlje na zahod, na območje Be- nečije in Lombardije. Nasprotno je tudi za beneške kartne ustvarjalce in založnike značilno, da zelo zvesto upodabljajo ob- močje svoje republike z ozemljem, ki pa teritorialno ni neposredno spojeno z ozemljem matične republike. Tako je v karte beneških kartografov vključen tudi del ozemlja takratne habsburške monarhi- je ob zgornjem Jadranu, torej Istre, Trsta s Krasom in Kvarnerjem pa seveda tudi del Koroške s Kanalsko dolino in Posočjem ter Južne (Spodnje) Tirolske. Da so tedanji srednjeevropski oblikovalci in založniki znanih atlantov zelo pogosto uporabljali karte lokalnega izvora in "pro- vincialnih" avtorjev ter jih le grafično-kar­ tografsko prirejali "slogu" svojega založni- škega izdelka, mi ni treba posebej poudar- jati, ker je to dobro znano. Da je to pripe- ljalo do pogostih in precejšnjih, recimo to- pografskih nedoslednosti v priredbah iz- virnika ter do mnogih napak, celo spačenj v priredbi ali prevodih izvirnih poimenovanj 8 pogorij, gora, rek in potokov ter predvsem manj znanih krajevnih imen, nam je danes razumljivo, toda kako so se bralci atlasov ob njih znašli tedaj? Obsežno monumentalno domoznan- stveno delo kranjskega polihistorja, etno- grafa in topografa Janeza Vajkarda Valva- sorja, Die Ehre des Herzogtums Crain, na- tisnjeno v štirih zajetnih knjigah leta 1689 v Nurenbergu, je bilo tedanjemu srednjeev- ropskemu beročemu izobraženstvu ter znanstvenim krogom znano in ga je še da- nes zlahka najti v vsaki evropski univerzi- tetni ali narodni knjižnici. Že ob izidu je to delo vzbudilo pozornost znanstvenih kro- gov ne samo v deželah z nemškim obče­ valnim ali uradnim jezikom, temveč tudi v romanskem in anglosaškem delu Evrope (Rim, Pariz, Leyden, Utrecht, London, Cambridge). Tu ne nameravam posebej opisovati in poudarjati vrednosti tega Val- vasorjevega dela, ne gre pa prezreti dej- stva, da je Valvasor svoji izčrpni topograf- sko- narodopisni monografiji rodne Kranj- ske - današnje osrednje Slovenije - dodal več zemljevidov, med njimi sta pomembna predvsem dva, ki se v kasnejših priredbah in delnih dopolnitvah pojavljata v srednje- evropskih atlantih Homanna, Seutterja in Lotterja ob Vischerjevi karti štajerske in nekaterih sočasnih priredbah karte Koro- ške takorekoč skoraj skozi vse 18. stole- tje. Gre za karti Kranjske in Hrvaške. Po- sebno karta Kranjske je v nemških in ho- landskih ter francoskih kartografskih de- lavnicah doživela ne samo več ponatisov v ponavljajočih se izdajah njihovih atlasov, temveč tudi dokajšnje predvsem dekorati- vne dopolnitve, dejanske topografske iz- boljšave ali doplnitve pa ne. Očitno je, da so vsakokratne priredbe in likovne korek- ture le prilagoditev splošnemu videzu kart atlasa v katerega so vključene. Polihistor in etnograf baron Janez Vajkard Valvasor, deželni vojaški poveljnik in član britanske Royal Society, je bil nadarjen ri- sar, kot geodet in kartograf pa zavzet av- todidakt. Karto Kranjske, CARNIOLIA, KARSTIA, HISTRIA et WINDORUM MARC- HIA, ki zajema poleg slovenskega ozemlja ob Tržaškem zalivu, na Koroškem in šta- jerskem še Istro in del "civilne" Hrvaške v geografskem izrezu med 34 stopinjami 7 minutami 30 sekundami in 37 stopinjami vzporedne dolžine po Ferru in med 45 sto- pinjami in 46 stopinjami 40 minutami se- verne širine, je izdelal po lastnih meritvah v kartografski tehniki Merkatorjevih kart. Kljub številnim topografskim pomanjkljivo- stim je ta karta Kranjske (bolje: sloven- skega ozemlja) zelo solidno, predvsem pa podobnim deželnim kartam njegovih ev- ropskih, torej nemških in beneških sodob- nikov povsem enakovredno kartografsko delo, s katerim vstopa sicer majhna slo- venska deželica z obrobja habsburške monarhije prvič v krog evropskih narodov z lastno kartografsko ustvarjalnostjo. Kar- ta Hrvaške, enake velikosti in topografske podobe, je njegova priredba karte PARTI- UM REGNI SCLAVONIAE et CROATI- AE ... discriptio zagrebškega jezuita in pro- fesorja Stjepana Glavača iz leta 1673. Val- vasor je Glavačev izvirnik predelal v svoji grafični delavnici na gradu Bogenšperk, kjer je v pripravah za slikovno· opremo svoje Ehre ... zaposloval 23 domačih in tujih risarjev, graverjev in bakrorezcev. Sicer pa so si v zadnjih dveh desetletjih 17. stoletja horografske karte pokrajin in dežel_ob gornjem Jadranu dokaj naglo sle- dile. Ze leta 1681 izda v Rimu Giacomo Cantelli da Vignola karto BASSA LOM- BARDIA, ki vključuje celotno Benečijo s Furlanijo. Pet let kasneje, leta 1686, izdela isti kartograf kartografsko-grafično zelo uspelo in bogato karto GLI DUCATI di STI- RIA, CARINTIA et CARNIOLA et altri Stati che compognono PARTE DEL CIRCOLO D' AUSTRIA, Nizozemec Frederic de Vitt pa leta 1688 karto DOMINII VENETI IN ITA- LIA. Medtem je znani tirolski kartograf Ge- org Matheas Vischer končeval svoj sloviti življenski opus s kartama THEATRUM BELLI inter magnos duos lmperatores ROMANORUM et TURCARUM iz leta 1685 in MORAVIA MARCHIONATUS iz leta 1692. Kartografijo obalpsko-jadranskega ob- močja 18. stoletja pričenja Francoz Char- les Hubert Jaillot s karto STATO VENETO iz leta 1706, NOrenberžan Johann Baptist Homann pa leta 1716 prvič priredi in pona- tisne Valvasorjevo karto Kranjske pod na- slovom DUCATUS CARNIOLIAE, ki jo je prevzel po De Vittovi DUCATUS CARINTIA et CARNIOLIAE, Cilliae Comitatus ... in Cir- culi Austriaci iz leta 1712. Tu ne gre pre- zreti Kohlerjeve priredbe Valvasorjeve Kranjske, DUCATUS CARNIOLIAE v SchOl-und Reisen Atlasu, natisnjenem v NOrnbergu leta 1719. še nekoliko nejasna sta nastanek in izvirnost Karte Kranjske politehnika in zemljemerca Franca Antona STEINBERGA iz leta 1720, ki jo poznamo doslej samo po opisih (omembah v Hof- Kammer Archivu na Dunaju). Homannova "oficina" v NOrenbergu je po letu 1730 v dopolnjevanih izdajah svojega ATLAS NO- VUS TERRARUM ORBIS med karte notra- njeavstrijskih dežel še vedno uvrščala Val- vasorjevo Karto Kranjske v dekorativno bogatejši priredbi-figurativno bogatejša naslovna kartuša, veduta deželnega upravnega središča Ljubljane - a s komaj zaznavnimi topografskimi izboljšavami Val- vasorjevega izvirnika. Ko je francoski kar- tni založnik De I' lsle leta 1742 v ATLAS NOUVEAU v Parizu natisnil karto Italije - torej tudi Lombardijo in Benečijo s Furlani- jo - je vključil tudi dokaj izboljšano varian- to Valvasorjeve Karte Kranjske, Le DUC- HE de CARNIOLE, do izdaje istega atlasa v letu 1747 pa še karte vseh glavnih notra- njeavstrijskih dežel iz cikla CIRCULUS AU- STRIACUS, prirejenega po izvirnikih av- strijskih kartografov. Kakor drugih kart opisanega območja - torej tudi karte Kranjske - v vse lažje do- segljivih atlasih te dobe ni manjkalo. Teža- ve je bila edino le v tem, da karta v atlasu ni več zadostovala za potrebe dežele in njenega širšega območja, ki je prav v tej dobi, med tridesetimi in pedesetimi leti 18. stoletja, doživela progresivne premike in posledice t.i. razsvetljenskega absolutiz- ma in centralistične merkantilistične ek- spanzije proti jugozahodu monarhije (luka Trst, Lombardija). Naj tu spomnim, da je ena izmed "posledic" te usmeritve dvorne politike prvi kompleksni zemljiško-davčni kataster obdonavske monarhije, Marinoni- jev "Milanski kataster" ter zarodek lom- bardsko-avstrijskega, sto let kasneje du- najskega vojaško-kartografskega zavoda. Vse to je posredni povod za nastanek ene najkakovostnejših kartografskih stvaritev tega časa in prostora, Florjančičevega zemljevida Kranjske, DUCATUS CARNIO- LIAE TABULA CHOROGRAPHICA iz leta 1744. "Veliko" karto vojvodine Kranjske, DU- CATUS CARNIOLIAE TABULA CHORO- GRAPHICA, izdelek astronoma in geode- ta, vaškega župnika in kasnejšega cister- cianskega meniha v Stični sestavlja 12 po- samičnih kartnih listov velikosti 455 x 630 mm, razporejenih v štiri vrste s tremi listi; 9 zlepljeni v celoto sestavljajo pokončni pra- vokotnik velikosti 1820 x 1890 mm. Njen geografski obseg zajema 2 stopinji 17 mi- nut 30 sekund vzhodne dolžine in 2 stopi- nji 30 minut severne širine, osrednja geo- grafska označba karte je koordinatna to- čka Ljubljane, 35 stopinj 17 minut vzhodno od Ferra in 46 stopinj 15 minut severne ši- rine, kar pa ni pravilno saj se je Florjančič pri odmeri vzhodne dolžine - s svojimi predhodniki vred - uštel za dobre tri dol- žinske stopinje. Geografski prostor, ki ga Florjančičeva karta zajema, je sicer manjši od prostora Valvasorjeve karte Kranjske, posebej ga zmanjšujeta še zgornji in spodnji list skrajne desne kolone sesta- vljene karte, izrabljena za veduto, tloris Ljubljane (zgornji desni list) in slikovito, fi- guralno razgibano in bogato naslovno kar- tušo v spodnjem desnem vogalu karte. Pomembnejše od geografskega obsega je merilo, v katerem je Florjančič karto izde- lal. Gre za merilo 1 : 111.000 oziroma 1 : 97.000, kot ga ocenjujeta italijanska ko- lega Luciane Lago in Claudio Rossitt. Bo- disi eno ali drugo, vsekakor je razmerje, ki ga je Florjančič uporabil pri tej karti Kranj- ske zelo blizu merila Karti Tirolske Petra Anicha in nekaterim kartam avstrijskih de- žel Johanna Christopha Mullerja. Hkrati pa to dokazuje, da se je siceršnji kartografski samouk (avtodidakt) na to delo temeljito pripravil. V arhivu župnišča v Šentvidu pri Stični so do zadnje vojne hranili župnjisko zemlji- ško posestno mapo z naslovom AREA SOLI PAROCHIALIS oder Feldsraum der pfarrhoefflichen Aecker, Gaerten und Wie- sen in Quadrat-Toissen entworfen von Jo- hannes Dismus Floriantschitsch, Anno 1749 z risbo vasi in cerkve. Ta - za Kranj- sko - "predkatastrska" zemljiška mapa je bila edino Florjančičevo zemljemersko de- lo, ki se je ohranilo v kraju, kjer je bilo iz- delano, ter sodi po vsej verjetnosti med Florjančičeva zadnja zemljemerska dela. Iz arhivalij dieceznega arhiva v Gradcu je na- mreč razvidno, da je Florijančič izdelal po- dobne zemljiško-posestne mape ne samo za stiški samostan, temveč tudi za samo- stan Bistra - prva ima letnico 1720, druga 1722 - domnevamo pa, da tudi za samo- stan Pleterje na Dolenjskem. V istem arhi- vu v Gradcu je shranjena Florijančičeva obširna pisna korespondenca z jezuitom in geodetom G.G.Morinonijem, ki je po le- tu 1716 po ukazu dunajsekga dvora meril zemljišča in snoval zemljiško- davčni kata- ster v Lombardiji in Milanu. Marinonijevo delo je znano, in ga tu nebi posebej nava- 10 jali. Da se je jezuit Florijančič obrnil po strokovni nasvet na svojega redovniškega kolega, nas danes, ko nam je znano Flori- jančičevo zemljemersko in kartografsko delo tudi v podrobnosti, ne preseneča več. Iz ohranjenih pisem med njima je raz- brati, da mu je Marinoni svetoval uporabo Pretorijeve merilne mizice, diopterja, regu- le in zrcalnega kotnega bobna ter mu tudi nazorno opisal postopek trianguliranja in merjenja, kot ga je pri izdelavi zemljiških map t.i. milanskega zemljišekga katastra opravljal sam. Astronom in matematik Flo- rijančič se je terestičnih merjenj prizade- vno - in uspešno - lotil in v metodi dela ostal zvest Marinonijevim navodilom. V ne- posrednem stiku z zemljemerci in gradite- lji, ki so se tedaj ukvarjali z obnovitvenimi in izboljševalnimi deli cestnega omrežja na Kranjskem - prav v teh letih je namreč du- najska Dvorna komora ukazala obnoviti za težji tovorni promet neustrezno komercial- no cesto proti Trstu - in skupino hidroin- ženirjev, ki so tedaj pričenjali reševati pro- bleme plovnosti po Savi in Ljubljanici, je Florjančič svoje zemljemersko znanje vztrajno izpopolnjeval in verjetno že tedaj razmišljal tudi o izdelavi nove, že prepo- trebne deželne karte v merilu, ki bi bolje služila nastajajočim potrebam širših pro- jektiranj v deželi. Kranjske deželne oblasti so skoraj deset let oklevale, predno so se odločile, da mu tudi "uradno" naročijo iz- delavo take karte dežele, kot jim jo je predlagal, ter ga tudi finančno podpro pri delu. Merjenje in mapiranje dežele je Flori- jančiču vzelo naslednjih deset let. Izredno pedantnost njegovega dela je možno raz- brati iz njegove karte; vsekakor velja ome- niti, da je izboljšal svoj merilni postopek z mapiranjem terena na dveh zemljemerskih (Pretorijevih) mizicah hkrati. Ne gre za- molčati "temnejše" strani njegovega izdel- ka; kljub privzeti napaki v geografski dolo- čitvi osnovnega meridiana je njegovo mer- jenje deželnega ozemlja zelo natančno, vsekakor najnatančneje dotlej, drugače pa je z natančnostjo kartiranja ozemlja - seg- mentov karte - ki upravno ni sodilo h Kranjski, točneje s predelom Furlanije, Tr- žaškega zaliva in Istre "zunaj" kranjske in goriške deželne meje - teh predelov karte Florijančič ni premeril in mapiral sam, če­ prav ne gre dvomiti, da jih je prepotoval. V svojo Karto Kranjske je te "obrobne" pre- dele samo transponiral po kartah bene- ških sodobnikov v merilu, ki ga je uporabil za osrednji del karte, za Kranjsko. Vzroka za to njegovo nedoslednost še ne vemo, čeprav se nam ponuja več razlag za tako ravnanje. Bolj pa je upoštevanja vredno dejstvo, da je njegova Karta Kranjske toli- ko natančna in podrobna, da jo je upora- bljala avstrijska armada v vojni z Napoleo- nom ter da je bila kot najbolj natančna kartografska podoba Kranjske z Goriško, Trstom in avstrijsko Istro ponatisnjena še leta 1799 po nespremenjeni bakrogravuri Florijančičevega bakrorezca Kaltschmidta v Ljubljani. Danes je bolj kot kdaj prej pomembno, da hkrati z kakovostjo poudarimo tudi po- manjkljivosti in napake kartografskega iz- delka, s katerim se nemalokrat - iz .nacio- nalnih in političnih tendenc - ponašamo doma in v svetu. Avstrijski zgodovinarji kartografije (od Nischerja dalje) neavstrij- ski kartografski dejavnosti kljub temu, da je obstajala in tudi uspešno delovala pod skupno državno "streho", v preteklosti ni- so posvečali ustrezne pozornosti. Razum- ljivo je, da potem skuša narod, ki je tedaj kot peščica slovenskega nenemškega ži- vlja živel in gospodarsko ter kulturno ustvarjal v več nacionalni skupnosti podo- navske monarhije, enakovredno uveljaviti tudi svoje kulturne dosežke. Danes se te možnosti, spontane in neovirane, saj v na- šem prostoru, prostoru ARGE ALPE- ADRIA progresivno odpirajo iz dnev v dan. Le po tej poti bomo mogli doseči nadna- cionalno in najobjektivnejše vrednotenje kulturnih dosežkov - tudi v kartografiji - raznorodnih ustvarjalcev kulturnih dobrin tega prostora, nadnacionalnega humane- ga segmenta bodoče Evrope. Janez Dizma Florjančič: DUCATUS CARNIOLIAE TABULA CHOROGRAPHICA, Ljubljana 1744. 7. list - Tržaški zaliv z delom Krasa, slovenska obala. Prehod iz enega geogr. marila v drugo na enem listu je neopazen. 11 ,. ''pc=-cCDCDCcmca=-c:lllC-.::SC::,C,c:,m::,nrz::m:""'7"':mcn=gpca==~f """"'""""~ -· J- !, ,!' ,.,·1-~ '-, )·- . o .. Janez Vajkard Valvasor: Karta KRANJSKA, KRAS, ISTRA IN SLOVENSKA MARKA, priloga Slavi Vojvodine Kranjske, 1689. 12 G. L. le ROUGE: Le Duche de CARNIOLE, manj znana francoska "priredba" J. V. Valvasorje- ve karte Kranjske iz leta 1689. Prvič je bila natisnjena 1716, v svoj atlas jo je privzel J. B. Ho- mann, za njim pa Seutter še leta 1742. 13 " 0-\ ~ „G 0 ,."c! C',, ;, 13;: G-' ~\ 0 ~ ~ o ,,,:i ~ .; 's) r:,, i ✓ '3S -,? \:;, --.- Janez Dizma Florjančič: DUCATUS CARNIOLIAE TABULA CHOROGRAPHICA, Ljubljana 1744, 11. list - poleg 1, (predel Alp), 3, (veduta in načrt Ljubljane) ter 12. lista (likovno bogat naslovni list) je ta list figurativno najprivlačnejši: par v narodni (primorski) nošnji, ovčji pastir, perilno orodje. 14 UDK 528.33.003.14 Franc Černe • NAVEZOVALNA MREŽA V SR SLOVE- NIJI KOT OSNOVA PRI OBNOVI ZEMLJI- ŠKEGA KATASTRA S srednjeročnim programom geodet- skih del v SR Sloveniji za obdobje 1976-80 je bila dana osnova za nastavitev nove ka- tegorije temeljnih geodetskih točk nižjega reda - tako imenovane navezovalne mre- že. Osnovni namen mreže navezovalnih točk je, da je mogoče na območjih, kjer ta mre- ža obstaja, neposredno z razdaljemerom krajšega dosega za vsako točko terena določiti Gauss-Ki'ugerjeve koordinate, z drugimi besedami, še tako majhna geo- detska meritev bi bila lahko direktno nave- zana na državni koordinatni sistem tudi brez vmesnega razvijanja dragih izmeritve- nih mrež. Da bi zadostili, omenjenim zahtevam, mo- ra biti gostota 33 točk na km2 ali 1 točka na 30 ha, povprečna razdalja med njimi pa 0,6 km. Detajlni opis določitve točk navezovalne mreže, njihove stabilizacije in natančnosti so že opisane v Geodetskem vestniku, le- tnik 1977 št.3 in v referatu na posvetova- nju "Osnovna geodetska dela in oprema za njihovo izvajanje" v Strugi 1987. Gospodarsko intenzivne predele Slove- nije od leta 1976 postopoma pokrivamo z navezovalno mrežo in sočasno saniramo trigonometrijske mreže nižjih redov. Do danes je že določenih okrog 4.000 nave- zovalnih točk in sanirane so vse trigono- metrijske točke III. dopolnilnega in IV. re- da, ki so na območju navezovalnih mrež. Treba je omeniti, da na različnih območjih v SR Sloveniji nastopajo različni "faktorji" merila mreže, ki izhajajo že iz trigonome- trijske mreže l. reda, dodatno pa imamo opravka še z lokalnimi deformacijami meri- '61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS; dipl.ing.geod. la. Te deformacije moramo upoštevati, če hočemo pravilno izravnati mrežo navezo- valnih točk. Ta faktor merila mreže se pri določitvi točk izmeritvene mreže uvaja kot dodatni redukcijski faktor pri redukciji dol- žin in je naveden v skicah navezovalne mreže, ki so v Republiškem arhivu pro- storske dokumentacije. če povemo, da smo dosegli izračunani ko- ordinatni pogrešek novih točk od +-1 do +-2 cm smo s tem dosegli, da na območ­ jih, kjer imamo razvito navezovalno mrežo, za določitev novih izmeritvenih točk lahko uporabljamo geodetske metode, ki so do- sti bolj svobodne in enostavne od klasi- čnih (po pravilniku), pa nam s sodobnim inštrumentarijem vseeno dajejo ustrezno natačnost, vendar s pogojem, da poleg re- dukcije na horizont pri reduciranju dolžin upoštevamo naslednje korekcijske faktor- je: 1.Redukcija na nulto nivojsko ploskev H rNN= -R H je srednja nadmorska višina R je srednji krivinski polmer na območju SR Slovenije, ki znaša 6 378 100 m 2.Redukcija z nulte nivojske ploskve na ravnino GK projekcije y2- rGK = 2R2 y=y-500000 y = srednja ordinata 3.Linearni modul državnega koordinat- nega sistema y,x f1••···0,9999 4.Faktor merila mreže Za območje Kranja znaša: fm·····0,999979 15 Združeni redukcijski faktor (geodetski faktor f9) je torej fg= 0,9999--+L fm ( H - 2 ) R 2R2 d = fg•dn dh je le na horizont reducirana dolžina Vrednosti redukcij za območje Kranja y ..... 451 000 H .... .400 m fm ..... 0,999979 f9 ....• 0,999846 ali 154 mm/km rNN ...•• - 63 mm rGK ..... + 30 mm Največkrat ni potrebno, da te redukcije izračunamo za vsako izmerjeno stranico posebej. Zadostuje, da skupni redukcijski faktor izračunamo za območje, ki obsega nekaj km v dolžino in širino, če le niso pre- velike višinske razlike in če ni območje preveč oddaljeno od srednjega meridiana cone. Če s tem izračunanim redukcijskim faktorjem pomnožimo vsako izmerjeno dolžino, že predhodno reducirano na hori- zont, si lahko privoščimo z dvema solidni- ma orientacijskima vizurama določitev no- ve izmeritvene točke, ki nam bo služila za navezavo geodetskih meritev, tudi na od- daljenosti 2 do 3 km od dane geodetske točke mimo bližnjih navezovalnih točk, ki z mesta geodetskih meritev niso vidne. S tem smo dosegli, da na območjih, kjer je razvita navezovalna mreža, lahko določimo iz katere koli dane točke na katerokoli me- sto na območju navezovalne mreže novo izmeritveno geodetsko točko. V grafični prilogi navajam nekaj primerov, kako uporabljati točke navezovalne mreže pri navezavi geodetskih meritev. Z upora- bo enega od prikazanih primerov ali kom- binacije le teh pri čemer nismo vezani na pogoj oddaljenosti novo določene točke od dane, smo uporabnost točk navezoval- ne mreže močno povečali. Z ustreznim žepnim kalkulatorjem in razdaljemerom lahko v najkrajšem času že na terenu izra- čunamo Gauss- Krugerjeve koordinate stojišč in točk nove meritve. S tem smo dosegli cilj, ki je bil postavljen leta 1976 glede namembnosti, uporabnosti in eko- nomske upravičenosti postavljanja nave- zovalne mreže v SR Sloveniji. 16 LEGENDA o o Dane točke Nove točke --• Merjene smeri Merjene dolžine in smeri 1 l ':' 1 \ o 2 / / I / / 3 I / I @ I \ \ \ \ 305 4 ' I I I I / *61000 Ljubljanja, YU, Geodetski zavod SRS; dipl.ing.geod. UDK 528.71.003.14 Irena Poženel* UPORABA POSNETKOV CIKLIČNEGA AEROSNEMANJA V GEODETSKIH DE- LOVNIH ORGANIZACIJAH Ozemlje SR Slovenije snemamo iz zraka v okviru projekta Ciklično aerosnemanje Slovenije (CAS). Cikel snemanja traja tri leta, tako, da posnamemo vsako leto tretji- no ozemlja Slovenije. Snemamo v dveh ra- zličnih merilih, in sicer v merilu 1 : 17.500 in v merilu 1 : 10 000. Kot rezultat dela lahko ponudimo uporab- nikom v prvi fazi kontaktne kopije posne- tkov. Format le-teh je 23 cm x 23 cm, v merilu 1 : 17.500 prekrijemo z enim pos- netkom območje 4.025 m x 4.025 m, v me- rilu 1 : 10.000 pa območje 2.300 m x 2.300 m. Vzdolžni preklop nujno potrebujemo za stereoskopsko opazovanje, le-ta znaša 60% površine posnetka. Iz posnetkov lah- ko naredimo tudi povečave. če je faktor povečave petkraten, potem ohranimo ostrino in jasnost slike. Večji faktor pove- čave bistveno zmanjša kakovost slike in onemogoča kakovostno interpretacijo vsebine posnetka. Aeroposnetke uporabljamo najdalj v fo- togrametriji. Ta uporaba je seveda tudi najbolj znana. Posnetke CAS na tem po- dročju uporabljamo predvsem za reambu- lacijo TTN 5, TTN 10 in za reambulacijo kart v manjših merilih. Pri drugih fotogra- metričnih nalogah uporabljamo večinoma aeroposnetke posebnih snemanj. Posnetke CAS vedno več uporabljamo na področjih kjer potrebujemo informacijo o vsebini posnetka, ne pa toliko metrično in- formacijo. Fotokarte iz redresiranih pos- netkov CAS izdelujemo v geodetskih de- lovnih organizacijah predvsem za potrebe načrtovanja v občini in republiki. Najpri- mernejše merilo za fotokarte je 1 : 5.000, izdelamo pa jih lahko tudi v drugih merilih. Za načrtovanje je važna konfiguracija tere- 17 na, ki pa jo najbolje uprizorimo s plastni- cami in kotami. Zato večinoma izdelujemo fotokarte z vkopirano višinsko predstavo. Najprej pregledamo kontaktne kopije ae- roposnetkov in izberemo najbolj primerne. Redresirane diapozitive povečamo v meri- lo 1 : 5.000. Potem jih zmontiramo s pro- sojnicami, na katerih je višinska predsta- va, in jih preslikamo. Tako dobimo fotokar- te z višinsko predstavo. Te karte so pri- merne predvsem za načrtovanje, preuče­ vanje poselitve, dopolnjevanje načrtov v merilu 1 : 5.000, za določevanje gozdne meje in podobno. Namesto prosojnic z vi- šinsko predstavo lahko uporabimo tudi prosojnice s celotno vsebino TTN, prosoj- nice s katastrsko mrežo ali prosojnice s katero koli drugo vsebino. Aeroposnetki CAS so primerni tudi za vsebinsko oblikovanje prostorskih evi- denc. Ena od evidenc, ki jo oblikujemo je tudi Agrokarta. Le-ta je definirana s Pravil- nikom o izdelavi agrokarte (Ur.!. SRS št.? /86). V Agro karti opredeljujemo in ugotavljamo enotna proizvodna območja, sedanjo in možno rabo kmetijskih zemljišč ter njihovo produktivnost, možne proiz- vodne usmeritve, opredeljujemo zemljišča za osuševanje, namakanje in agromeliora- cije, ugotavljamo zemljišča, kjer bodo po- trebne arondacije in komasacije, oprede- ljujemo območja hribovitega sveta, ob- močja s težjimi proizvodnimi pogoji, ob- močja skupnih pašnikov, ugotavljamo ob- seg možne skupne in tržne proizvodnje ter stanje prebivalstva in organiziranost kmetijstva. Sedanjo rabo kmetijskih zem- ljišč prikazujemo v preglednih katastrskih načrtih (PKN). Podatke o sedanji rabi kmetijskih zemljišč interpretiramo na pos- netkih CAS. Interpretiramo travinje, njive, zaraščena območja, trajne nasade, ne- plodno, urbane površine in stoječe vode. Prometne infrastrukture in tekočih voda ne interpretiramo, ampak na PKN pustimo prazen prostor. Na amofilmskih kopijah PKN prikazujemo s suhimi barvami posamezne rabe. Inter- pretiramo z enostavnimi fotointerpretacij- skimi inštrumenti ali pa vsebino direktno prenašamo s posnetka na PKN. Kakovost prenosa vsebine je seveda odvisna od in- terpretatorja, zato mora le-ta obvladati tehniko fotointerpretacije in delo z inštru- menti za fotointerpretacijo. 18 Posnetki CAS se vse več uporabljajo tu- di v katastru. Pri klasični reviziji vrst rabe zemljišč spremembe ugotavljamo s teren- skim ogledom. Ker pa je ta način zelo dol- gotrajen, smo začeli opravljati revizijo vrst rabe s fotointerpretacijo aeroposnetkov. Revizijo izvajamo po katastrskih občinah. Za posamezno parcelo iz seznama parcel dobimo podatek o starem stanju. Združe- no kopijo PKN in TTN ali samo PKN lokal- no vklopimo na povečavo posnetka CAS it:i interpretiramo vrsto rabe na tej parceli. Ce je interpretirana vrsta rabe različna od vrste rabe dobljene iz seznama parcel, le- to najprej vpišemo na združeno kopijo ali PKN in jo vpišemo še v seznam spre- memb. Večkrat imamo na eni parceli dve ali več kultur. V takem primeru evidentira- mo kulturno mejo. Natančen vris kulturnih mej opravimo z ustreznim inštrumentom (Zoom Transfer Scope) v katasrski načrt s posnetkov ali povečav CAS. Ko smo vrisali kulturne meje, posameznim delom parcele določimo površino, ki jo izravnamo na po- vršino celotne parcele. Evidenca, katere nastavitev predvideva- mo in smo že opravili testne naloge na po- sameznih področjih, je Evidenca dejanske rabe prostora. Ta evidenca je namenjena celostnemu obvladovanju zemljiške politi- ke, ki jo vodi družbenopolitična skupnost. Dejanska raba prostora je z navodilom razdeljena na sedem glavnih skupin, ki pa jih lahko na zahtevo uporabnikov razdeli- mo v podskupine. Te skupine so kmetijska zemljišča, gozdovi, pozidana zemljišča, vodna zemljišča, zemljišča pod infrastruk- turnimi objekti, zemljišča za površinsko pridobivanje rudnin ter nerodovitna in dru- ga zemljišča. Vse te skupine dejanske ra- be lahko prepoznamo na posnetkih CAS, če poznamo osnove fotointerpretacije. Za določevanje skupin dejanske rabe prosto- ra sta primerni obe merili (1 : 17.500, 1 : 10.000). Evidenco sestavljajo kartograf- ski prikazi in pisni del. Kartogr.afski prikazi so v merilih 1 : 25.000 in 1 : 5.000. Osnova za te kartografske prikaze sta TTN 5 in TK 25. Kot ena izmed variant je možen prikaz lega posameznih skupin dejanske rabe prostora direktno na povečavah aeropos- netkov, ortofoto načrtov ali na povečavah redresiranih posnetkov. Aeroposnetke CAS ali povečave le-teh uporabljamo tudi pri komasacijah. Posnet- ke uporabljamo predvsem pri pripravljalnih delih in tudi pri oblikovanju idejne zasnove ter pri izdelavi predloga projekta. Po- membna faza pri postopku komasacij je vrednotenje zemljišč. Izvajalci uporabljajo povečave posnetkov CAS za terenske ski- ce. Na povečavah aeroposnetkov je dobro vidna prisotnost vode v tleh, poraščenost in tudi konfiguracija terena. Na skicah označijo pozicijo sond in kasneje vrišejo meje med posameznimi vrednostnimi ra- zredi. Posnetke CAS lahko uporabljamo še na drugih področjih delovanja geodetskih de- lovnih organizacij. Opisali smo samo neka- tere najpomembnejše. Vendar posnetke CAS še ne uporabljamo v taki meri, kot bi jih lahko. Aeroposnetek je informacija o prostoru, ki je neprecenljive vrednosti, če ga znamo pravilno uporabiti. Literatura: Andrej Bilc: Fotointerpretacija 2, Inštitut GZ SRS, 1981 Andrej Bilc, Marijana Černe, Irena Pože- nel, dr.Ana Tretjak in Daniela Maver: Foto- interpretacija 3, Inštitut GZ SRS, 1987 Andrej Bilc, Marijana Černe, Mojca Ko- smatin Fras, Irena Poženel: Priročnik evi- dence dejanske rabe prostora, RGU, 1987 UDK 528.92.001.6 Dalibor Radovan• AVTOMATIZIRANO RISANJE NAZOR- NIH IN GEOMETRIČNIH KARTOGRAF- SKIH ZNAKOV 1. Osnovni principi uporabe Teoretična kartografija obravnava grafi- čna komunikacijska sredstva glede na se- mantično sporočilo, ki ga posredujejo ra- zličnim uporabnikom karte. Ena izmed takšnih kartografskih izraznih sredstev so tudi geometrični, nazorni in slikovni karto- grafski znaki (Rojc 1986). Ostre ločnice med njimi ni. Geometrični znaki dajejo ob- jektu prikazovanja najmanj informacij. Le ti običajno ne vzbujajo asociacij na katero koli njegovo lastnost, razen morda na veli- kost ali pomen. Sestavljeni so iz osnovnih geometričnih likov, struktura je popolno- ma elementarna. V tematski kartografiji se geometričnim znakom raje izognemo; po- gostojše so v topografskih ključih, npr. za označevanje geodetskih točk, pa še tam niso čisto geometrični. Če geometrične li- ke v kombinaciji z grafičnimi spremenljiv- kami sestavimo tako, da nam percepcija nastalega kartografskega znaka sproži asociacijo na objekt ali pojav, ki ga prika- zuje (ponazarja), govorimo o nazornih znakih. Njihovo velikost, obliko in barvo moramo prilagajati starosti in izobrazbi uporabnikov karte, namenu karte, formal- nim in neformalnim standardom ter med- narodnim gibanjem v grafičnem oblikova- nju. Druga skrajnost so slikovni znaki, ki predmet prikazovanja upodobijo detajlno s sličico in so zato večinoma uporabni le za en izbrani objekt. Primernejši so za kar- te, katerih uporabniki so kartografsko slabše izobraženi ali kjer je zaželena do- datna vizualna informacija zaradi lažje identifikacije objektov v naravi, npr. za po- membnejše stavbe na mestnih načrtih. Sli- kovni znaki pa karto žal preobremenjujejo. *61000 Ljubljana, YU, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo dipl.ing.geod. 19 Postopek pozicioniranja in risanja karto- grafskih znakov na karte in načrte se ob množični izdelavi izplača avtomatizirati. Računalniško podprta kartografija je za ra- zliko od klasične enostavna in gospodar!:)a z majhno porabo računalniškega časa. Ce je uporaba omejena na neki izbrani nabor znakov, risalni algoritem prilagajamo spe- cifičnim zahtevam ali pa celo za vsak znak posebej izdelamo podprogram. Ker so os- novne grafične operacije, risanje črte, kro- ga, kvadrata ipd., običajno že sestavni del grafičnih paketov, se pogosto zatečemo k uporabi geometričnih ali čim preprostejših nazornih znakov. Estetske zahteve so po- drejene računalniškim. Kadar izbor znakov za konkretno aplikacijo ni preobširen je pa stalen, lahko uporabljamo tudi "menu" tehniko, tako da znake izbiramo iz grafi- čne preglednice. Univerzalne algoritme uporabljamo, ko želimo pogojni znak sami definirati, kar pride v poštev v tematski kartografiji. Za zapletenejše nazorne znake je to najboljša rešitev, še posebno, če zahtevamo rastri- ranje ali barvno separacijo. Med tem ko z geometričnimi znaki v tem primeru ni nika- kršnih težav, pa slikovni znaki za avtomati- zacijo niso primerni. 2. Princip koordinatnih znakov Princip koordinatnih znakov je univer- zalni postopek, s katerim lahko sami defi- niramo znake tako, da v obliki celoštevil- čnih kod izrazimo položaj ključnih točk odrisa in izberemo barvni separat, na kate- rem bodo posamezne linije in ploskve zna- ka. Kodni zapis hranimo v knjižnici znakov. Ob večkratnem risanju izbranega znaka zapis prečitamo in dekodiramo, t.j. kode interpretiramo kot obodne koordinate in jakost rastrov. Postopek je razviden iz dia- grama poteka (sl. 1). Potrebna je ena sa- ma inicializacija oziroma dekodiranje za posamezni znak neglede na število upo- rab! Znake kodiramo tako, da jih ročno vri- šemo v ustrezno gosto mrežo točk oziro- ma kvadratnih polj. Vsaka točka mreže 20 ima svojo zaporedno številko, ki predsta- vlja kodo pozicije. Obodne točke poveže- mo medseboj z ravnimi ali krivimi črtami v odvisnosti od oblike znaka, potem pa za- čnemo kodirati.Obris znaka definiramo s kodami pozicije,s kodami za risanje krož- nih lokov in s kodo za dvig peresa. S ko- dami pozicije označujemo začetne in kon- čne točke ravne črte ali krožnega loka. Vse krivulje, ki so v znaku, lahko namreč zaradi skromnih dimenzij brez strahu pred izgubo estetske vrednosti in natančnosti izrisa nadomestimo s krožnimi loki. Loke je možno tudi medsebojno kombinirati, da se izognermo nepravilnostim pri risanju krivulj z zelo variabilno zakrivljenostjo. V ta namen moramo nekaj koordinatnih številk prihraniti za oznake različnih vrst krožnih lokov, kot so npr.: - krog, podan z radijem in središčem; - polkrog v sourni ali protiurni smeri, po- dan z začetno in končno točko; - krožni lok v sourni ali protiurni smeri, po- dan s središčem ter začetno in končno točko; - krožni lok v sourni ali protiurni smeri po- dan s tremi točkami na krožnici; - krožni lok med dvema daljicama, od ka- terij je vsaj ena tangenta loka; - krožni lok med daljico in točko (in obrat- no), kjer je daljica vedno tudi tangenta krožnice; - konkavni ali konveksni krožni lok med dvema točkama. S takšim izborom lokov je možno skon- struirati skoraj vso krivuljo, zato dodatnih opcij ni niti potrebno niti gospodarno uva- jati. Ker je kartografski znak lahko sesta- vljen iz več ločenih poligonov in črt, je ena izmed kod rezervirana za dvig peresa in premik na naslednjo pozicijo. če želi računalniško izrisane znake upo- rabiti za večbarvni tisk, moramo narisati ločeno štiri črno bele originale za rumeno, modro (cian), rdečo (magenta) in črno barvo. Na separatih morajo biti ploskve znaka ustrezno rastrirane. To dosežemo z uvedbo dveh nadaljnih kodnih oznak, kjer prva označuje začetek in konec sklenjene- ga poligona, ki bo rastriran, in druga ja- kost rastrov za ploskve ter izbiro barve za črte. ( Začetek ) podaj znake iz arhiva, ki j i h žel i š uporab l jat i izračun inicialnih koordinat obodnega po 1 i gona za vsak znak posebej v enotnem inicialnem koordinatnem sistemu 1 odpiranje s 1 i ke 1 l 1 nov (lokalni) sistem karte 1 l translacija, rotacija ter povečava (pomanjšava) znaka iz inicialnega sistema v sistem karte izris znaka na izbranem mestu, v izbrani velikosti, z izbranim zasukom izrisani vsi znaki ne tekočega originala? ~ da izrisani vsi izbrani ne -originali? ~ ' da /zapiranje s 1 i ke 1 ( konec Slika 1 21 Vsa kodna navodila v obliki števil zapi- šemo na datoteko za arhiviranje z direk- tnim vstopom (knjižnica), kjer je poljubno število znakov. Prva številka pomeni števi- lo kod, ki slede za posameznimi znaki in običajno ni večja od 50. Kode nanizamo po vrsti: črto za črto, poligon za poligon, tako kot bi risali ročno. Namen takšnega shranjevanja znakov je večkratna uporaba, in sicer: - na različnih pozicijah na karti; - na večbarvnih separatih iste karte; - na različnih kartah. Zahtevi po uporabi znaka sledi dekorira- nje v inicialni koordinatni sistem z izhodiš- čem v srddišču znaka. Sistem je poljuben, vendar enoten za vse znake, kajti konkret- no pozicijo, velikost in zasuk dobimo s transformacijo iz tega sistema v sistem karte ozfroma barvnega separata. 3. Optimizacija risanja znakov Gospodarnost in hitrost risanja razme- roma zapletenih znakov je odvisna od šte- vila krožnih lokov, iz katerih je sestavljen obod. Vsak krožni lok moramo namreč aproksimirati z dovolj kratkimi daljicami ta- ko natančno, da bo razlika med krožnico in nastalim včrtanim mnogokratnikom pod pragom čitljivosti. Ker s povečanjem števi- la stranic povečujemo tudi računalniški čas, je priporočljivo izbrati mnogokratnik tako, da bo višina krožnega odseka Dmax nad stranico AB ravno enaka pragu čitlji­ vosti (slika 2). A R 22 Dmax R. cos iJ" R Slika 2 Optimalni mnogokratnik določimo: - iz izkušenj s testnimi izrisi; - računsko glede na velikost in geometrijo lika (večji znaki potrebujejo večje število stranic za aproksimacijo loka); - iz podatka o natančnosti (resolucij) risal- ne naprave (boljša resolucija zahteva več­ je število stranic mnogokotnika). Enačbo za število ogljišč izvedemo iz slike 2: N = f (Dmax, R = iceil [~] N ~ ;c,;i [acccos r ~- ~]] kjer ima funkcija "integer ceiling" nasle- den pomen: iceil (x) = int (x) + 1 za vsak xi::R Radij R krožnega loka je znan, višino krožnega odseka Dmax pa izbiramo kot kriterij sami. Običajno zanjo privzamemo kar vrednost resolucije risalnika, za rastr- ski Versatec (glej naslednje poglavje) npr. Dmax je 0,127 mm. Razmere med velikost- jo kriterija in posameznimi mnogokratniki je prikazano v tabeli 1, ki je izračunana 2R = 2cm. Pri tej velikosti krožnice je za pri- bližek z mnogokratnikom za risalnik pri- meren že za 16-kotnik, seveda pa so znaki le izjemoma tako veliki. Ugotovljeno je tu- di, da skupno število točk, ki sestavljajo obod, narašča približno linearno z veli- kostjo znaka. V praksi nastopa isti znak na karti v več različnih velikostih. Optimalnega števila točk za vsako velikost posebej se občija­ no ne izplača iskati, zato lahko postopamo tako, da je optimalni N izvedemo samo za največji znak tega tipa, le ta pa bo veljal tudi za manjše. Tak postopek je seveda optimalen le za približno enako velike zna- ke. Promgramskemu modulu za inicializa- cijo moramo dodati parametre maksimal- ne velikosti za vsak uporabljeni znak, zgornjo enačbo pa prirediti tako, da bo N = f(Hmax, R). 4. Testiranje risanja nazornih kartograf- skih znakov na rasterskem risalniku Programska oprema za risanje karto- grafskih znakov je sestavljena iz medse- bojno povezanih modulov za naslednje na- loge: - inicializacija obodnih koordinat; - pozicioniranje in izris znaka; - izračun različnih vrst krožnih lokov; - inicializacijo rastrov za izdelavo barvnih spektrov. Na Inštitutu za geodezijo in foto.grame- trijo so najprej izdelali in preizkusili algorit- me v poenostavljenih variantah, ki dovolju- je samo uporabo ravnih črt za sestavljanje obrisa znaka (Rozman 1982, 1983 in 1984). Kasneje so programe razširili še z možnostjo uporabe krožnih lokov (Rado- van 1986, 1987). Slika 3 prikazuje testni izris barvnih se- paratov za rumeno (1), modro (2), rdečo (3) in črno barvo (4). Separat za rdečo barvo je zaradi pravilnega prekrivanja ra- strov vedno zarotiran za 315 stopinj. Glede na izkušnje IGF v turistični karto- grafiji, kjer nastopa veliko število različnih nazornih znakov, smo se odločili izrisati set črno-belih znakov s standardnim dizaj- nom v štirih velikostih: 0.3 cm, 0.5 cm, 1 cm in 2 cm. Iz slike 4 je razvidno, da so izbrani pri- merki natančen posnetek ročno izdelanih, vendar pa velikost 0.3 cm, ki je običajna za te znake, neustreza več natančnosti in estetskim pravilom zaradi zasedbe resolu- cije elektrostatičnega risalnika Versatec, na katerem je bilo opravljeno testiranje in ki je povezan z računalnikom DEC-20 na URC. N 8 16 Dmax [mm] 0,76 0,19 32 0,05 5. Sklep Ker smo namerno izbrali najbolj zaplete- ne znake, bi kazalo za avtomatizirano risa- nje nekoliko poenostaviti detajle, pred- vsem pri tistih, ki so rastrirani, še bolje pa bi bilo seveda uporabiti boljši risalnik, ki pa ga žal nimamo. Žal se z interaktivnim pozicioniranjem nismo uspeli ukvarjati, kar pa je gotovo končni operativni cilj razvoja takšne pro- gramske opreme, ki je običajno le sesta- vni del geografskih informacijskih siste- mov. Literatura: ESRI: ARC/INFO, prospekti;1987 M.S.Monmonier: Computer-assisted car- tography-principles and prespects, Prenti- ce-Hall, lnc., Englewood Cliffs; 1982 O.Radovan: Izdelava kartografskih znakov z različnimi risalniki; dveletna raziskovalna naloga, IGF, Ljubljana; 1986,1987 S.Rojc: Prispevek k raziskovanju percep- cije vsebine karte; doktorska disertacija, FAGG-Geodetski oddelek, Ljubljana; 1986 J.Rozman: Avtomatizirana kartografija za občinsko publikacijsko dejavnost; IGF, Ljubljana; 1982, 1983 J.Rozman: Občina Sežana - računalniški atlas; projekt Teritorializacije podatkov, IGF, Ljubljana; 1984 64 128 258 0,012 0,003 0,00008 Tabela 1 23 2 1 [iJ [iJ rn 3 Slika 3 Slika 4 24 UDK 528.72.001.1 Mojca Kosmatin Fras* TEORETIČNE OSNOVE IZDELAVE DIGI- TALNEGA ORTOFOTO 1. Uvod Obdelava slik je stara toliko kot življe- nje. Živali in ljudje obdelujemo slike po analognem principu. Obdelava poteka on- line, paralelno, multispektralno prek ek- spertnega sistema. Analogni sistem obde- lave slik, kot ·je realiziran pri človeku, je kompleksen sistem in ga umetno še ne moremo popolnoma simulirati. Današnje tehnologije omogočajo geometrično in ra- diometrično obdelavo digitalnih posne- tkov. Z digitalno obdelavo slik oz. rastrskih podatkov se ukvarjajo različne vede in po- dročja: matematika in računalništvo, da- ljinsko zaznavanje, fotogrametrija, karto- grafija, itd. V prispevku smo se omejili na uporabo digitalne obdelave posnetkov v fotogrametriji. Obdelali smo izdelavo digi- talnega ortofoto kot eno od možnih aplika- cij digitalne obdelave posnetkov. 2. Digitalna fotogrametrija Fotogrametrija kot veda in tehnika pri- dobivanja merskih podatkov o objektih so- di v širše območje daljinskega zaznavanja. V fo,togrametrijo sodi vsaka merska meto- da, s katero rekonstruiramo položaj in obliko objektov iz fotografije oz. fotogra- metričnega posnetka. Rezultati fotogra- metričnega izvrednotenja so različni: ko- ordinate posameznih točk objekta v pro- storskem koordinatnem sistemu, karte in druge grafične predstavitve, ortofoto itd. Fotogrametrija je definirana z glavnimi ka- *61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS dipl.ing.geod. rakteristikami in rezultati izvrednotenja, v definiciji pa niso zajeta sredstva tehnologi- je, s katerimi podatke izvrednotimo in ob- delujemo. Tehnološka sredstva so se v preteklosti spreminjala in se še spreminja- jo. Jotogrametrijo glede na različne tehnolo- gije pridobivanja merskih podatkov iz pos- ·netkov razdelimo v nekaj značilnih skupin: a) analogna fotogrametrija Fotogrametrični posnetek je analogen za- pis prostorskega objekta oz. terena. Pri analognih fotogrametričnih postopkih fo- togrametrični posnetek v procesu izvred- notenja ostane osnovni nosilec podatkov. Instrumenti za analogno izvrednotenje so analogni fotogrametrični instrumenti. b) analitična fotogrametrija Informacijsko vsebino posnetka skrčimo na slikovne koordinate posameznih točk, s katerimi dalje računamo po pravilih anali- tične fotogrametrije in izravnalnega raču­ na. V strokovni literaturi včasih zasledimo analitične postopke označene kot digital- ne postopke, vendar tega ne priporoča­ mo, ker je digitalna fotogrametrija definira- na drugače. Instrumenti za izvrednotenje in obdelavo so analitični fotogrametrični instrumenti. c) digitalna fotogrametrija Celotno vsebino posnetka /tj. metrične in semantične informacije) numerično kodi- ramo. Dobimo t.i. "digitalni posnetek", ki ga nato z digitalnimi računalniki lahko po- ljubno procesiramo. Digitalni posnetek to- rej poleg geometričnih informacij vsebuje tudi radiometrične informacije (sive vred- nosti). Analogni posnetek pretvorimo v di- gitalnega z instrumenti za analogno/digi- talno pretvorbo, digitalni posnetek pa pretvorimo nazaj v analognega z instru- menti za digitalno/analogno pretvorbo. Obdelava digitalnih fotogrametričnih posnetkov se je razvila iz satelitskega da- 25 ljinskega zaznavanja in iz digitalne sliko- vne korelacije. Hiter razvoj digitalne foto- grametrije, posebno v zadnjem času, pri- pisujemo novim vrstam senzorjev, s kate- rimi lahko registriramo sive vrednosti, in vedno zmogljivejšim računalnikom, ki lah- ko obdelujejo velike količine podatkov. Možnosti najrazličnejše uporabe digitalne fotogrametrije na številnih področjih, ki se s to novo tehnologijo odpirajo, so neiz- merne. Digitalno fotogrametrijo glede na način zajemanja digitalnih podatkov o objektu delimo na "off-line" in "on-line". Pri off-line digitalni fotogrametriji je analogni fotogra- metrični posnetek temeljni vir za zajema- nje digitalnih podatkov. Postopek snema- nja je enak kot v klasicni fotogrametriji, ra- zlika je ie v izvrednotenju informacijske vsebine posnetka. Pri on-line digitalni fo- togrametriji pa objekt snemamo z digital- no kamero, to pomeni, da objekt direktno zapisujemo v digitalni obliki, brez vmesne faze analogne registracije na svetlobno občutljivem materialu. Celoten fotograme- tričen postopek je tako avtomatiziran, da do rezultatov pridemo v zelo kratkem ča­ su. Taki fotogrametrični sistemi danes spadojo v vrhunsko tehnologijo nekaterih industrijsko razvitih držav, s katero krmili- jo različne dinamične procese. Ta tehnolo- gija odpravlja glavni slabosti fotogrametri- je: fotografski proces, ki je vir različnih na- pak in subjektivni vpliv operaterja. Popol- noma avtomatizirana on-line tehnologija še ni osvojena, zato je ena glavnih smeri razvoja fotogrametrije usmerjena prav na to področje. Digitalna on- line fotograme- trija je izziv prihodnosti. 3. Digitalni ortofoto Vsebina linijskih kart oziroma načrtov za nekatere namene ne zadošča. Prostorski načrtovalci, geografi, geologi, arheologi itd. v linijskih kartah ne najdejo vseh po- trebnih detajlov. Po drugi strani pa so de- tajli, ki so namenjeni za interpretacijo se- mantičnih podatkov v celoti na fotograme- tričnem posnetku. Smiselno je torej zdru- žiti bogastvo vsebine fotogrametričnega posnetka in metrične lastnosti karte oziro- ma načrta. 26 Fotogrametrični posnetek je centralna perspektivna upodobitev snemanega ob- jekta, načrt pa ortogonalna upodobitev. Na aerofotogrametričnem posnetku so v primerjavi s karto radialna odstopanja za- radi nagiba posnetka in radialna odstopa- nja zaradi višinskih razlik terena glede na privzeto ravnino. Aerofotogrametrični posnetek ravnega te- rena lahko z redresiranjem v celoti pretvo- rimo iz perspektivne v ortogonalno projek- cijo. Posnetek manj razgibanega terena lahko redresiramo po delih, ki jih obravna- vamo kot ravnino in sestavimo t.i. fotomo- zaik. Običajno pa imamo opravka s poljub- no razgibanimi tereni, kjer postopek eno- stavnega redresiranja ni mogoč. V foto- grametriji tako za izdelavo ortofoto načr­ tov/kart v glavnem uporabljamo postopek diferencialnega redresiranja, ki ga opra, vljamo z instrumenti izdelanimi posebej za te namene. Tak postopek diferencialnega je analogen postopek, saj je temeljni nosi- lec podatkov v celotnem procesu izvred- notenja fotogrametrični posnetek. Izraz ortofoto pomeni diferencialno redre- siran aeroposnetek. Ortofoto je torej pro- dukt diferencialnega redresiranja. Izraz di- gitalni ortofoto pomeni diferencialno re- dresiran aeroposnetek zapisan v digitalni obliki. Torej izraz pomeni produkt in po- stopek. Vendar se je v strokovni literaturi ustalil izraz digitalni ortofoto za oznako celega postopka, čeprav to ni najbolj pri- meren. Tudi H.P. Bahr se sprašuje o smi- selnosti tako porabljenih izrazov in ugota- vlja, da je v strokovnem izrazoslovju pre- cejšnja zmeda. Kot smo ugotovili, ima digitalna fotogra- metrija opravka z digitalnimi posnetki. Ta- ko kot smo posnetek razpačili po majhnih delčkih v ortofoto instrumentu, ga lahko razpačimo tudi z ustreznim računalniškim algoritmom, če imamo posnetek zapisan v digitalni obliki. Postopek bi lahko poime- novali digitalno diferencialno redresiranje, rezulatat pa digitalni ortofoto, ki ga z in- strumentom za digitalno/analogno pret- vorbo zapišemo v analogni obliki. Kratka definicija se glasi: Digitalni ortofoto je digitalni posnetek, ki ga dobimo z digi- talnim postopkom diferencialnega redresi- ranja. 4. Matematična zasnova izdelave digitalne- ga ortofoto posnetka 4.1 Terminologija V strokovni terminologiji je na obravna- vanem področju precej nedoslednosti. Za lažje razumevanje bomo ključne termine opisali z definicijami. Pri tem smo u,stalje- ne definicije upoštevali, kolikor je mogoče. Analogno-digitalna pretvorba - posne- tek, ki je analogen zapis snemanega ob- jekta, pretvorimo v digitalen zapis; instru- ment, ki to izvede, imenujemo skaner /ang. scanner/; v nadaljevanju krajšamo z oznako A/D. · Digitalno-analogna pretvorba - digitalni posnetek pretvorimo nazaj v analogni za- pis; instrument, ki to izvede imenujemo fo- toprinter; v nadaljevanju D/ A. Vhodna matrika sivih vrednosti je matri- ka sivih vrednosti (angl. grey level) foto- grametričnega aeroposnetka; dobimo jo s skaniranjem posnetka; v nadaljevanju uporabljamo krajši izraz vhodna matrika; sive vrednosti se nanašajo na koordinatni sistem skaniranja. Izhodna matrika sivih vrednosti je matri- ka sivih vrednosti ortofoto posnetka; dobi- mo jo kot rezultat računalniške obdelave fotogrametričnega posnetka; z digitalno- analogno pretvorbo jo pretvorimo v orto- foto;v nadaljevanju uporabljamo krajši iz- raz izhodna matrika; sive vrednosti se na- našajo na koordinatni sistem fotointerpre- tatorja. Slikovna matrika je matrika sivih vredno- sti posnetka; vrsta posnetka in koordina- tni sistem matrike nista posebej definira- na. Piksel - /ang. picture element/ je naj- manjši slikovni element; radiometrična vsebina je predstavljena na površini kva- dratka ali pravokotnika, geometrična vred- nost piksla pa je predstavljena z njegovim središčem. Element slikovne matrike - najmanjši sli- kovni element; piksel. 4.2. Analogno-digitalna (A/D) pretvorba Slika oz. fotogrametrični posnetek ma- tematično definiramo kot slikovno funkci- jo. Izraz slika oz. posnetek predstavlja rav- ninski objekt, čigar videz se spreminja od točke do točke. Na črno-belem posnetku lahko to spreminjanje opišemo z enim sa- mim parametrom, ki ustreza količini svet- lobe, ki doseže opazovalca z dane točke. Analogni posnetek pretvorimo v digitalne- ga tako, da "prečitamo" sive vrednosti po- sameznih točk posnetka in jih shranimo v digitalni obliki. Osnovne pojme A/D pret- vorbe lahko preprosto prikažemo na eno- dimenzionalnem primeru ( slika 1). Analogna funkcija f(x) je zvezna v abcisni in ordinatni smeri. Digitalizacija funkcije f(x) predstavlja diskretizacijo funkcije v obeh smereh. V abcisni smeri govorimo o "otipanju" s fiksno periodo, v ordinatni smeri pa o "kvantifikaciji" funkcijske vred- nosti f(x), ki v dvodimenzionalni sliki pred- stavlja sivo vrednost. Zaloga sivih vrednosti S je množica narav- nih števil, vključno z ničlo. S simboli to za- pišemo: S = N U O. Sive vrednosti zapisujemo v digitalni obli- ki. Glede na različno število razpoznavnih stopenj sive vrednosti lahko le_-te zapisu- jemo v različno število bitov. Ce bi želeli na računalniškem mediju shraniti 256 razli- čnih stopenj "sivosti", bi za en zapis po- trebovali 8 bitov. 27 Posnetek matematično definiramo kot re- alno funkcijo dveh spremenljivk. Vrednost slikovne funkcije v točki imenujemo siva vrednost slike v točki. Značilno je, da je vsaka slikovna funkcija omejena in ni ne- gativna. Procesiranje posnetkov pomeni izvajanje matematičnih operacij na slikovni funkciji. če kvantificiramo slikovno funkcijo po majhnih slikovnih elementih (pikslih), dobi- mo matriko sivih vrednosti slikovne funkci- je. Tako dobljeno matriko z raznimi mate- matičnimi operacijami procesiramo. Rezul- tat procesiranja je nova matrika sivih vred- nosti. Le-ta je tudi diskretizirana slikovna funkcija, ki pa je od vhodne matrike razli- čna. S procesiranjem posnetka izboljšuje- mo njegov kontrast, generaliziramo njego- ve elemente, ga geometrično razpačuje­ mo ipd. 4.3 Vhodni podatki za izdelavo digitalnega ortofota Poznavanje osnov analitične fotograme- trije in obdelave digitalnih posnetkov je pogoj za razumevanje postopka izdelave digitalnega ortofota. Predlagana tehnolo- gija je rezultat študija tuje strokovne litara- ture in lastnih razmišljanj o zastavljenem vprašanju. Za izdelavo digitalnega ortofota potrebuje- mo naslednje vhodne podatke: - vhodno matriko sivih vrednosti fotogra- metričnega posnetka, - matematično povezavo med vhodno ma- triko in slikovnim koordinatnim sistemom, - elementi notranje orientacije kamere, - elementi zunanje orientacije posnetka in - digitalni model reliefa za območje, ki je upodobljeno na posnetku. Vhodno matriko dobimo s skaniranjem fotogrametričnega posnetka. Digitalni fotogrametrični posnetek mora- mo povezati s slikovnim koordinatnim si- stemom, ker vse matematične povezave 28 med posnetkom in prostorskim objektom izvajajo prek slikovnega koordinatnega si- stema. Ta povezava je dejansko vez med digitalno in analitično fotogrametrijo. Za povezavo lahko izberemo poljubno ravnin- sko transformacijo. Priporočljiva je ravnin- ska afina transformacija, ker poleg dveh translacij in enega zasuka upošteva razli- čno spremembo merila v obeh smereh ko- ordinatnih osi in prečni strig. Na ta način delno zmanjšamo napake, ki so rezultat nepopolne podobnosti digitalnega in ana- lognega posnetka. Matematično povezavo vhodne matrike in slikovnega koordinatne- ga sistema torej predstavlja šest parame- trov afine transformacije, ki jih izračunamo iz najmanj treh točk, za katere poznamo koordinate v slikovnem koordinatnem si- stemu in koordinatnem sistemu skanerja. Elemente notranje orientacije kamere do- bimo v kalibracijskem protokolu kamere. Elemente zunanje orientacije posnetka iz- računamo po postopku fotogrametričnega zunanjega ureza. Za območje, ki je upodo- bljeno na posnetku, moramo priskrbeti podatke o digitalnem modelu reliefa. Po- znati moramo ključ, po katerem so podat- ki zapisani na računalniškem mediju. 4.4. Določitev ustreznih sivih vrednosti iz- hodne matrike Osnovni problem pri izdelavi digitalnega ortofota je določitev ustrezne sive vredno- sti za vsak piksel izhodne matrike glede na vhodno matriko. Možni sta dve različni metodi določitve sivih vrednosti izhodne matrike: direktna in indirektna metoda. Direktna metoda Pri direktni metodi za vsak piksel vhod- ne matrike izračunamo položaj v izhodni matriki in mu pripišemo sive vrednosti vhodnega piksla. Ta metoda je zelo eno- stavna, vendar ima slabo stran, da lahko v izhodni matriki pride do "luknje" oziroma "prekrivanj" sivih vrednosti. Indirektna metoda V praksi se pogosto uporablja indirekt- na metoda. Pri tej metodi najprej definira- mo izhodno matriko /v geometričnem srni- slu/, za vsak piksel izhodne matrike nato poiščemo položaj v vhodni matriki in mu pripišemo sivo vrednost. Načinov prireditve sivih vrednosti je več. Najenostavnejša možnost je ta, da izhod- nemu pikslu priredimo sivo vrednost pik- sla vhodne matrike, v katerega je "padla" izračunana geometrična vrednost. Zanes- ljivost take prireditve je mjhna. H.P.Biihr navaja, da je interpretacijska napaka gri takem načinu prireditve približno 1.5%. Ce uporabimo bilinearno interpolacijo sivih vrednosti (interpolacija med štirimi sosed- njimi piksli), pa se ta napaka zmanjša na samo 3%. Uporabimo lahko tudi zaplete- nejše interpolacije, vendar število potreb- nih matematičnih operacij zelo hitro naraš- ča s številom dodatnih parametrov, zato pridobitev natančnosti ni več smoterna. 4.5 Opis postopka izdelave digitalnega or- tofota Izdelava digitalnega ortofota je kom- pleksna naloga, sestavljena iz posameznih manjših delov, ki jih lahko rešujemo samo- stojno. Celotni postopek lahko razdelimo v tele faze: a/ predhodna dela: - priprava fotogrametričnega posnetka, - priprava podatkov digitalnega modela re- liefa za obravnavano območje, - določitev koordinatnega sistema izhodne matrike; b/ fotogrametrična dela: - izračun elementov zunanje orientacije fo- togrametričnega posnetka, - izračun parametrov afine transformacije, - določitev planimetričnih koordinat digi- talnega modela reliefa v koordinatnem si- stemu skanerja; c/ otipavanje posnetka; d/ glavna matematična obdelava: - bilinearna iterpolacija centrov pikslov iz- hodne matrike v transformirani mreži DMR, - pridobitev sivih vrednosti izhodne matri- ke; e/ filtriranje izhodne matrike (ni neob- hodno potrebno); f/ izpis konče matrike na fotoprinterju. 5. Sklep Izdelava ortofoto kart z digitalnim po- stopkom je razmeroma mlada tehnologija. V razvitem svetu je danes še malo središč, ki se ukvarjajo s takimi raziskavami oziro- ma razvijajo to tehnologijo. To nasploh ve- lja za celotno področje digitalne fotogra- metrije, izdelava ortofoto kart z digitalnim postopkom pa je le ena izmed možnosti uporabe digitalne fotogrametrije. Razmislimo še o morebitnih prednostih in slabostih te nove tehnologije. Največja prednost digitalno zapisanih posnetkov je v praktično neomejeni možnosti procesi- ranja posnetkov. Namen procesiranja pos- netkov je lahko različen: npr. želimo izbolj- šati kontrast posnetka, generaliziramo po- samezne elemente posnetka, posnetek geometrično ali radiometrično razpačuje­ mo itd. Pri izdelavi ortofoto posnetka to pomeni, da le-tega ne le pretvorimo v or- togonalno projekcijo, temveč lahko tudi iz- boljšujemo njegovo kakovost, izločimo ali poudarimo nekatere elemente ipd. Posne- tek, ki smo ga zapisali v digitalni obliki, lahko uporabimo za različne namene. Ob- delujemo lahko mono ali stereo posnetke (za analogno izdelavo ortofota potrebuje- mo stereopar). S tem smo predstavili le glavne pozitivne lastnosti digitalnih posne- tkov. Slaba stran pa je ta, da imamo oprav- ka z zelo velikimi količinami podatkov, vendar je to predvsem slab9st računalni­ ške opreme, ki je na voljo. Ce bi imeli ra- čunalnike zelo velikih sposobnosti (velike 29 hitrosti operacij, hiter dostop do poda- tkov ... ), ta predpostavka ne bi bila več bi- stvena. Na Inštitutu Geodetskega zavoda SRS smo se v okviru raziskovalne naloge z na- slovom "Metode digitalne korekcije rastri- ranih slik" spoprijeli s tehnologijo izdelave digetalnega ortofota. Naloga, da izdelamo osnovno tehnologijo digitalnega postopka izdelave ortofoto posnetkov je za nas velik izziv. Ne le, da smo se spoprijeli s popol- noma sodobno tehnologijo temveč smo se iz analitične fotogrametrije preselili v novo obdobje digitalne fotogrametrije, ki je v bistvu še fotogrametrija prihodnosti. Tako skušamo, čeprav morda z navidez prav majhnim delčkom: dohiteti razvoj v fotogrametriji v razvitem svetu. V tem prispevku smo opisali le matemati- čne osnove izdelave digitalnega ortofota. kvantifikacija s Njuna nadgradnja je izdelava računalniške zasnove in konkretnih računalniških pro- gramov, da bo teorija zaživela v praksi. To pa je naša nadaljnja naloga. Literatura: Bahr, H.P.: "Digitale Bild-verarbeitung". Herbert Wichmann Verlag, Karlsruhe, 1985 Bii.hr, H.P.: "Das digitale Ortophoto- basis fuhr neue Moglichkeiten rechnergestutz- ter Kartographie". Kartgraphische Nac- hrichten, 4/87 Kraus, K.: "Photogrammetrie", Band 1. Dummler Verlag, Bonn 1982 Rosenfeld, A.: "Picture Processing by Computer". Acadamic Press, London 1969 Wrobel, B.: "Einige uberlegungen uber die teoretischen Grundlagen, der Digitalen Photogrammetrie". Bildmessung un Luf- bildwesen, 4/87 analogna funkcija ~ f(x) Sz."-- t-----;;:,--,-._..--1 X otipavanje Slika 1 30 UDK 528.71.003.14 Andrej Bilc CIKLIČNO AEROSNEMANJE SR SLOVE• NIJE Lani smo dokončali prvi popolni cikel aerosnemanja SR Slovenije po novem pla- nu. S tem smo zagotovili za skoraj celotno ozemlje republike odlično dokumentacijo o prostoru in dogajanju v njem. Posebno vrednost imajo ti materiali tudi zaradi pri- merljivosti s posnetki iz let 1975 in 1980. Za prikaz prehojene poti in pomena cikli- čnega aerosnemanja za urejanje prostora, moram poseči nekoliko v preteklost. Ciklično aerosnemanje Slovenije se je pričelo v letu 1975, priprave nanj pa so stekle že leta 1974. V letih 1975 in 1976 je bila prvič posneta cela Slovenija v kratkem času in enotnem merilu 1 : 17500. Plan je predvideval, da bo snemanje ponovljeno leta 1980, vendar je med uporabniki, pred- vsem pa v geodetski službi, ki je nosilec CAS, tekla razprava o uporabnosti in ustreznosti takega snemanja. Nemalo je k temu prispeval nagel razvoj kartografije, saj je slovenska geodetska služba ravno zaključevala dela na temeljnem topograf- skem načrtu (TTN) 1 : 5000, Vojaškogeo- grafski inštitut JLA pa je za Slovenijo izde- lal "civilno" verzijo topografske karte 1 : 25.000. Pričakovali smo, da se bo upo- raba CAS uveljavila na kar največ področ­ jih, od vzdrževanja bogatega kartograf- skega fonda, do inventarizacije izrabe pro- stora, analize posevkov in ocenjevanja onesnaženja. V resnici so se ti posnetki mnogo uporabljali, vse napovedi pa se ni- so izpolnile, za kar je bilo več vzrokov. Med najpomembnejše uvrščam nepripra- vljenost uporabnikov, saj smo prvič dobili letalske posnetke Slovenije, katerih upora- ba je bila skoraj neomejena. Poleg tega del uporabnikov ni bil zaiteresiran za upo- rabo novih metod dela. V geodetski službi ni bilo potrebe po širši uporabi aeropos- netkov, razen za vzdrževanje topografskih načrtov merila 1 : 5000, izmero zemljiške- 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS dipl. ing. geod. ga katastra in bonitiranje kmetijskih zem- ljišč. Pri prvi nalogi se je izkazalo, da izva- jalci težko prilagodijo svoje metode dela, drugi dve pa sta prezahtevni za posnetke splošne namembnosti. Iz takega položaja je izšla zahteva po prilagoditvi CAS najaktualnejšim vrstam uporabe, predvsem za vzdrževanje topo- grafskih načrtov v merilih 1 : 5.000 in 1 : 10.000, topografskih kart 1 : 25.000 in generalno inventarizacijo slovenskega prostora, ki se je najavljala z krepitvijo prostorskege dejavnika v načrtovanju. To smo pričeli uresničevati s planom CAS iz leta 1980, ki ni bil nikoli uresničen. Ta plan je predvideval izvedbo CAS v treh merilih: - merilo 1 : 30.000 za celo Slovenijo, ki naj bi dalo generalni pregled in omogočalo inventarizacijo prostora na ravni republike, obenem pa naj bi služilo za vzdrževanje topografske karte 1 : 25.000; - merilo 1 : 17.500 za manj intenzivne predele in vzdrževanje TTN; - merilo 1 : 10.000 za intenzivne pre- dele in posebne naloge pri planiranju. Uresničevanje tega plana se je pričelo v letu 1980 s snemanjem v merilu 1 : 30.000. V letu 1981 smo izdelali manjkajoče pos- netke tega merila in del predvidenih sne- manj v merilu 1 : 10.000. Že v tem letu se je pokazalo, da geodetska služba ne bo mogla sama financirati CAS niti zagotoviti ustrezne uporabe. To je bil povod za usta- novitev službe za fotointerpretacijo, kate- re naloga je bila uveljavljanje uporabe CAS in oživitev vseh dejavnosti na tem področ­ ju.Služba je bila ustanovljena na Geodet- skem zavodu SRS v letu 1982, ko je ope- rativno delo na ciklično aerosnemanju že skoraj zamrlo. Eden najpomembnejših rezultatov dela te službe, popularno imenovane FIC (foto- interpretacijski center) je obdelava upora- be cikličnega aerosnemanja in izdelava novega plana, ki je uveljavljen z Dogovo- rom o strokovnih osnovah in izvajanju ci- kličnega aerosnemanja v obdobju 1985 do 1990, ki ga je podpisalo 90 uporabnikov: republika, republiške organizacije in skup- nosti, občine in delovne organizacije. Z njim so določene strokovne osnove, način 31 financiranja in možnosti uporabnikov pri oblikovanju in uporabi materialov ciklične­ ga aerosnemanja v tem šestletnem ob- dobju. Dogovor o cikličnem aerosnemanju SR Slovenije je edini tovrstni primer združeva- nja sredstev za izvedbo posamičnega pro- Jekta slovenske geodetske službe, s kate- rim se zagotavljajo kvalitetne, vsem do- stopne informacije o našem prostoru. šte- vilo podpisnikov dokazuje, da je ciklično aerosnemanje že v prejšnjem obdobju oblikovalo krog uporabnikov, ki so s stro- kovnega stališča osvojili tehniko uporabe letalskih posnetkov pri reševanju svojih nalog. Ti uporabniki pomenijo jamstvo za nadaljnji obstoj in strokovno rast ciklične­ ga aerosnemanja, ki je zasnovano na na- slednjih elementih: Časovni plan posameznega cikla obse- ga tri zaporedna leta, tako, da se bosta med trajanjem dogovora odvila dva polna cikla. Razdelitev Slovenije na območja snemanja po letih prikazuje slika 1. S tem dosežemo dva cilja: uporabniki imajo za svoje potrebe na voljo posnetke, ki so za- radi majhnega časovnega zamika zelo ak- tualni, aerosnemalna služba pa je s to na- logo, ki sodi med absolutno največje tovr- stne naloge v Sloveniji, kar najbolj enako- merno obremenjena. To omogoča stalno načrtovanje dela, optimizira zmogljivosti in olajšuje nabavo potrebnih materialov, s tem pa znižuje stroške za izvedbo del. Za- radi starosti materialov je bilo ob prehodu s petletnega na triletni cikel več pomisle- kov, vendar analiza naročil kaže, da se naj- več uporabljajo posnetki, ki niso starejši od leta in pol, po tem času pa njihova upo- raba upada. V tretjem letu se marsikatere- mu uporabniku že splača počakati na no- ve posnetke. V prejšnjih obdobjih, poseb- no v letih 1979, 1980, 1984 in 1985 je mar- sikateri uporabnik odklonil aeroposnetke, ker so prikazovali pretirano zastarele po- datke o prostoru. Tudi s strokovnega sta- lišča geodeta so posnetki, ki prikazujejo štiri ali pet let staro stanje večinoma neu- porabni. Območje Slovenije je bilo razdeljeno na več con, pri katerih oblikovanju smo upo- števali razgibanost reliefa, klimatsko raz- noterost tega prostora in intenzivnost iz- rabe površin. Iz tega smo izvedli primerno generalizirane prostorske opredelitve ob- 32 močij glede na merilo in čas snemanja. Odločili smo se, da bomo pri cikličnem ae- rosnemanju uporabili dve merili snemanja, ki sta opredeljeni glede na povprečno in- tenzivnost izrabe in razgibanost reliefa na posameznem območju. Za manj intenzi- vna in hribovita območja smo izbrali merilo 1 : 17.400 (slika 2a), za bolj intenzivna in ravninska območja pa merilo 1 : 9600 (sli- ka 2b). V pogovoru običajno zaokrožuje- mo ti merili na bližnji tisočici, kar nas ne sme zavesti. Merili sta usklajeni predvsem z merili topografskih in katastrskih načr­ tov, tako da lahko merimo z natančnostjo, kot jo imajo temeljni topografski načrti v merilu 1 : 5000. Uporabna so za pridobiva- nje vsebinskih in metričnih informacij, po- trebnih za obnavljanje topografskih in ka- tastrskih načrtov v merilih med 1 : 2000 in 1 : 2880. S planom niso postavljene do- končne razmejitve med območji posamez- nih meril, temveč predvidevamo, da bo ob zahtevah uporabnikov prišlo do njihovega prekrivanja, kar bo posledica širjenja ob- močij obeh meril. Da ne bi prizadeli temelj- ne uporabnosti snemanja in ker ni možno uskladiti interesov vseh uporabnikov, te širitve izvajajmo kot dopolnilna snemanja in ne spreminjajo temeljnega plana. Glede na potrebe uporabnikov so snemanja lah- ko tudi samo enkraJna in se v naslednjih ciklih ne ponovijo. Ce bi se izkazal trajen in usklajen interes uporabnikov po spre- membah v planu, bi ga spremenili ob po- daljšanju veljavnosti sedanjega dogovora. Pri ovrednotenju dela ob uporabi letalskih posnetkov hitro vidimo, da so časovni pri- hranki in strokovne prednosti vredne več, kot pa se poveča vrednost cikličnega ae- rosnemanja zaradi širitve območij. Ob oblikovanju plana pa do prekrivanja obmo- čij ni smelo priti, ker za to nismo imeli do- volj trdnih argumentov. Našteti elementi tvorijo okostje plana ci- kličnega aerosnemanja, ki pa opredeljuje še mnoge druge vsebinske in tehnične elemente. Omenim naj le nekatere. Cikli- čno aerosnemanje izvajamo trenutno v čr­ no - beli tehniki, kar je običajno za upora- bo aeroposnetkov pri izdelavi načrtov in kart, vendar plan predvideva dodatna sne- manja tudi v drugih tehnikah, ali pa se bo celo v celoti prešlo na druge tehnike, če bo to zaželjeno in izvedljivo. Tako letos uvajamo dodatno barvno snemanje za ob- močje dveh političnih občin ali drugih pri- (,.) (,.) . . ...... TRDKOVA AVSTRI A • .: K ····· S.R. SLOI/ENIJA RAZREZ SNEMANJA PO LETIH 1985 1 1988 1. leto snemanJa 1986 1 1989 2. leto snemanja 1987 1 1990 3. teto snemanja neposneto , ..... v,«,Z<>OC•>!•ZACOf'l• '""""h•G Slika 2 a Slika 2 b 34 merno velikih območij, kjer bi uporabniki želeli izrabiti to možnost pri svojem delu. Geodetska služba kot nosilec cikličnega aerosnemanja nudi tudi nekaj izdelkov, ki povečujejo uporabnost letalskih posne- tkov za druge uporabnike. Poleg stan- dardnih izdelkov, kot so kopije in poveča­ ve različnih formatov ter fotomozaiki (slika 3), izdelamo tudi fotonačrte in ortofoto na- črte različnih meril (slika 4), ki so lahko priloge k obstoječim topografskim načr­ tom ali pa jih opremimo z dodatnimi infor- macijami za samostojno uporabo. Razen za izdelke, ki so neposredno izvedeni iz le- talskih posnetkov, pa se le-ti uporabljajo za dopolnjevanje in vzdrževanje topograf- skih načrtov, predvsem TTN 1 : 5.000, revi- zijo vrste rabe in kmetijskih kultur v zemlji- škem katastru, izdelavo strokovnih osnov agrokarte in drugo. Uporaba letalskih posnetkov je raznovr- stna tudi na: področjih drugih služb in strok. Na tem mestu bi omenil le obširno rabo letalskih posnetkov pri inventarizaciji površin za načrtovanje v kmetijstvu in uporabo pri preučevanju gozdnih sesto- jev, pri čemer so posebno uporabni barvni posnetki, ki vključujejo del infrardečega spektra. Z njimi lahko bolje zaznavamo spremembe v vegetaciji, kar se je izkazalo tudi pri preučevanju poškodovanosti jel- kovih in smrekovih gozdov. Poleg tega so pri urejanju naselij, predvsem za idejne zasnove in ureditvene načrte, uporabne tudi povečave, fotokarte in ortofotonačrti. Slika 3 Marsikje ima za uspešno uporabo zasluge predvsem iniciativno in strokovno delo ob- činskih geodetskih uprav, ki so tesno po- vezane z drugumi dejavniki v občinskih upravah in gospodarstvu. Uresničitev in uporaba plana cikličnega aerosnemanja temelji na geodetski službi v občinah in regionalnih uporabnikih, le majhen del uporabe izhaja neposredno iz republiških potreb in se realizira prek re- publiških organizacij. Ciklično aerosnema- nje je tudi po tehnični zasnovi prilagojeno taki uporabi, medtem ko bodo globalne in- ventarizacije prostora vse bolje izkoriščale satelitska snemanja. Naslonitev cikličnega aerosnemanja na občine pa hkrati posta- vlja večje zahteve po vključevanju občin­ skih geodetskih uprav pri ponudbi tega snemanja, strokovnem usmerjanju upo- rabnikov, njegovem planiranju in nadzoru nad pravilno uporabo. Poudaril bi pred- vsem na nadzor nad strokovno pravilno uporabo, za kar so v Sloveniji dane zado- voljive možnosti. Pri načrtovanju ciklične­ ga aerosnemanja, bi lahko v prvi fazi us- kladili predvsem akcije, ki tečejo znotraj geodetske službe - snemanje območij re- ambulacije TTN v merilu 1 : 17.500, obnova zemljiškega katastra in signalizacija ... , ne smemo pa zanemariti tudi možnosti uskla- jevanja drugih akcij, predvsem v urbaniz- mu, pri melioracijah, gradnji infrastruktur- nih in energetskih objektov itd. melioracijah, gradnji infrastrukturnih in energetskih objektov itd. ,~~-:. 1;i:.>·-_, ~e/itf~,~¾·· '/ Slika 4 35 Gojmir Mlakar* EVIDENCA PRAVNIH RAZMERIJ NA NE- PREMIČNINAH 1.Uvod Slučajno so mi prišle v roke teze za Za- kon o evidenci pravnih razmerij na nepre- mičninah in sicer delovno besedilo z dne 19.2.1988. Na neformalen način mi je bil posredovan tudi dopis s pripombami na teze, ki ga je Republiška geodetska upra- va poslala Republiškemu sekretrijatu za pravosodje in upravo. Iz dopisa sem raz- bral, da obstaja tudi novejše grdiva s to tematiko (teze za Zakon o evidenci prav- nih razmerij z dne 18.4.1988),ki pa mi v tem trenutku niso dostopne. O problema- tiki v zvezi z evidenco nepremičnin, pred- vsem s koriščenjem zemljišč v družbeni lasti, je objavljenih tudi nekaj člankov v dnevnem tisku, zadnji tak je bil objavljen v sobotni prilogi Dela dne 21.5.1988. Problemtiko v zvezi z Evidenco nepre- mičnin sem dolžan zasledovati po službeni dolžnosti, saj je zemljiški kataster, katere- ga vodenja je v pristojnosti občinskega upravnega organa, pomemben člen Evi- dence nepremičnin. Poslovanje občinske­ ga geodetskega upravnega organa je tudi tesno povezano z zemljiško knjigo. Pred- lagana nova ureditev zemljiške knjige ozi- roma bodoče evidence pravnih razmerij, bo vplivala tudi na delovanje geodetske službe, predvsem na delo občinskih geo- detskih upravnih organov. V okviru možnosti, ki so mi bile dane, sem zasledoval prizadevanja za ureditev problematike Evidence nepremičnin tudi v drugih okoljih: v republiki Bosni in Herce- govini, v republiki Crni gori, v republiki Sr- biji, v Avstriji, delno pa tudi v Zvezni repu- bliki Nemčiji in Franciji. Zasledoval sem tu- di delo komisije za Evidenco nepremičnin pri republiškem Izvršnem svetu, ki je o problematiki sodobno zasnovane Eviden- ce nepremičnin razpravljal več let. Žal pa zaključno poročilo, ki ga je le- ta pripravila ob zaključku svojega dela.poznam samo v obsegu kot je bilo objavljeno v dnevniku Delo. K pisanju prispevka me je vzpodbudilo tudi prebiranje strokovnega glasila pravni- kov Pravna praksa, v katerem je na več mestih poudarjena potreba po uvedbi ra- čunalniške tehnologije na področju prav- nih zadev. Kot kaže prihaja ponekod do realizacije na osnovi rešitev, ki so predsta- vljene v omenjenem strokovnem glasilu, pri čemer pa doslej nisem zasledil nikakrš- nega razmišljanja o uvedbi računalniške tehnologije pri vodenju tako obsežne in hkrati pomembne evidence kot je zemlji- ška knjiga, oziroma načrtovana Evidenca pravnih razmerij na zemljiščih in stavbah. Razmišljanja v nadaljevanju slonijo na izkušnjah, ki jih imamo v Celju pri šestlet- nem računalniškem vodenju zemljiškega katastra po sistemu RISZK (računalniški informacijski sistem zemljiškega katastra), ki z distribucijo podatkov preko ekranske- ga terminala nudi nekatere usluge tudi zemljiški knjigi v Celju. V Celju je Razvojni center s sodelovanjem sodišča in Geodet- ske uprave pripravil tudi izhodišča za raču­ nalniško vodenje zemljiške knjige, oziro- ma na eni katastrski občini izdelal tudi test za tako vodenje. Pristop, ki ga je pri tem uporabil Razvojni center je eden od mož- nih in je rezultat razmišljan ožjega kroga strokovnjakov, ki so pri tem izhajali iz sta- nja na celjski zemljiški knjigi in celjski geo- detski upravi - rešitev delno sloni na siste- mu RISZK, ki je bil ob pristopu k avtomati- zaciji zemljiške knjige že v redni operativni uporabi. 2. Splošna razmišljanja - Zakon o evidenci pravnih razmerij na nepremičninah da ali ne Iz tez za Zakon o evidenci pravnih raz- merij je razvidno, da pripravljalci ne raz- mišljajo o tem, da bi se obravnavano evi- denco obvezno računalniško vodilo, do- puščajo pa možnost za tak način, ki pa v predlogu nima ustrezne strokovne in za- konske podpore. Vsa določila, ki se nana- šajao na vodenje evidence v bodočem za- konu izhajajo iz dosedanjega načina vode- nja in ga potrjujejo tudi v bodočnosti. V tezah je kot možnost omenjena knjiga, ki naj predstavlja operat uzakonjene eviden- ce. Le posredno lahko sklepamo, da bi v tezah opredeljeno evidenco lahko vodili po kartotečnem sistemu, kar bi bil običaj­ no prvi korak modernizacije neke eviden- ce na poti k računalniškemu vodenju. Me- '63 Celje, YU, Geodetska uprava občin Celje in Laško dipl.ing.geod. 36 nim, da v sedanjem času nesmemo spre- jemati zakona o tako pomembni in obse- žni evidenci, ki ne bi hkrati predpisoval tu- di sodoben računalniško podprt način vo- denja le-te. Razlogov za to zahtevo ne bi navajal, saj so bili mnogokrat utemeljeni in to za širše področje poslovanja, kot tudi posebej v primeru zemljiške knjige oziro- ma v primeru Evidence nepremičnin. če to spoznanje sprejmemo kot dejstvo se moramo zavedati, da sodobna sredstav za vodenje evidence delujejo učinkovito in racionalno, če je sam sistem ustrezno na- stavljen. Nesmotrno bi bilo, da dosedanji sistem zemljiške knjige, ki je bil prilagojen ročnemu vodenju, prevzamemo nespre- menjenega v računalniško vodenje. To po- meni, da ne smemo ob izgradnji novega sistema Evidence pravnih razmerij govoriti o listih (A, B, C oziroma A1, B1, C1), o vknjižbah, o vpisih, o evidenčnih vložkih, ki sestavljajo operat, o vzporednih eviden- cah kot so seznami parcel, seznami ime- tnikov pravic in druge pomožne evidence. V tezah za zakon je navedeno, da se Evidenca o pravnih evidencah vključuje v enotni družbeni sistem informiranja. Kaj to pomeni in kako organizirati to evidenco, da bi temu pogoju zadostila ni nikjer ome- njeno, brez dvoma pa je učinkovita vključi­ tev možna le ob ustreznem računalniškem vodenju. Zgoraj navedene ugotovitve me navaja- jo k predlogu, da počakamo z izdajo pred- videnega zakona ter da predhodno izdela- mo nov sodobno zasnovan in računalni­ ško podprt sistem, ki bo evidenčne lastno- sti nadomestil z informacijskimi. Tak si- stem naj bi temeljito preizkusili v praksi in šele tedaj pristopili k izdaji zakona. Navo- dila za vzpostavitev in delovanje naj bi pri- pravili tako, da bi jih pozneje lahko vgradili v zakon. Na ta način bi dosegli, da pri iz- gradnji sistema ne bi bili vpleteni v prema- lo pretehtana določila zakona, oziroma ne bi bilo potrebno zakon spreminjati, takoj po tem ko bi bil sprejet. še en pomemben razlog imamo v prid odložitve izdaje zako- na. V ustavni razpravi so med drugim tudi določila, ki naj bi spreminila lastninske od- nose: na navo naj bi se opredelil status družbene lastnine, pri čemer gre tudi za opredelitev pojmov uporabe, upravljanja in razpolaganja. Predlagali naj bi tudi nove oblike lastnine. Te opredelitve so za bodo- čo Evidenco pravnih razmerij tako po- membne, da ne bo dovolj samo njihova opredelitev v ustavi, ampak bo potrebno izdati tudi zakon, ki bo področje lastnin- skih odnosov podrobneje opredelil. Morda bi bil tudi možen pristop po ka- term bi zakon sprejeli, ker je tako že dolo- čeno v pristojnih krogih in ker je njegov sprejem že v programu dela Izvršnega sveta in Skupščine SR Slovenije, vendar naj bi vseboval le temeljna določila. Med temi določili naj bi bilo tudi določilo o ob- veznem računalniškem vodenju evidence, opredelitev pristojnosti, opredelitev vsebi- ne evidence (če bi se odločili za predlaga- no skupno evidenco, o kateri govorim v nadaljevanju, bi zakon moral obravnavati nepremičnine širše, ne samo pravna raz- merja na njih), opredeljene pa naj bi bile tudi osnovne pravice na zemljiščih in stav- bah oziroma delih stavb, ki naj bi se vodile v evidenci. Vse ostalo kot npr. ureditev evidence, postopek ia njeno vodenje, pri- stop k obnovi oziroma prehod na nov na- čin vodenja pa naj bi vsebovali podzakon- ski predpisi, ki naj bi se sprejeli v dokon- čni obliki šele po praktičnem preizkusu delovanja novega sistema. 3. Vsebina evidence Nepremičnine na katere se nanašajo pravna razmerja so v smislu tez zakona zemljišča, stavbe in deli stavb. Vseh pra- vic, ki se nanašajo na tako opredeljene ne- premičnine je deset, poleg njih pa so predmet vpisa tudi nekatera pravna dej- stva, ki v tezah niso dokončno opredelje- na. V evidenco naj bi vpisovali tudi imetni- ke vpisanih pravic. Geodetska služba mo- ra upoštevati dejstvo, da bomo za potrebe nove evidence prevzeli podatke o nepre- mičninah tako kot je to opredeljeno v zem- ljiškem katastru oziroma v katastru stavb. Tehnično osnovo za vodenje pravnih raz- merij na zemljiščih naj bi evidenci napre- mičnin, enako kot zemljiški knjigi, nudil zemljiški ,kataster, vendar pa za potrebe evidentiranja pravnih razmerij na stavbah in delih stavb take možnosti ni. Kataster stavb namreč še ni vzpostavljen, kljub te- mu, da je v Zakonu o geodetski službi iz leta 1976 opredeljen kot zadeva geodet- ske službe. Pred nastavitvijo nove eviden- ce moramo torej rešiti vprašanje izdelave katastra stavb. Pri tem je potrebno opre- deliti njegovo vsebino in način vodenja, pri 37 čemer moramo izhajati iz njegove širše , uporabe, in ne samo uporabe za vodenje pravnih razmerij na stavbah in delih stavb. Služiti bi moral še za upravne, upravljal- ske, planerske in davčne potrebe. Pred geodetsko službo je torej še ena po- membna naloga, ki bi ji morali opredeliti obseg in možnosti za izvedbo v kadrov- skem in finančnem pogledu. Izdelava katastra stavb, bo zahtevala precej časa in to je tudi eden od razlogov, da se odloži sprejem Zakona o evidenci pravnih razmerij. V tem času bo dovolj de- la s snovanjem sodobnega sistema evi- dence, pri čemer bo potrebno tesno sode- lovanje z geodetsko službo. Upoštevati bo potrebno tudi zakonske obveznosti geo- detske službe, po kateri je ta dolžna na- staviti Evidenco stavbnih zemljišč ter evi- denco o predpisanem varovanju prostora in omejitvah pri posegih v prostor (vsebina teh evidenc ima značaj bremen na zemlji- ščih in bi verjetno sodila v načrtovano no- vo evidenco). Obe evidenci sta zasnovani tako, da sta tesno vezani na zemljiški ka- taster, oziroma sta v nekaterih testnih re- šitvah, praktično sestavni del katastra. Mnogi uporabniki potrebujejo komplek- sne informacije o zemljiščih oziroma stav- bah, ki se sedaj vodijo v različnih eviden- cah, na različnih mestih. Sodobna sred- stva in sodobne tehnologije omogočajo iz- gradnjo takega sistema, ki bi nudil vse in- formacije na enem mestu. 4. Organizacija vodenja evidence v od- visnosti od uporabe sodobne tehnologije Ob predpostavki, da se bo načrtovana nova evidenca vodila s podporo računalni­ kov je možnih več pristopov k organizaciji vodenja. Rešitve se razlikujejo med seboj po večji ali manjši učinkovitosti glede za- dovoljevanja poterb uporabnikov. Preteh- tati bi veljalo naslednje tri možnosti: - evidenca pravnih razmerij ter zemljiški kataster in kataster stavb se združijo v enotno računalniško vodeno evidenco, ki se vodi pri upravnem organu za geodet- ske zadeve; - evidence se združijo v enoten sistem enako kot je predlagano v predhodni ali- neji, vendar se vzdržujejo ločeno; pri so- 38 dišču ostane pristojnost za evidentiranje pravnih razmerij na nepremičninah, na geodetskem upravnem organu pa ostane- jo pristojnosti za vodenje podatkov zemlji- škega katastra in podatkov, ki naj bi se vo- dili v katastru stavb; - dosedanji način, da se zemljiški kataster, ki je že povsod v Sloveniji računalniško voden, samostojno vzdržuje na geodet- skem upravnem organu, enako naj bi ve- ljalo tudi za kataster stavb, evidenca prav- nih razmerij, pa bi se tudi v bodoče vodila na enotah temeljnih sodišč, pri čemer bi se prehod na računalniško vodenje izvršil neodvisno od sistema zemljiškega kata- stra in katastra stavb. Prvi pristop, ki nedvomno prinaša naj- večjo racionalizacijo vodenja in ki bi v ce- loti zadovoljeval želje uporabnikov, da do- bijo na enem mestu vse potrebne informa- cije o zemljiščih in stavbah, je pri nas ak- tualizirala razprava o reorganizaciji pravo- sodja leta 1976. Takrat je v predlogu za združitev zemljiške knjige in zemljiškega katastra ter o vodenju tako združene evi- dence, ki naj bi bila računalniško podprta, na geodetskem upravnem organu, razpra- vljala tudi Skupščina SRS in ga podprla. Do realizacije predloga pa ni prišlo. Po ne- kaj letih se je v pravosodnih krogih, pred- vsem na Vrhovnem sodišču, izoblikovalo mnenje o neprimernosti take rešitve (so- botna priloga Dela z dne 25.5.1988). Tako rešitev pa so uzakonili v SR Bosni in Her- cegovini in SR Črni Gori ter je pred spreje- mom tudi v SR Srbiji. Razlogi za tako odločitev, ki jo je izobli- kovala tudi Komisija za evidenco nepremi- čnin pri Izvršnem svetu SRS, mi niso v ce- loti znani. Dejstvo, ki ga največkrat navaja- jo je, da so razmere v Sloveniji drugačne kot v omenjenih republikah ter, da je evi- dentiranje pravnih razmerij v zemljiški knji- gi zadovoljivo in ne bi kazalo sistema, ki ima tako dolgo tradicijo, menjati. Podrob- na analiza stanja podatkov v zemljiški knji- gi, ki pa jo žal nihče ni dovolj poglobljeno izvedel, bi mnenje o zadovoljivem stanju podatkov v zemljiški knjigi po mojem ovr- gla. Drugi razlog, ki ga navajajo za tako odločitev je mnenje, da so pravna razmer- ja na nepremičninah tako pomembna, da jih ne moremo prenesti iz sodne v upravno pristojnost. Sodni postopek naj bi nudil strankam večjo pravno varnost. O vpisih v zemljiško knjigo, oziroma v bodočo Evi- denco o pravnih razmerjih na nepremicni- nah, odloča na sodišču pravni strokov- njak, to je zemljiškoknjižni sodnik. V prak- si pa je to odločanje velikokrat prepušče­ no zemljiškoknjižnemu referentu, kajti sodnik odloča le formalno. Nedvomno je tako gledanje odraz odno- sa do upravnih postopkov, ki se vodijo iz- ven pravosodnih ustanov, za katere del upravnih strokovnjakov meni, da so• inferi- orni v odnosu do sodnih postopkov, ob tem pa pozabljajo, da se v upravnem po- stopku velikokrat odloča o bolj pomemb- nih zadevah, kot so odločitve o dovolitvi vpisa v neko evidenco. Naj kot primer omenim pristojnost upravnega organa v zvezi z odločanjem o prenehanju lastnin- ske pravice in odločanje o odvzemu ne- premičnine iz posesti. S sprejetjem odloka o prenehanju lastninske pravice je izklju- čena pristojnost sodišča, da odloča o vpi- su novega stanja, izvršiti ga mora po urad- ni dolžnosti. Z zaposlitvijo pravnih stro- kovnjakov v upravnih organih za geodet- ska zadeve bi bilo zadoščeno pogoju, da o vpisu odloča pravnik - verjetno bi bil to lahko strokovnjak z višjo strokovno izo- brazbo pravne smeri. Smotrno bi bilo, da se geodetskim upravnim organom dodeli tudi pristojnost za vodenje postopkov v premoženjsko pravnih zadevah, s čemer bi bil pravni strokovnjak v geodetskem upravnem organu polno zaposlen. V slu- čaju, da bi se načrtovana skupna evidenca o nepremičninah vodila v geodetskem upravnem organu, bi mu z neposrednim dostopom do popolnih podatkov v mno- gočem olajšali delo. Pri takem razmišljanju pa je treba pou- dariti, da bi tudi v bodoče o vseh spornih zadevah v zvezi z pravicami na nepremi- čninah odločalo sodišče, to še posebaj velja za zapuščinske postopke. Vodenje združene evidence pa je mogoče organizi- rati tudi tako, da o vpisih pravnih razmerij na nepremičninah, enako kot dosedaj odloča sodišče, geodetski upravni organi pa izvajajo tehnične posle vnašanja spre- memb v evidenco oziroma bazo podatkov. Potrebne komunikacije med sodiščem in geodetskim upravnim organom, bi se lah- ko vzpostavilo s pomočjo ustrezne raču­ nalniške opreme, kar bi zagotavljalo do- kajšnjo učinkovitost takega pristopa. Ob trditvi, da je zemljiška knjiga očuvala svojo vlogo do današnjih dni ter da tudi danes zadovoljivo opravlja svojo funkcijo zato, ker se vodi pri sodišču, bi kazalo na- rediti primerjavo sedanjega stanja zemlji- ške knjige z zemljiškim katastrom. Ta se ves čas vodi v upravnem organu, tekom časa pa ni le obdržal svoje nekdanje vloge temveč jo je celo razširil. Izpopolnitev si- stema zemljiškega katastra se med dru- gim kaže v uvedbi mejnega ugotovitvene- ga postopka kot posebnega upravnega postopka ter določitvi lege mejnih točk s koordinatami v državnem koordinatnem si- stemu. Ta ukrep je povečal pravno varnost posestne meje, ki je s koordinatami tudi nedvoumno določena. Izpopolnil se je tudi postopek vzdrževanja v upravnem smislu - o spremembah v podatkih zemljiškega ka- tastra se odloča z odločbo, pri revizijah stanja pa je predpisana javna razgrnitev spremenjenega stanja. že nekaj let se v celi republiki podatki zemljiškega katastra vodijo računalniško, čeprav po različnih si- stemih, ki se med seboj razlikujejo tudi v pogledu popolnosti in sodobnosti. Nedvomno je k takemu razvoju tako po- membne evidence kot je zemljiški kataster pripomoglo to, da imajo geodetski upravni organi ustrezno nadgradnjo v republiki, ki skrbi za njihov razvoj. Pri tem gre za stro- kovne izpopolnitve in za zagotovitev oz. strokovno izpopolnjevanje kadrov, ki jim je poverjeno vodenje zemljiškega katastra. Menim, da taki pogoji za zemljiško knjigo niso zagotovljeni v enaki meri, pa je to tudi eden od razlogov za njeno zaostajanje v razvoju. Druga možnost organizacije vodenja bodoče evidence je v tem, da se za potre- be računalniškega vodenja vzpostavi skupna baza, ki vsebuje podatke evidence pravnih razmerij na nepremičninah ter po- datke zemljiškega katastra in katastra stavb. Organizacija vodenja podatkov pa je taka, da pristojnost za vzdrževanje ostane nespremenjena. Sodišče ažurira podatke o pravnih razmerjih na nepremi- čninah, geodetski upravni organi pa tiste tehnične podatke o zemljiščih in stavbah, ki so v njegovi pristojnosti. Tak pristop so uporabili v Avstriji. Po izjavah njihovih geo- detskih strokovnjakov sistem uspešno de- luje. Po podatkih zemljiškega katastra so v tako zasnovano bazo prevzeti na celot- nem ozemlju Avstrije, podatke pravnih razmerij na nepremičninah pa vnašajo iz 39 zemljiških knjig postopno - do sedaj jih je privzetih 60 %. Ta sistem je v mnogočem pripomogel k racionalizaciji vodenja, v od- nosu do uporabnikov pa je prinesel velik preobrat, saj je sedaj možno dobiti vse podatke o zemljiščih na enem mestu - na izmeritvenem uradu ali na sodišču, z uved- bo javnega omrežja pa tudi preko tega, neposredno iz banke podatkov, n.pr. v urad notarja ali odvetnika. Racionalizacija v pogledu vodenja pa seveda ni takšna kot v prvem primeru, kjer evidenco vodi le en organ. Pri tem načinu utegne priti tudi do zapletov v pogledu od- govornosti za stanje banke v kateri so združeni podatki, ki so v pristojnosti dveh služb. Zapleti so verjetno tudi tedaj, ko je treba potrjevati uradne listine v katerih so združeni podatki obeh organov. Vendar pa vse te pom:;i.njkljivosti odtehta dejstvo, da je odpravljeno podvajanje tistih podatkov, ki so v sedanjem sistemu ločenega zemlji- škega katastra in zemljiške knjige obema skupni. To so številke parcel, vrsta rabe zemljišč in površina, ki jih iz zemljiškega katastra prevzema zemljiška knjiga, ter nosilci nekaterih pravic na zemljiščih ( predvsem lastniki in imetniki pravice uporabe z naslovi ) in številke zemljiško- knjižnih vložkov, ki jih zemljiški kataster prevzema od zemljiške knjige. Vsak organ, pri novem sistemu združene evidence, ob njenem vzdrževanju, vnaša le tiste spre- membe, za katere je stvarno pristojen, hkrati pa so mu dostopni podatki obeh prejšnjih evidenc, če jih potrebuje pri svo- jem poslovanju. Pri vodenju take evidence se zmanjša količina dela, odpravljajo se tudi vsa nes- kladja, ki so se pojavljala v ločenih eviden- cah in so posledica napak pri prevzemanju podatkov in časovnega zamika pri vnaša- nju teh podatkov v posamezno evidenco. Tretji pristop k organizaciji vodenja evi- dence o nepremičninah, ki dopušča loče­ ne evidence in ločene službe vodenja, ne prispeva mnogo k racionalizaciji, pred- vsem pa prinaša malo novega v odnosu do uporabnikov, ki se bodo tudi v bodoče spraševali, zakaj morajo pridobivati podat- ke o nepremičninah na dveh mestih v razli- čnih organih, ki so običajno tudi lokacijsko ločeni. Kljub temu, da bi evidenco pravnih razmerij na nepremičninah priredili za ra- čunalniško vodenje, ter morda povezali 40 zemljiški kataster z bodočim katastrom stavb v skupni sistem, bi v tem primeru slabo izkoristili možnosti, ki nam jih nudijo sodobne tehnologije za izgradnjo takih in- formacijskih sistemov, ki omogočajo ra- cionalen način njihovega vodenja, hkrati pa na enostaven in hiter način zadovoljuje- jo potrebe uporabnikov. Zaključek Prispevek je napisan z namenom, da se vzpodbudi širša razprava o tako pomemb- ni problematiki, kot je evidenca nepremi- čnin. Upoštevati moramo, da se s proble- mi zemljišč, stavb in pravic na njih srečuje velik krog občanov. Ni naključje in verjet- no tudi ne osamljen primer ko so n. pr. v občini Celje na zborih krajevnih skupnosti izrazili svoje nezadovoljstvo s stanjem po- datkov v zemljiški knjigi in načinom njene- ga poslovanja, pri tem jih je še posebno motilo dejstvo, da morajo podatke o zem- ljiščih iskati na dveh ločenih inštitucijah. O potrebi po tem, da bi se evidenci zemlji- škega katastra in zemljiške knjige združili in vodili s pomočjo računalnikov, so leta 1987 razpravljali delegati občinske skup- ščine Laško. Rezultat teh razprav je pripo- ročilo za aktivnosti v tej smeri, ki je bilo posredovano Temeljnemu sodišču v Celju. V prispevku gotovo niso dane vse mo- žne rešitve problema, verjetno se s pred- laganimi tudi ne bodo vsi strinjali. Republi- ška geodetska uprava je v dopisu, ki je omenjen na začetku prispevka, izrazila drugačno gledanje na problematiko evi- dence nepremičnin. Prav bi bilo, da ga po- drobneje obrazloži ter, da se intenzivneje vključi v reševanje obravnavane problema- tike. še enkrat bi rad povdaril, da je rešitev tega problema ključnega pomena tudi za geodetsko službo. Upam, da bo ta prispevek vspodbudil k razpravi tudi pravne strokovnjake. Z obravnavano problematiko se srečujejo mnogi od njih, bodisi da so zaposleni v pravosodju, upravi, gospodarstvu ali pa delajo kot odvetniki. Omenil bi tudi, da v prispevku nisem uspel izpostaviti vseh zadev, ki so se mi zdele problematične pri prebiranju tez za zakon o pravnih razmerjih na nepremični­ nah in ki prav tako zaslužijo širšo obravna- vo tako geodetskih kot pravnih strokov- njakov. Ob izpostavljanju nujnosti, da se evidenca pravnih razmerij vodi po sodob- nih, računalniško podprtih tehnologijah, bi bilo nujno analizirati možnosti v pogledu opreme, tako strojne kot programske, ki so dane v Sloveniji. Analizirati bi bilo treba aktivnosti, ki se dogajajo v zvezi z geodet- skimi evidencami v zadnjem času, pri če­ mer so najpomembnejše: prizadevanja za obnovo zemljiškega katastra, zamenjava zastarelih tehnologij računalniškega vode- nja s sodobnejšimi, inštalacija program- skega paketa RISZK v celjski regiji, Lju- bljani in Mariboru, uporaba PC-jev pri vo- denju geodetskih evidenc in seveda vklju- čitev že omenjenih prostorskih evidenc, za katere je po zakonu zadolžena geodet- ska služba v enoten informacijski sistem. O vsem tem morda kdaj pozneje. Prilagam- obširnejši seznam raziskav, člankov in drugih prispevkov, ki na tak ali drugačen način obravnavajo problematiko evidence nepremičnin. Namen objave je med drugim tudi ta, da se animirajo tisti, ki se na novo lotevajo reševanja opisane problematike. Ena od negativnih značilno­ sti naše družbe je med drugim tudi ta, da se lotevamo reševanja marsikaterega pro- blema, pri tem se porodi mnogo dobrih zamisli, potroši veliko energije, do rešitve pa kljub temu ne pride. Velikokrat je vzrok temu zamenjava kadrov, ki sodelujejo pri reševanju problema, ali odločajo o njegovi rešitvi, novi ki pridejo za njimi pa, namesto da bi gradili na izsledkih predhodnikov, se lotevajo stvari na začetku. LITERATURA: Katastar zemljišta i zemljišna knjiga; M. Božičnik, Geodetski list 1-9/72 Projekt nove tehnologije rada u zemljišno- knjižnim odjelima opčinskih sudova u SR Hrvatskoj; V. Kučekovič, Naša zakonitost 10/76 Sistem i prednosti nove tehnologije rada u zemljišnoknjižnim odjelima; l. Abramovič, Naša zakonitost 9/77 Problematika usklajevanja podatkov zem- ljiškega katastra s podatki zemljiške knji- ge; S. Pristovnik, Pravosodni bilten 20/80 Zemljiška knjiga v pokrajini Furlanija - Julijska krajina; M. Ilešič, Vestnik inšt. za javno upravo 3-4/80 Računalniški informacijski sistem zemlji- škega katastra - novi pristopi; M. Guben- šek, Geodetski vestnik 1/81 Zemljiška knjiga in zemljiški kataster - možnosti združitve; Raziskovalna naloga RC Celje, GZ SRS, Inštitut za javno upra- vo, 1980 Savjetovanje o uspostavljanju novog kata- stra nekretnina; SGIG Jugoslavije, Banja Luka, junij 1982 Avtomatizirani zemljiški kataster in mož- nosti njegove uporabe v zemljiški knjigi; G. Mlakar, Geodetski vestnik 2/82 Evidenca nepremičnin v SR Srbiji; G. Mla- kar, Geodetski vestnik 2/82 Stanje, izhodišča in naloge v razvoju enot- ne evidence nepremičnin v SR Sloveniji; M. Naprudnik, Geodetski vestnik 3/82 Knjižne pravice in kritična obravnava zem- ljiškoknjižnih načel glede na sistem enot- ne evidence nepremičnin; M. Bele, Geo- detski vestnik 2-3/82 Planiranje, evidenca nepremičnin, skupne osnove OSI; T. Banovec, Geodetski vest- nik 3/82 Kritično razmišljanje o količini in kvaliteti podatkov, ki naj se vodijo v evidencah o nepremičninah, o njihovem povezovanju in uporabnosti; J. Kobilica, Geodetski vest- nik 3/82 Neusklajenost podatkov med zemljiškim katastrom in zemljiško knjigo ter potrebe 1n možnosti za uskladitev; M. Rehar, Geo- detski vestnik 4/82 Problematika knjiženja podatkov v zemlji- ški knjigi in možne izboljšave; M. Kastelic, Geodetski vestnik 4/82 Pravna problematika evidence nepremi- čnin; Inštitut za javno upravo pri Pravni fa- kulteti 1983 PROZEK/84 - prototip zemljiške knjige; RC Celje, december 1984 Predlog vsebinske zasnove računalniško podprte zemljiške knjige; raziskovalna na- loga RC Celje, 1985 Informacije in poročila začasne komisije Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za evidenco nepremičnin 1981 - 1986 Grundst cks Datenbank; Bundesamt f r Eich- und Vermessungswesen, Wien 1986 Banka podataka nekretnina kao konačni cilj evidencije nekretnina; M. Božičnik, Geodetski list 1-3/88 41 PREDSTAVLJAMO VAM Joe Triglav ECDS 2 - ELEKTRONSKI MOBILNI TRO- DIMENZIONALNI MERSKI SISTEM 1. Uvod - uporaba geodezije v industriji Že dolga leta se konvencionalni geodet- ski instrumenti uporabljajo za merske in kontrolne aplikacije v industrijski proiz- vodnji. Uporaba nivelirjev za postavitev te- meljev, strojne opreme in strojnih elemen- tov v vodoravni polažaj je splošno znano. Referenčno ravnino preciznega nivelirja lahko postavimo v horizontalani položaj z zelo veliko natančnostjo. Za nivelirjem lah- ko prav tako hitro in enostavno izmerimo višinske razlike med določenimi točkami ali postavimo točke na določeno višino. Omejitve pri uporabi konvencionalnih me- hansko-optičnih teodolitov so že večje, zato se v večini primerov teodoliti upora- bljajo le kot instrumenti za aliniranje. Pro- sto vrtljivi in nagibajoči se teleskop je ide- alni pripomoček za aliniranje točk v ravne linije in ravnine. Številni teleskopski dodat- ki (npr. avtokolimacijski okularji, adapter- ske leče za zelo kratke vizure, kolenski okularji za zelo strme vizure itd.) sicer širi- jo uporabnost, vendar se konvencionalni teodolit kljub temu le redko uporablja kot izvirni kotni inštrument. To dejstvo še po- sebej drži, če je celotna organizacija meri- tev in izvrednotenja rezultatov v celoti pre- puščena tovarniškemu osebju. Prav tako je zelo pogosta časovna omejitev, ko pro- izvodni proces ne dopušča kompleksnih kotnih meritev, izračunov in izravnave re- zultatov. Iz tega sledi eden izmed važnih pogojev uporabnosti industrijske geodezi- je - takojšnja in neposredno dosegljivost rezultatov v obliki deformacij, izravnave, korekcijskih vrednosti itd. Glavni namen industrijske geodezije je se- stava ter nastavitev delovnih enot in kom- ponent po projektu, tako da ustrezajo vsem zahtevani po brezhibnem delovanju. 42 2. Elektronski teodolit ( slika 1) Z uvajanjem elektronskega teodolita se je tudi uporabnost industrijske geodezije bistveno povečala. Elektrooptično odčita­ vanje horizontalnega in vertikalnega kroga omogoča prenos kotnih vrednosti nepo- sredno v računalnik, ki te podatke obdela z ustreznimi programi. Rezultati obdelave so za uporabnika dosegljivi takoj, po po- trebi pa jih lahko shranimo v spominsko enoto računalnika. Zamudnega čitanja in prepisovanja izmerjenih kotov pri elekton- skih teodolitih ni. Prav tako ni zamudnega odčitavanja srednjih odčitkov in poprav- kov kotnih opazovanj ipd., ker vse to opra- vi za nas računalnik z ustreznim progra- mom v nekaj sekundah. Poleg izjemnega prihranka časa merjenja in obdelave opa- zovanj je v elektronskem procesu prakti- čno izločena možnost napake čitanja in zapisa kota, prav tako pa tudi vse računa­ ske napake med obdelavo. 3. ECDS 2 - strojna oprema Običajna konfiguracija elementov siste- ma ECDS 2 vsebuje od dveh do osem KERN E2 teodolitov z dodatki, računalnik in mobilno postajo. Na naslednjih dveh straneh je na kratko predstvaljen vsak ele- ment strojne opreme. 3.1. KERN E 2 - Elektronski teodolit (sli- ka 2) Kern E2 je sekundni elektronski teodo- lit, ki omogoča zelo točno odčitavanje ko- tnih opazovanj. Oznaka "sekundni teodo- lit" pomeni, da E2 omogoča merjenje ko- tov z natančnostjo 0.3"-0.6" (oz.0.1 do 0.2 mgona), kar na razdalji 10m ustreza ločni razdalji 0.02 mm. Dinamični (inkremental- ni) sistem za merjenje kotov določa vred- nosti horizontalnega in vertikalnega kroga trikrat na sekundo in jih kontinuirano pre- naša v računalnik. S tem je izpolnjen eden izmed temeljnih pogojev za procesiranje kotnih vrednosti v računalniku v realnem času. 3.1.1. Dvoosni kompenzator (slika 3) Naslednja prednost, ki jo ponuja E2, je njegov dvoosni kompenzator, ki je vgrajen v teodolit in bistveno povečuje točnost ko- tnih opazovanj. Kompenzator sproti po- pravlja vertikalne kote zaradi odklona ver- tikalne osi od vertikale in hkrati horizontal- ne kote zaradi odklona horizontalne osi od horizontale. Popravki kompenzatorja so še posebej bistveni pri strmih vizurah, ki so v industrijski geodeziji zelo pogoste. Princip delovanja kompenzatorja je v zas- novi preprost, praktična izvedba pa zelo zapletena. Kompenzacija temelji na odbo- ju internega žarka iz svetlobne diode (sli- ka 3-detajl) od površine tekočine (detajl 2), ki je vedno absolutno vodoravna. Po odboju od te površine potuje žarek prek sistema leč na površinsko razmeroma veli- ko fotodiodo (detajl 3), ki služi kot dvodi- menzionalni pozicijski detektor. Ta detek- tor določi položaj žarka glede na referen- čno vrednost (kompenzacijska ničelna to- čka) v koordinatah. Ena koordinata pome- ni naklon vertikalne, druga pa naklon hori- zontalne osi. 43 Resolucija detektorja je boljša od 0.001 mm, kar pomeni boljše od 0.3" v določitvi naklonov osi. Mikroprocesor, ki je vgrajen v Kern E2, stalno prišteva korekcijske vrednosti k horizontalnim in vertikalnim kotom. Kotne vrednosti na zaslonu teodo- lita in tiste, ki se prenesejo v računalnik so brez napak. Kompenzator lahko s stikalom na teodolitu izklopimo, kar pride v poštev pri nestabilnih stojiščih teodolita, kjer je kompenzator manj uporaben. 3.1.2. Dodatki (slika 4) Optični mikrometer Pentagonalna prizma - dodatek za tran- skacijo vizure za 90° 44 Laserski okular Autokolimacijski okular Po videzu in upravljanju se teodolit E2 zelo malo razlikuje od konvencionalnega mehansko optičnega teodolita. Vse dodat- ke kot so okularji, leče, objektivi, nastavki ipd., lahko brez omejitev uporabljamo tudi na teodolitu E2. Posebej pa velja opozoriti na naslednje dodatke: - posebne marke za jasno označevanje točk merjenega objekta, - laserski okular za označevanje točk na nedostopnih površinah objekta meritve, - ekscentrični nosilci za merjenje skritih točk objekta. 3.2. Računalnik ECDS 2 je zelo fleksibilen sistem in se lahko uporablja na različnih zmogljivejših računalnikih (npr. DEC Micro/PDP 11) kot tudi na mikroračunalnikih, ki uporabljajo MS-00S operacijski sistem, npr.: - IBM PC/XT/AT (slika 5), - HP Vectra (slika 6), - Olivetti M 425P, Compaq itd. Mikroračunalniki morajo poleg uporabe MS-00S operacijskega sistema izpolnje- vati naslednje minimalne konfiguracijske zahteve: - 512 KB RAM spomina in matematični ko- procesor, - vsaj eno disketno enoto in en trdi disk z najmanj 10 MB spomina, - barvni zaslon najmanj srednje grafične ločljivosti, - za priključitev teodolita zadoščajo stan- dardni serijski vmesniki, ki so že original- no vgrajeni v ta mikroračunalnik. To je vsa potrebna računalniška strojna oprema. 45 3.3.Mobilna postaja (slika 7, 7a) Naslednja zahteva za uporabnost takš- nega merskega sistema je njegova mobil- nost, saj merimo na kraju samem in zato tam potrebujemo tudi vso opremo. Premi- ki opreme znotraj delovnega območja mo- rajo biti hitri, enostavni in varni. Vse te zahteve izpolnjuje posebno oblikovana mobilna postaja - sistemska "ciza". Kom- ponente standardne konfiguracije sistema lahko varno shranimo in privežemo v tej mobilni postaji. V postajo je vgrajena obi- čajna električna napajalna enota za vse električne komponente sistema, npr. raču­ nalnik, zaslon, tiskalnik, teodolit in laser. Zrak za hlajenje računalnika je filtriran pri vstopu v postajo, kar omogoča uporabo sistema v zelo prašnem ali umazanem in- dustrijskem okolju. 4. ECDS 2 principi delovanja in pro- gramska oprema 4.1. Princip določevanja koordinat točk objekta (slika 8, 9, 10) ECDS 2 se bistveno razlikuje od klasi- čne tridimenzionalne merske tehnologije, ki se je do sedaj uporabljala v industriji. Ta tehnologija je temeljila na izmeri objektov v stacionarni merski napravi, ki je imela seveda omejene možnosti izmere. ECDS 2 46 je mobilen merski sistem, ki omogoča iz- mero objekta poljubnih dimenzij nepo- sredno na kraju izdelave objekta in takojš- njo dosegljivost rezultatov izmere. Geo- metrijski pristop k določitvi koordinat točk objekta temelji na prostorskem urezu (sli- ka 8), saj le čista kotna merjenja lahko nu- dijo točnost, ki jo zahtevajo industrijske aplikacije. Za prostorski urez sta potrebni vsaj dve stojišči, na katerih hkrati posta- vljamo teodolita E 2. Stojišči sta lahko na poljubnih pozicijah, vendar tako, da z njiju vidimo primerno veliko skupno površino objekta. Najprej določimo razdaljo med stojiščema (b) in višinsko razliko stojišč (h). S tem dobimo lokalni koordinatni si- stem. Potem merimo horizontalne in verti- kalne kote do označenih točk objekta. Iz danih in izmerjenih podatkov potem raču­ nalnik izračuna prostorske koordinate točk objekta (X, Y, Z) v lokalnem koordi- natnem sistemu in jih zapiše na zaslonu. ECDS 2 dovoljuje uporabo dveh od osmih teodolitov hkrati (slika 9). Uporaba več teodolitov omogoča hitro izmero velikih objektov kompliciranih oblik, hkrati pa za- gotavlja večjo natančnost določitve točk objekta. Tudi pri uporabi več teodolitov hkrati je potrebno najprej določiti relativne medsebojne položaje stojišč v lokalnem koordinatnem sistemu. Koordinate stojišč izračunamo z metodo relativne orientacije, ki se sicer uporablja v fotogrametriji (ang. "bundle adjustment"). Po tej fotogrametri- čni metodi najprej opazujemo določeno število skupnih točk, ki pa nimajo določe­ nih koordinat (slika 10). S sofisticiranim računalniškim programom potem določi­ mo relativne položaje vseh stojišč. Z upo- rabo te metode odpade eden od omeje- valnih pogojev postavitve teodolitov, na- mreč medsebojna vidljivost teodolitov in medsebojno aliniranje teleskopov teodoli- tov. S tem je odpravljen še en morebitni vir napak, hkrati pa metoda dovoljuje zelo kratke razdalje med stojišči (tudi 0,5 m). Pozicijska natančnost določitve stojišč dosega zahtevano natančnost in znaša nekaj stotink mm. Opazovanje iste točke objekta s treh ali več stojišč zahteva izrav- navo. Računalnik s strogo metodo izrav- nave določi koordinate takih točk z bistve- no povečano natančnostjo. Sl :ika 8 Sl:ika 10 4.2 Programska oprema ( slika 11) ECDS 2 vsebuje odprto programsko podporo, kar kaže na prizadevanje za po- polno hardversko in softversko fleksibil- nost med sistemi v računalniškem svetu. Sekvencionalno načrtovana programska struktura vodi uporabnika skozi postopek dela korak za korakom z dialogom prek menuja. Standardni softver vsebuje: - mnoge različne metode orientacij, tako da lahko v najkrajšem času vzpostavimo željeni objektni koordinatni sistem; - spremljanje rotacij teodolitov v realnem času. Vsakemu premiku teodolita takoj sledi sprememba koordinat na zaslonu. Opsazovanja lahko pred shranitvijo v spo- min ocenimo in po potrebi izločimo; - izračun prostorskih razdalj; - izračun medsebojnega položaja dveh da- ljic ali ravnin; - analizo odstopanj dejanskih koordinat točk od referenčnih projektiranih koordi- nat in analizo odstopanj dejanskih koordi- nat od referenčnih koordinat na krožnici, krogli, parabolični površini itd.; - primerjava koordinat točk z različnih da- totek; - pozicioniranje točk na objektu; - HELP funkcije, ki so vedno dosegljive, in skrajšane napotke na zaslonu; - barvni zaslon še začini jasnost menuja in izpis rezultatov. MS-DOS verzija ECDS 2 sistema ima še eno veliko prednost-možnost uporabe programov, ki so jih razvile druge firme. Navajam nekaj testiranih možnosti: - prenos podatkov v program AUTOCAD (firme Autodesk AG); - prenos podatkov v program LOTUS 1-2-3 in MEASURE (firme Lotus Develop- ment Corporation); - prenos podatkov v program DTM (firme Digiplan AG); - uporaba programa za prenos koordinat iz ECDS 2 v razvejani programski paket METROSOFT (firme Metromec), ki omo- goča postprocesiranje podatkov iz ECDS 2. Metrosoft je eden najboljših in najbolj dodelanih tridimenzionalnih merskih pro- gramov; - ECDS 2 shranjuje podatke v odprte ASCII datoteke, kar omogoča prenos po- datkov prek standardnih vmesnikov na ve- 48 Slika 11 like CAD/CAM sisteme, ki so namesceni na velikih računalnikih (npr. Computer-Vi- sion ali Calma). 5. Uporaba sistema ECDS 2 v praksi (slike 12-17) Uporabnost sistema je zelo široka, če­ prav je sistem pravzaprav šele v povojih. Z razvojem tehnologije se bodo širila tudi področja uporabe. Navajam le nekaj pri- merov uporabe ECDS 2 v praksi: - točna postavitev elementov opreme v av- tomatiziranem proizvodnem procesu, npr. v avtomobilski industriji in podobno; - kontrola kakovosti in druge aplikacije v letalski industriji; - pomoč pri postavitvi in vzdrževanju zah- tevnih konstrukcij v jedrski industriji; - proučevanje kompleksnih ukrivljenih po- vršin pri telekomunikacijskih antenah pri različnih pogojih orientacije antene, pri ra- zličnih temperaturah in akostih vetra ipd.; - uporaba v ladjedelništvu, satelitski indu- striji ipd. 6. Prihodnji razvoj 3D merskih sistemov V razvitih gospodfarskih okoljih postaja vprašanje avtomatizacije merskih postop- kov vse bolj aktualno. Za nadzor avtomati- ziranih tovarn in proizvodnih procesov bo- do potrebni avtomatizirani merski sistemi, ki bodo merili v programiranih časovnih presledkih. Prav tako bo potrebno razviti daljinsko vodene merske sisteme za meri- tve na nevarnih ali nedostopnih območjih. Trenutno tehnologija omogoča daljin- sko vodenje zasukov osi teodolita in foku- siranje s koračnimi motorji in z uporabo računalniško vodenih kamer za prikaz sli- ke. Naslednji korak v razvoju bi lahko bil prevzem slike s kamere in uporaba slikov- nega procesiranja za avtomatsko viziranje teodolitov na ciljne vzorce objekta. Seve- da bo trajalo nekaj časa, preden bodo tak- šni sistemi razviti in dodelani tako, da bo- do zagotavljali potrebno zanesljivost in na- tančnost, toda to je smer razvoja in z veli- ko gotovostjo lahko pričakujemo, da bodo takšni merski sistemi igrali pomembno vlogo v proizvodnji in postopkih zagota- vljanja kakovosti izdelkov v mnogih indu- strijskih vejah. 49 IZVEDBA PROGRAMA GEODETSKIH DEL ZA LETO 1987 Program geodetskih del za leto 1987, ki ga je sprejel Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je v povprečju realiziran 70%, za nadaljnih 7,5% nalog so že sklenjene po- godbe, dela pa bodo financirana iz sred- stev za leto 1988. Konkretna realizacija dokončanih nalog in nalog, za katere so že sklenjene pogodbe pa je naslednja: - sanacija in obnova mrež temeljnih geodetskih točk (realizirano 75%), izveden je nivelma !.in II. reda v obsegu 100 km, urejevanje republiške evidence oslonilnih točk ter izvedba sanacije 10. geodetskih točk; - psotavitev navezovalne mreže (realizi- rano 90%), postavljeno je 306 navezoval- nih točk in vključenih 159 trigonometrij- skih točk IV. reda; - izdelava tehničnih osnov za obnovo te- meljne evidence zemljiškega katastra (realizirano 60%) v obsegu 3116 ha v 11. katastrskih občinah; - izvedba raziskav (realizirano 95%) o vsebini, tehnologiji obnove ter vzdrževanju geodetskih evidenc; - testna nastavitev novih evidenc (reali- zirano 290%) o predpisanem varovanju prostora in omejitvah pri posegih v pro- stor, o stavbnih zemljiščih; - reambulacija TK 25 (realizirano 100%) za 57 listov in reambulacija preglednih kart SRS (realizirano 100%); - reambulacija TTN 5 in TTN 10 (realizi- rano 60%) za 93 celih in 6 delnih listov; 50 - revizija vrst rabe (realizrano 40%) za 44 katastrskih občin; - izvedba cikličnega aerosnemanja Slo- venije (realizirano 100%) za eno tretjino območja republike in izvedba fotointerpre- tacijskih nalog (realizirano 100%); - nastavitev registra prostorskih enot (realizirano 108%), digitalizacija 2.049 pro- storskih enot in 67.050 centroidov stavb ter izdelava kartografskih prikazov digitali- ziranih teritorialnih enot za 3.988 km2; - vzdrževanje registra prostorskih enot za raven republike (realizirano 75%). Za ostalih 22,5% nalog programa za leto 1987 dela niso realizirana, niti niso sklenje- ne pogodbe. Te naloge so imele prioritetni značaj pri pripravi programa geodetskih del za leto 1988. Vrednost programa geodetskih del po cenah iz IV.trimesečja 1986 je znašala 564 milijonov din. Dejansko pa je bilo porablje- no (po dejanskih cenah) preko 979 milijo- nov din. Ta sredstva so zagotovili:republi- ka v proračunu 508 milijonov din, občine v proračunih in sfinanciranjem uporabnikov 415 milijonov din ter sofinancerji (uporab- niki na ravni republike) 56 milijonov din. skupno je torej zagotovljeno 74% več sredstev, kot je bilo predvideno, da jih bo potrebno po planskih cenah. Zaradi visoke inflacije ter usklajevanja geodetskih urnih cen s povprečnimi urnimi cenami projek- tantsko inženirskih storitev so se geodet- ske urne cene v četretm tromesečju 1987 v primerjavi z enakim tromesečjem v letu 1986 dvignile za nekaj več kot 200%. Zato ugotavljamo, da je glede na zagotovljena finančna sredstva realizacija programa uspešna, kar je bilo doseženo zlasti s sklenitvijo pogodb s končnimi cenami in takojšnjimi vplačili ter s plačevanjem pre- dujemov. Stanko Majcen PROGRAM GEODETSKIH DEL ZA LETO 1988 Program geodetskih del za leto 1988, ki je predložen v sprejem Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije je po cenah iz če­ trtega tromesečja 1987 ovrednoten na 1.899 milijonov din. Za izvedbo tega pro- grama zagotavlja SR Slovenija v proraču­ nu 885 milijonov, 825 milijonov din naj bi zagotovile občine v proračunih in s sofi- nanciranjem uporabnikov, preostalih 89 milijonov din pa bodo prispevali uporabni- ki na ravni republike za ciklično aerosne- manje in Raziskovalna skupnost Slovenije za izvedbo raziskav. Program geodetskih del je sestavljen na podlagi usklajevanja z občinskimi geodet- skimi upravnimi organi. V prvi del progra- ma so uvrščene najprioritetnejše naloge za izvedbo katerih so že zagotovljena re- publiška proračunska sredstva, v drugi del pa ostale naloge za izvedbo katerih naj bi republika zagotovila v okviru zaključnega računa za leto 1987 še 600 milijonov. Z za- gotovitvijo dodatnih republiških sredstev bi bilo skupaj zagotovljeno 2.983 milijonov din, kar je v primerjavi z letom 1987 za 205% več. Z že zagotovljenimi srdstvi (1.899 milijo- nov din) se planira dokončanje del iz pro- grama del 1987, za katera so pogodbe že sklenjene ter izvedba naslednjih del, ki so razvrščena po vrednosti: - izdelava tehničnih osnov za obnovo te- meljne evidence zemljiškega katastra za 2.600 ha; - izvedba cikličnega aerosnemanja s foto- interpretacijskimi nalogami; - nastavitev evidence stavbnih zemljišč za 20.438 stvabnih parcel; - izvedba razvojno programskih nalog; - reambulacija TTN 5 za 31,5 listov in re- ambulacija TTN 10 za 5 listov; - postavitev 205 navezovalnih točk; - sanacija mreže temeljnih geodetskih točk; - revizija vrst rabe za štiri katastrske obči­ ne ter revizija katastrske klasifikacije za 1.813 ha hidromelioracijskih območij; - reambulacija 45 listov TK 25; - digitalizacija 890 mej popisnih okolišev in določitev centroidov 37.590 stavbam ter izdelava kartografskih prikazov za sedem občin; - nastavitev evidence o predpisanem varo- vanju prostora in omejitvah v prostoru za 12 elementov v štirih občinah; - vzdrževanje registra prostorskih enot za raven republike. Sredstva, ki naj bi bila še zagotovljena bodo porabljena za valorizacijo del iz prve- ga dela programa. Preostala sredstva pa bodo porabljena za izdelavo del iz druge- ga dela programa. Ker SR Slovenija ne zagotavlja potreb- nih sredstev za izvedbo letnih programov geodetskih del kot je predvideno v Odloku o srednjeročnem programu geodetskih del, prihaja do znatnega zaostajanja pri realizaciji srednjeročnega programa. Re- publika bo letos zagotovila le 41 % potreb- nih sredstev (pri tem so upošteva tudi sredstva, ki so predvidena v zaključnem računu za leto 1987). Zaradi znatnega iz- pada sredstev je zaostajanje srednjero- čnega programa 40%. če se stanje v preo- stalih dveh letih srednjeročnega obdobja ne bo izboljšalo, ocenjujemo, da bo sred- njeročni program geodetskih del realiziran komaj 50%. Stanko Majcen NOVOSTI S PODROČJA KARTOGRAF- SKE DEJAVNOSTI GEODETSKEGA ZA- VODA SRS Takoj na začetku leta 1988 smo na Geo- detskem zavodu SRS izdali fotokarto Bo- hinja merilu 1 : 20000, karto občine Kam- nik v merilu 1 : 50000 in prvi ponatis karte mesta Celja. 51 Karta Bohinja je zasnovana na osnovi fotomozaika aeroposnetkov v približnem merilu 1 : 20000.Vsebinsko pokriva ob- močje Bohinjskega jezera z bližnjo okoli- co. Osnovni namen karte je prikaz spreha- jalnih poti in zanimivosti na tem področju. Le-te so označene z rdečo barvo in so oštevilčene.Prikazali smo tudi potek ži- čnic, smučarskih in tekaških prog, in sicer v črni barvi. Na hrbtni strani je kratek opis Bohinja, sprehajalnih poti in tudi opis vseh znamenitosti. Vsi opisi so napisani v petih jezikih. Ker karta obravnava sprehajalne poti ter smučarske in tekaške proge, smo naslovnico oblikovali v zimsko-letni obliki. Na eni strani je slika Bohinja pozimi, na drugi strani pa slika Bohinja poleti. Karta občine Kamnik je dopolnjen in predelan ponatis karte občine iz leta 1978. Zasnova in izvedba karte je taka kot karte občin, ki jih je Geodetski zavod SRS izde- lal do sedaj. Posebnost karte je, da imamo na isti karti turistično tematiko in meje ka- tastrskih občin ter krajevnih skupnosti. Karta ima tudi kratek opis občine, stan- dardno naslovnico in občinski grb. Karta mesta Celja je ponatis prve izdaje iz leta 1986. Tik pred izidom so še naslednje karte: - karta občine Varaždin v merilu 1 : 50000, ki je zasnovana v enaki tehniki kot zasno- va karte občin v naši republiki, - karta mesta Vrhnika v merilu 1 : 7500 in - karta občinskega središča Domžale z okolico v merilu 1 : 8000 - četrta dopolnje- na izdaja. Matjaž Kos 52 NOVOSTI S PODROČJA KARTOGRAF- SKE DEJAVNOSTI IGF V času od decembra 1987 do konca zi- me je Inštitut za geodezijo in fotogrametri- jo pripravil in ponatisnil Planinsko karto Julijcev, Turistično avtokarto Jugoslavije - Kompas Hertz in Turistično karto Istre in Kvarnerja. Planinska karta Julijcev, zahodni del je že sedma popravljena in dopolnjena izda- ja. Merilo karte je 1 : 50000. Novost je pri- kaz slovenske geološke poti, ki je s tem prikazana na celotnem področju Julijcev. Turistična avtokarta Jugoslavije je bila zasnovana kot pregledna avtokarta z ne- katerimi dodatnimi podatki za turiste in s tematsko karto naravnih in kulturnih zna- menitosti Jugoslavije na hrbtni strani. Me- rilo karte je 1 : 1550000. V izvedbi za orga- nizacijo Kompas Hertz je karta enostran- ska s prikazom lokacij, kjer izposojajo av- tomobile. Turistična karta Istre in Kvarnerja v me- rilu 1 : 300000 je prav tako doživela že vr- sto izdaj. Avtokarto z bogatim prikazom podatkov za turiste domiselno dopolnjuje tematski kartografski prikaz naravnih in kulturnih znamenitosti tega področja na hrbtni strani s kratko pisno predstavitvijo značilnosti Istre v šestih jezikih. V pripravi so še naslednje novo zasno- vane kartografske izdaje, ki bodo izšle v kratkem: - Turistična karta Slovenije - Avtokarta Slovenije - Karta Bovca z okolico - Planinska karta Storžiča"s Košuto - Karta občine Lenart - Karta občine Gornja Radgona Pomembna pridobitev je izdelava barvnih vzorcev, to je barvne slike, ki je bila sesta- vljena po linearni dekadni desetstopenjski lestvici Branko Rojc 50 LET GEODETSKE DEJAVNOSTI V SR- BIJI 40 LET DELA GEODETSKE SLUŽBE V SR SRBIJI 25. decembra sem se na povabilo ude- ležil praznovanja visokih delovnih jubilejev srbskih geodetov. Slovesnosti se je po oceni udeležilo več kot 1000 geodetov. Udeležence je pozdravil Milutin Miloševič, podpredsednik Izvršnega sveta SR Srbije. Predstavljena je bila tudi Monografija geodetske dejavnosti in službe v Srbiji. Le-ta prikazuje razvoj in organizacijo geo- detske dejavnosti, tehnologije, šolstva, geodetskih organizacij in društvenih de- javnosti. Monografiji je priložen seznam podeljenih društvenih priznanj in odliko- vanj. Nekaj podatkov iz Monografije bi vam rad predstavil tudi v tem članku. Podatki v Monografiji geodetske dejav- nosti in službe v Srbiji: Izmera Na območju Srbije s pokrajinama je izde- lana nova izmera. 50% nove izmere ima tu- di višinsko predstavo. V SAP Vojvodini pa imajo še približno 35% stare izmere v me- rilu 1 : 2880. Zemljiška knjiga Le-to uporabljajo v SAP Vojvodini in v 26 občinah ožje Srbije (20,7% površine ožje Srbije). Komasacije V ožji Srbiji je izdelano 213.422 ha koma- sacij ter istočasno tudi nova izmera za na- selja in zaokrožitev območja katastrskih občin na 51.748ha. V SAP Vojvodini je iz- delano 1.269.300 ha (65%) komasacij, v SAP Kosovo pa 40.000 ha komasacij. Osnovna državna karta (ODK) v merilu 1 : 5000 in 1 : 10000 V ožji Srbiji je izdelanih 1.476 listov ODK v merilu 1 : 5000 in 87 listov ODK mrila 1 : 10000 (21, 75% površine) .Za celotno območje SAP Vojvodine je izdelana ODK v merilu ,1 : 5000, v SAP Kosovo pa je izdela- na ODK v merilu 1 : 5000 za 60% površine pokrajine. Po letu 1980 so v SAP Vojvodini pristopili k projektu in uvajanju prostorskega podsi- stema splošnega informacijskega sistema v funkciji občine. Ob predstavljeni Monografiji premišlju- jem, da imamo v SR Sloveniji s knjigama Branka Korošca "Naš prostor v času in projekciji" in "Partizanska kartografija" oris razvoja zemljemerstva in kartografije na Slovenskem, manjka pa nam kronika geodetske dejavnosti in geodetske službe z analizo dogodkov. Zato ob tej priložnosti prosim vsakogar, ki bi imel kakršenkoli po- datke ali dokumente o tej vsebini, da nas seznani, ker bi želeli organizirati pripravo in objavo podobne kronike. Božo Demšar FOTOINTERPRETACIJA 3 Republiška geodetska uprava sofinanci- ra v okviru Programa geodetskih del tudi delovanje službe za fotointerpretacijo, ki deluje v okviru Inštituta Geodetskega za- voda SRS. Konec leta 1987 je služba za fotointerpre- tacijo pripravila pregled razvojnih rezulta- tov s področja uporabe cikličnega aeros- nemanja ter satelitskih podatkov, ki jih je objavila v publikaciji Fotointerpretacija 3. Prikazana sta delo službe za fotointerpre- tacijo in projekt Cikličnega aerosnemanja Slovenije, opisane so osnovne obdelave in vrednotenja skaniranih Landsat MSS in TM ter SPOT podatkov (zunanji sodelavki Zavoda SR Slovenije za statistiko: dr. Ana Tretjak in Danijela Maver) in prikazana uporaba podatkov cikličnega aerosnema- nja pri reviziji vrst rabe zemljišč v zemlji- škem katastru in evidenci dejanske rabe prostora ter pri izdelavi fotokart iz redresi- ranih posnetkov. Ugotavljamo, da se geodetska služba premalo aktivno udejstvuje na tem po- dročju, kar je možno zaključiti tudi po re- zultatih dela, ki so bili doseženi od leta 1981, ko je izšla publikacija Fotointerpre- 53 tacija 2 oziroma od leta 1980, ko je bil tudi formalno sklenjen Dogovor o oblikovanju oddelka za fotointerpretacijo med Geodet- skim zavodom SRS in Republiško geodet- sko upravo. Publikacijo Fotointerpretacija 3 lahko naročite v Republiškem centru geodetske dokumentacije, Ljubljana, šaranovičeva 12. Cena enega izvoda je 5.000 din. Božena Lipej ZAKON O ENOTNI EVIDENCI PROSTOR- SKIH ENOT Večletno delo, usklajevanja in prizade- vanja za enotni, zvezni zakon s področja opredelitev prostorskih enot, so bila za- ključena na seji Zveznega zbora Skupšči­ ne SFRJ dne 15.3.1988 s sprejemom Za- kona o enotni evidenci prostorskih enot, ki je bil objavljen v Ur.l.SFRJ št.18/88 (18.3.1988). Slovenija je edina federalna enota v SFRJ, ki ima nastavljeni evidenci ROTE in EHIŠ v funkciji enotnih evidenc prostor- skih enot. Prizadevanja zavoda SR Slove- nije za statistiko in Republiške geodetske uprave so vsa leta težila k ohranjanju slo- venskega koncepta evidenc v razširitvi le- tega na območje cele države.S formulaci- jami rešitev v zakonu nismo povsem zado- voljni, saj so nekatere premalo dorečene in ohlapne. Skupno smo pripravili Predlog amandmajev z obrazložitvijo na predlog zakona o enotni evidenci prostorskih enot za slovenske delegate v Zveznem zboru Skupščine SFRJ, vendar le- ti niso bili sprejeti. Pripombe so se nanašale na ob- stoječi 1., 5., 6., 9., 12. in 13. člen zakona. 54 Najtežje delo na poenotenju rešitev nas še čaka - to je sodelovanje pri pripravi me- todologije za uvedbo in vodenje enotne evidence in enotnega registra prostorskih enot. Rešitve, ki bi se razlikovale od zas- nove vodenja in vzdrževanja evidenc RO- TE in EHIŠ, bi pomenile spremembo v ob- stoječih, slovenskih, metodoloških rešit- vah. Božena Lipej OBČINSKI ODLOKI O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNIH ZEMLJIŠČ TER UREJANJE INFORMACIJSKEGA SISTE- MA Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora, ZIL - TOZD Urbanizem - LUZ in Republiška geodetska uprava so 13.1.1988 organizirali v Cankarjevem do- mu posvetovanje o aplikaciji nekaterih podzakonskih predpisov v praksi na temo Občinski odloki o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč ter uvajanje informacij- skega sistema. Problematiko urejanja stavbnih zemljišč sta predstavila tov. Maver Jerkič in tov. Ja- sna Slokar iz Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora. Infor- macijo o možnostih avtomatske obdelave podatkov za zajemanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča sta podala tov. Marjana Jelenc in tov. Tone Vidmar iz ZIL. Tov. Žiga Drinovec iz Republiške geo- detske uprave pa je predstavil predlog No- vodila o evidenci stavbnih zemljišč z zas- novo evidence stavbnih zemljišč. Za geodeta bi bile zanimive relacije med novim informacijskim sistemom in novo evidenco, vendar je bilo o tem premalo povedanega. Glede na to, da bodo nekatere občine uvajale informacijski sistem stavbnih zem- ljišč po zasnovi ZIL, se postavlja tudi vpra- šanje vmesnosti nastavitve evidence stavbnih zemljišč v taki obliki kot bo pred- pisana z novim navodilom. Božena Lipej VOJAŠKE KARTE - AVSTRIJSKA VOJA- ŠKA KARTOGRAFIJA 1648-1987 Na Dunaju je bila od 1.12. do 17.12:1987 razstava razvoja avstrijske vojaške karto- grafije od leta 1648 do leta 1987. Na pova- bilo avstrijske Geodetske uprave smo se razstave udeležili trije predstavniki Repu- bliške geodetske uprave. Razstava je bila sestavljena iz dveh delov - razvoj vojaške kartografije od leta 1648 do 1987 in po- sebna razstava ob 30 letnici aerosnemalne službe v Avstriji. Na razstavi je bilo prika- zanih 133 eksponatov. Izdan je bil tudi li- čen katalog iz katerega povzemamo neka- tere zanimivosti. Ze leta 1801 je bil ustanovljen po fran- coskem vzoru v Avstriji Vojaškogeografski inštitut, ki je deloval do leta 1923. V tem le- tu se je pridružil civilni geodetski službi v okviru katere deluje še danes kot posebni oddelek. Avstrijski kartografi so že pred 100 leti dosegli nekatere fantastične rezultate. V šestnajstih letih so izdelali 752 listov karte v merilu 1 : 75.000 (specialke), kar pomeni v povprečju kompletna izdelava enega li- sta v osmih dneh. Med prvo svetovno vojno so natisnili 71 milijonov različnih kart. Ce bi te karte zlo- žili na kup, bi le ta dosegel višino 5.895 m (višina Kilimandžara). Na razstavi so bili prikazani tudi ekspo- nati, ki prikazujejo slovensko in jugoslo- vansko ozemlje. Naj omenimo samo neka- tere najbolj zanimive: - Avstroogrska monarhija - 1747, 1 : 670.000; Koroška - 1718, 1 : 250.000; - Jadran - 1800, 1 : 500.000; - Nova Gradiška, 1 : 144.000; - Sarajevo - 1882, 16 listov v merilu 1 : 3.125 (karta mesta); - Jadran pri Splitu - 1822, 20 listov v merilu 1 : 175.000 (pomorska karta); - Dolina Soče - 1917, 1 : 25.000 (topograf- ska karta z vojaško tematiko); - Kosovo - 1899, 1 : 750.000 (tematska karta nacionalnost in religija); - Vršič - 1916, 1 : 25.000 (prikaz nove ce- ste). Vsi obiskovalci razstave pa so bili pre- senečeni nad izredno grafično in likovno kvaliteto razstavljenih vojaških kart. V drugem delu razstave, ki je prikazoval razvoj aerosnemalne službe v Avstriji, so bili prikazani modeli letal, ki jih uporabljajo, snemalne kamere, oprema pilotov in mož- nosti uporabe aerposnetkov. Jože Rotar 25 LET GEODETSKEGA ZAVODA V SA- RAJEVU Delavci Geodetskega zavoda v Sarajevu so decembra 1987 praznovali petindvajse- to obletnico ustanovitve le-tega. Prav v teh dneh so dosegli velik uspeh. Izdali so prvo planinsko turistično karto v SR Bosni in Hercegovini. Karta prikazuje območje zimskih olimpiskih iger 1984, to sta planini Bjelašnico in Igman. Idejo in projekt sta že leta 1986 izdelala Planinska zveza Sloveni- je in IGF.Po oceni strokovnjakov je karta velik uspeh kartografov Geodetskega za- voda v Sarajevu. Božo Demšar 55 UREJANJE PROSTORA · PREGLED NO- VEJŠIH RAZISKAV 10.februarja 1988 je bila v Kulturno-in- formacijskem centru Križanke organizira- na okrogla miza o predstavitvi publikacije "Urejanje prostora 1-Pregled novejših ra- ziskav" z otvoritvijo priložnostne razstave. Predstvaljene so bile raziskave skupnega raziskovalnega programa raziskovalne skupnosti Slovenije s področja urejanja prostora (skupno 17), kjer sodelujejo In- štitut za geografijo Univerze Edvarda Kar- delja, Katedra za krajinsko arhitekturo na Bitehnični fakulteti, Katedra za prostorsko planiranje Fakultete za arhitekturo, grad- beništvo in geodezijo, Urbanistični inštitut SR Slovenije in Znanstveni inštitut Filozof- ske fakultete-oddelek za geografijo. Pri pripravi razstave je sodelovala tudi Zveza društev urbanistov Slovenije. Skupen nastop petih raziskovalnih organi- zacij s predstavitvijo rezultatov dela za le- to 1986 in 1987 pomeni korak v predstavi- tvi prostorskih raziskav širši javnosti in skozi razpravo in oceno objavljenih gradiv poskus izboljšanja učinkov raziskovanj na posameznih področjih v prihodnje. Božena Lipej KATALOG PODATKOV GEODETSKE SLUŽBE - DOPOLNITVE 1987 Republiška geodetska uprava je izdala že drugo dopolnitev h Katalogu podatkov geodetske službe iz leta 1985. Katalog po- datkov geodetske službe • dopolnitve 1987 je pripravljen podobno kot dopolni- tve za leto 1986. Vsebina dopolnitev kata- loga za leta 1987 je: - popravki in dopolnitve tekstov, - tabele, - pregledi in - grafične priloge. 56 Med teksti naj omenimo pomembno infor- macijo o ortofoto načrtih in preglednih kartah občin v merilu 1 : 50.000. Grafične priloge (tematske karte v merilu 1 : 1.000.000) pa predstavljajo: - navezovalno mrežo, - nivelmansko mrežo, • reambulacijo TTN 5 in TTN 10 v obdobju 1985-87, - posebna aerosnemanja v letih 1985-87, - zemljiškokatastrske načrte numerične iz- mere (po merilih), - digitalizacijo mej teritorialnih enot in cen- troidov hiš ter - pregled lokacij komasacij v letih 1977-87. Katalog podatkov geodetske službe - dopolnitve 1987 lahko kupite v Republi- škem centru geodetske dokumentacije, Ljubljana, Šaranovičeva 12, po ceni 2.000 din za izvod. Na zalogi je še nekaj izvodov Kataloga 85 (cena 3.000 din) in dopolnitev 86 (cena 1.400 din). Kompletni katalog z dopolnitvami 86 in 87 v mapi pa stane 7.000 din. Jože Rotar VIII. SEDLARJEVO SREČANJE Sredi decembra 1987 je bio v Radencih v organizaciji Zveze društev urbanistov Slovenije v sodelovanju z Republiškim ko- mitejem za varstvo okolja in urejanje pro- stora organizirano že VIII. Sedlarjevo sre- čanje o problemih velikih in zahtevnih po- segov v prostor. Največ zanimanja je bilo za predstavitev pripravljalnih del za izgrad- njo avtoceste Bratstva in enotnosti v Slo- veniji ter za načrtovanje zajezitve reke Mu- re. Božena Lipej POSKUSNI POPIS PRBIVALSTVA, GO- SPODINJSTEV IN STANOVANJ V programu aktivnosti za izvedbo popi- sa prebivalstva, gospodinjstev in stano- vanj v letu 1991 je od 31.3.1988 do 10.4.1988 predviden poskusni popis prebi- valstva, gospodinjstev in stanovanj na iz- branih območjih. Po Sloveniji so bili po določenih kriterijih izbrani popisni okoliši v občinah Ljubljana- Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Ši- ška, Maribor-Pesnica, Maribor-Rotovž, Novo mesto in Škofja Loka. Rezultati po- skusnega popisa bodo služili za preveritev obstoječih metodologij zajemanja poda- tkov s ciljem boljše predpriprave za popis leta 1991. Božena Lipej PRVIČ V RESOLUCIJI Resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije doslej ni- so vsebovale nobenih določil o geodetski službi in njeni dejavnosti. Svojo vlogo smo ._ iskali v opredelitvah o urejanju prostora, varstvu okolja, informacijskih sistemih ipd. Večletna prizadevanja smo letos uspe- šno zaključili, kajti v resoluciji SR Sloveni- je z leto 1988 (Ur.l. SRS št.6/88) je geo- detska služba v poglavju III, točka 8 nepo- sredno navedena. Besedilo se glasi: "Klju- čnega pomena za realizacijo politike varo- vanja okolja bodo rezultati raziskovalnih nalog, družbeno verificirane metodologije razreševanja posameznih nalog, AŽURNE GEODETSKE PODLAGE IN EVIDENCE ter na podlagi sprejetih zasnov dopolnjene planske naloge". Na tej osnovi se bo geodetska služba z vsebinsko zasnovo programa geodetskih del za leto 1989 v ustrezne razprave vklju- čevala že letos jeseni. Tako bomo pro- gram geodetskih del obravnavali sočasno z načrtovanjem ekonomske politike in dru- gih planskih dokumentov za leto 1989. To pa obvezuje vse sestavine geodetske službe, da pravočasno in argumentirano oblikujejo program geodetskih del za na- slednje leto. Peter Svetnik NOVI OSEBNI RAČUNALNIK V Republiški center geodetske doku- mentacije smo 9.marca letos priključili nov osebni računalnik Partner ATM-4, ki je po- vsem kompatibilen z dosedanjim osebnim računalnikom PC. Po opravljenem testira- nju ga bomo prenesli v prostore RGU. Ra- čunalnik Partner ATM-4 ima dvakrat večji spomin od osebnega računalnika PC (40 MB), grafično kartico in "miško". Na novem računalniku so že obdelani podatki letnih poročil občinskih geodet- skih uprav. Začeli pa smo tudi s programi- ranjem poslovanja v Republiškem centru geodetske dokumentacije in tudi z dodat- no obdelavo podatkov TTN. Geodetski za- vod SRS bo izdelal program za računalni­ ško evidentiranje točk geodetskih mrež, ki bo prirejen za ta računalnik. Peter Svetik 57 USTAVNE SPREMEMBE Osnutek amandmajev k Ustavi SFRJ naj bi v enajsti alineji XXXII. amandmaja urejal tudi geodetsko dejavnost.Mnogo je bilo v zadnjem letu razprav o vsebini in namenu tega določila. S tem sestavkom bom sku- šal na kratko podati stališča RGU in ukre- pe, ki so bili storjeni v tem času. Besedi- lo:"ureja temelje geodetske dejavnosti, ki imajo pomen za vso državo" smo ocenli kot nesprejemljivo, ker ne definira vpra- šanj katerih rešitve so možne edino le z enotnim pristopom in naj bi jih urejala fe- deracija. Po letu 1974, to je v času samostojnega urejanja geodetske službe v republiki, se je pokazalo, da je potrebno enotno urejati geodetsko mrežo, pozicij9ko in višinsko, vendar tudi to le na področju l. reda. Takoj po objavi prvega osnutka amandmajev jea seni 1986 smo naše stališče in predlog posredovali republiški komisiji za ustavne spremembe, ki nas je v celoti podprla ter, kolegiju direktorjev republiških in pokrajin- skih Geodetskih uprav za razpravo in obli- kovanje skupnega stališča. Naš predlog se je glsil: "ureja temelje geodetskih mrež višjih redov". Obravnava ustavnih spre- memb na kolegiju direktorjev republiških in pokrajinskih geodetskih uprav je bila šele na 50. seji dne 30.6.1987. Vsi so bili enotnega mnenja, da je besedilo nedolo- čeno in da je že v "ustavni formulaciji" po- trebno določiti vprašanja, ki naj jih ureja federacija. Sprejet je bil predlog besedila: -"ureduje i osigurava provodenje jedin- stvenog sistema osnovnih geodetskih mreža višjih redova; - utvrduj osnove zajedničkih kartografskih standarda, te zajedničkih standarda poda- taka evidencije nekretnina i prava na ne- kretninama, koje su od interesa za cijelu zemlju." Predlog je bil poslan komisiji za ustavna vprašanja Skupščine SFRJ in Svetom za vprašanja družbene ureditve, kot skupno strokovno stališče republiških in pokrajin- skih Geodetskih uprav. Vendar je bilo be- sedilo osnutka sprejeto decembra 1987 v Komisiji skupščine SFRJ za ustavna vpra- šanja nespremenjeno. RGU Slovenije je ponovno posredovala stališča Republiške- mu komiteju za zakonodajo, ki bo po skle- pu Izvršnega sveta SR Slovenije zastopal 58 naše mnenje in interes. Izvršni svet SR Slovenije je dobil tudi podporo Republi- škega sekretariata za pravosodje in upra- vo. Predlagali smo dopolnjen predlog be- sedila in sicer: "Ureja temeljno geodetsko mrežo in minimum podatkov geodetske službe, ki imajo pomen za vso državo." Ta dopolnjen predlog naj bi vključil tudi drugo alinejo predloga republiških in po- krajinskih Geodetskih uprav, obenem pa uredil potrebo po enotnih minimalnih po- datkih, ki jih je geodetska služba kot infor- macijska služba dolžna posredovati za urejanje vprašanj pomembnih za vso drža- vo. To besedilo smo nato ponovno dopol- nili in sicer: "Ureja temeljno geodetsko mrežo in minimum podatkov geodetskih evidenc, ki imajo pomen za vso državo." Ponovno smo zahtevali sejo medrepubli- škega in pokrajinskega kolegija direktor- jev Geodetskih uprav, ki je bil 17.3.1988. Kolegij je bil enoten, da naš predlog bese- dila izraža vprašanja, ki naj bi jih reševali enotno, vendar vsi razen Slovenije so zah- tevali, da besedilo vsebuje tudi določilo "zgotavlja", zaradi česar ni bilo sprejeto enotno stališče. Obravnava se bo nadalje- vala na naslednji seji. RGU je mnenja, da je naše stališče pravilno in edino, ki nam zagotavlja nadaljnji razvoj geodetske služ- be v SR Sloveniji. Pri tem so nas podprli tudi Republiški sekretariat za pravosodje in upravo, Republiški komite za zakonoda- jo in Republiška komisija za ustavne spre- membe. Sestavek ne vsebuje podrobnejše ob- razložitve stališča RGU in podrobnih ugo- tovitev v obravnavah ustavnih sprememb, le te lahko dobite na Republiški geodetski upravi. Zveza geodetov Slovenije prav ta- ko vodi obravnavo predvidenih sprememb in le tu se lahko vključite neposredno v obravnavo. Božidar Demšar DIPLOMANTI IN VPIS NA ODDELKU ZA GEODEZIJO Diplomanti v letu 1987 Višji študij Saša RECEK Tomo ARANDELOVIC Liljana KOMEL Darko RATEJ Mojca JAKŠE Olga MIHELIČ Janko ČERNE Stanka MIŠKA Monika GRILC Vlasta RUST JA Boris BUDJA Danilo BUDJA Aleš MAJCEN Branko NOVAK Darja TRELC Visoki študij - z naslovom diplomske nalo- ge Polonca HANNIG Valorizacija komunalnih fiksnih fondov na območju UN Maribor Zdenka ŠTROSAR Določitev rastra DMR za računalniško ob- delavo Marjan LENARČIČ Rekonstrukcija tirnih lokov in njena raču­ nalniška obdelava Vasja BRIC Geodetske meritve v atletiki Stane CERAR Izdelava računalniškega programa za inte- raktivno izračunavanje geodetskih polo- žajnih mrež na računalniku HP 9845/B analognega programa "GEM" GZ SRS Samo KOŠNIK Pregled in ocena informatizacije zemlji- škega katastra Doris ČERNE-POHLEN Določitev konstant in njene natančnosti Wildovega razdaljemera DI 1.000 Bojan PIRC Računalniško podprta izdelava kartograf- skih pogojnih znakov Zdenka HRASTNIK Katastrska občina - njen pomen v zemlji- škem katastru in v prostorskem prenosu informacije Magisterij Dne 15.12.1987 je zagovarjala svojo ma- gistrsko nalogo tov. Jžefa Švarc, dipl inž.geod. pred komisijo, ki so jo sestavlja- li: prof.dr.Florijan Vodopivec, prof.dr. Pe- ter Šivic, prof.dr.Ranko Todorovič. Naslov naloge: "Praktičen preizkus novej- ših metod določanja stabilnih točk". Prešernove nagrade V letu 1987 je prejel fakultetno Prešernovo nagrado tov. Božo Koler, dipl.ing.geod. za delo:" Določitev natančnosti lege žerjav- nih prog" pri mentorju prof. dr. Florjanu Vodopivcu. 59 Vpis v šolskem letu 1987/88 vi s o ki letnik usmeritev višji 1987 /88 1986/87 1985/86 geod. pp sk l. 42 24 66 78 78 II. 21 15 36 39 32 III. 5. sem. 12 15 27 18 19 IV. 10 6 16 16 16 9 Skupaj 91 54 145 151 138 Absolventi 8 8 24 42 Skupaj 99 54 153 175 180 60 IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GIG JU- GOSLAVIJE POROČILO PREDSEDNIKA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE (od 5. 12. 1985 do 16. 10. 1987) Delo Zveze geodetov Slovenije vodi in opravlja predsetstvo in njeni organi: izvr- šilni odbor, sekcije, komisije in delegati v ZGIGJ in ZIT. Svoj program izvajajo s po- močjo področnih geodetskih društev s tem, da usmerjajo in koordinirajo njihovo delo. ZGS pripravi program dela za vsako le- to. V programu so stalne naloge in naloge, ki jih narekujejo trenutne potrebe. Najpomembnejše stalne naloge Delovanje v ZGIG Jugoslavije Aktivni smo bili na vseh sejah predsedstva ZGIGJ (Kobilica, Zupančič, Mlakar), ki so bile v vseh republikah in pokrajinah razen v SR Hrvaški in SR Sloveniji. Aktualne na- loge so bile: organizacija VI.kongresa in zveznih posvetovanj, formuliranje in reali- zacija stališč in sklepov, financiranje.med- narodno sodelovanje, ustavne spremem- be itd. Sodelovanje v Zvezi inžinirjev in tehni- kov Slovenije Udeležili smo se večine sej predsedstva (Kolman, Zupančič) in skupščine ter izvr- ševali naloge, za katere so nas zadovžili. Izdajanje Geodetskega vestnika Za aktualnost in pestrost vsebine skrbi uredniški odbor.problemi so z zagotovitvi- jo sredstev za kritje stroškov tiska in osta- lih izdatkov. Organizacija Geodetskega dneva Geodetski dan leta 1986 je bil na Rogli in leta 1987 v Kranjski gori. Realizacija sklepov Geodetskega dne (1985,1986) Nekateri sklepi in stališča so tako splošni, da realizacija ni le v naših močeh. Organizacija smučarskih dnevov Tekmovanje v veleslalomu in smučarskih tekih je bilo v Kranjski gori leta 1986 in na Golteh leta 1987. Delo sekcij in komisij Nekatere sekcije so bile premalo aktivne. Ustanovljena je bila računalniška sekcija. Komisija za šolstvo je delovala pri prenovi srednješolskih učnih programov, komisija za odlikovanje je vestno opravljala svoje delo. Usmerjanje in koordiniranje dela podro- čnih geodetskih društev Ponovno je žaživelo delo v Ljubljanskem geodetskem društvu, predvsem zaradi iz- volitve novega predsednika (Jože Smre- kar) in z dopolnitvijo članov odbora. 61 Najpomembnejše opravljene akcije v preteklem obdobju Geodetska zbirka na gradu Bogenšperk Prizadevanja pri obnovi prostorov in pri- pravi geodetske zbirke so trajala več let. Uspeli smo s pomočjo prispevkov geodet- skih in drugih delovnih organizacij, uprav- nih organov, Kulturne skupnosti Slovenije in prispevkov članov naše zveze. Odprta je bila 18.9.1987. Za nadaljno dopolnjeva- nje in vzdrževanje skrbi ZGS in Tehniški muzej Slovenije. Javna tribuna Evidence o slovenski zemlji nazadujejo Javna tribuna je bila v prostorih Geodet- skega zavoda SRS 16.6 1986. Z njo smo informirali širšo javnost o posledicah na- daljnega nazadovanja naših evidenc.Tako stanje je rezultat neustreznega financira- nja in družbenega vrednotenja. Na tribuni so sodelovali uporabniki in izvajalci geo- detskih del, nekateri predstavniki republi- ških komitejev in novinarji. Sodelovanje ZGS pri organizaciji semi- narja Baze podatkov in metode za ureja- nje prostora Organizacijo sta prevzela Društvo geode- tov Maribor in Zveza društev urbanistov Slovenije. Seminar je bil marca 1987 v Ma- riboru. Srečanje geodetov - upokojencev Srečanje je bilo 24.9.1986 v prostorih Geo- detskega zavoda SRS. Poslovnik o delovanju strokovnih sekcij in komisij. Poslovnik je pripravil izvršni odbor spreje- lo pa ga je predsedstvo ZGS. Statut ZGS Po desetih letih smo morali statut spreme- niti, prilagodili smo ga današnjim razme- ram in veljavni zakonodaji. 62 Sodelovanje pri formuliranju teksta ustavnih sprememb Stališča VI. kongresa, ki je bil v preteklem letu v Beogradu, utemeljujejo potrebe po ponovni ustanovitvi Zvezne geodetske uprave, kar zahteva spremembo ustave. Zveza geodetov Slovenije je formirala ko- misijo za pripravo predloga teksta ustavne spremembe (Zavrl, Ukmar, Svetik, Šivic). Pripravljeno formulacijo, ki jo je sprejela ustavna komisija SR Slovenije sem posre- doval in zagovarjal na seji predsedstva ZGIGJ v Strugi. Pohod slovenskih geodetov na Triglav Pod pokroviteljstvom Geodetskega zavo- da SRS in organizacijo Ljubljanskega geo- detskega društva je bil organiziran pohod od18.9. do 20.9.1987. Udeležilo se ga je preko 70 geodetov, pohod smo zaključili s piknikom na Pokljuki. V obdobju od 5.12 1985 do 16.10.1987 smo imeli 15 sej predsedstva in 8 sestan- kov izvršilnega odbora. Udeležba je bila dobra, kar je omogočalo uspešno delo. Program smo realizirali skoraj v celoti, razen: - mladinska sekcija pri ZGS ni zaživela; - nismo organizirali zveznega posvetova- nja "geodezija v SLO", ker so se za orga- nizacijo potegovali še geodeti s Kosova, ZGIGJ je to nalogo zaupala njim, vendar posvetovanja na to temo niso organizirali. Pavle Zupančič PROGRAM DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE ZA LETO 1988 1. 21.geodetski dan Nosilec: Društvo geodetov Maribor Rok:oktober 2. Zvezno posvetovanje "Vloga geodet- ske dejavnosti v SLO in DSZ Nosilec:Predsetstvo ZGS, redakcijski od- bor in organizacijski odbor, ki ju imenuje predsetstvo ZGS Rok:september 3. Izdajanje Geodetskega vestnika Nosilec :uredniški odbor in izdajateljski svet Rok :4 številke; julij( dvojna števlika) ,okto- ber, december 4. Sodelovanje pri delu ZGIG Jugoslavi- je 4.1 Sodelovanje na sejah predsedstva ZGIGJ Nosilec: Kobilica, Seliškar Rok: stalna naloga 4.2 Sodelovanje v uredniškem odboru Geodetskega lista Nosilec: Kolman Rok: stalna naloga 4.3 Udeležba na skubščini ZGIGJ Nosilec: delegati ZGS Rok": maj 4.4 Organizirana udeležba na zveznih strokovnih posvetovanjih Nosilec: 10 ZGS Rok:datumi posvetov 5. Sodelovanje v ZIT Slovenije Nosilec: Kolman Rok: stalna nalog 6. Sodelovanje z ZDUS Nosilec: Lipej Rok: stalna naloga ?.Slovenska geodetska zbirka (dopol- njevanje zbirke in katalog) Nosilec: Svetik Rok: stalna naloga S.Delo po sekcijah in komisijah Nosilci: predsedniki sekcij in komisij Rok: stalna naloga 9. Strokovno izobraževanje 9.1 Strokovno izobraževanje po progra- mu sekcij in društev Nosilec: predsedniki sekcij in društev Rok: stalna naloga 9.2 Ogled razstave ob Avstriskem geo- detskem dnevu (Lienz) Nosilec: 10 ZGS 10. Ustanovitev mladinske sekcije Nosilec: Predsedstvo ZGS in 00 ZSMS FAGG Rok: maj 11. Priprava in izdaja enotnih geodet- skih koledarjev za leto 1989 Nosilec: posebna skupina Rok: avgust 12. Ostale aktivnosti 12.1 Srečanje upokojencev Nosilec: Golorej, Svetik 112.2 Zimski pohod na Komno Nosilec: Društvo geodetov Gorenjske Rok: april 12.3 Splavarjenje po Tari Nosilec: Ljubljansko geodetsko društvo Rok: julij 12.4 2. planinski pohod Nosilec: Celjsko geodetsko društvo Rok: september 63 12.5 Geodetski ples Nosilec: Društvo geodetov Maribor Rok: oktober Predsednik ZGS Aleš Seliškar PROGRAM DELA RAČUNALNIŠKE SEK- CIJE ZA LETO 1988 Člani sekcije so delegati društev in zain- teresirani posamezniki. Lani smo se odlo- čili za anketo o računalniški opremljenosti geodetskih uprav in organizacij. Na Geo- detskem dnevu v Kranjski gori smo razde- lili 70 vprašalnikov. Na zastavljena vpraša- nja so odgovorile tri delovne organizacije in šest geodetskih uprav (13%). V letu 1988 načrtujemo: - zbrali bomo informacije o možnostih na- kupa strojne opreme; - sodelovali bomo pri analizi obstoječe programske opreme; - pomagali bomo pri namestitvi novih stro- jev; - sodelovali bomo pri usmerjanju izdelave nove programske opreme; - na željo društev bomo organizirali raču­ nalniško izobraževanje. Upoštevali bomo sklep Društva geode- tov Dolenjske, da je trenutno optimalna sestava računalniške opreme za GU: - AT računalnik (disk 40 MB in več); - A4 ali A3 tiskalnik (200-300 znakov/se- kundo); - vsaj A3 risalnik (HP primerljiv). Cena take opreme je približno 25 milijo- nov. Osnovna programska orodja (Word- 64 star, dBase III+, Autocad, turbo jeziki ipd.) so na voljo praktično v nekaj urah. Na GZ SRS bomo skušali organizirati "vro- či telefon", kjer bodo na voljo vsi osnovni podatki. Obstoječa geodetska programska oprema je pestra. Prizadevali si bomo za standar- dizacijo podatkov, načina dela s programi in enotnost rezultatov. RGU mora na po- budo najnaprednejših uporabnikov izdelati smernice in standarde za razvoj izdelane ter nove programske opreme. Izobraževa- nje geodetskih in drugih strokovnjakov bomo lahko uresničili le ob podpori RGU in ZGS. Večina strojev popoldne ni izkoriš- čena, zato potrebuuemo samo voljo za or- ganizirano šolanje. Miran Brumec SEMINAR "GEODETSKA SLUŽBA, UPRA- VNI POSTOPEK, DRUŽBENO PLAN•RA- NJE" Ljubljansko geodetsko društvo in Re- publiška geodetska uprava sta v prostorih Geodetskega zavoda SRS od 22.2. do 32.2.1988 organizirala dvodnevni seminar z naslovom Geodetska služba, upravni po- stopek, družbeno planiranje. Seminar je bil namenjen delavcem upravnih organov, pristojnim za geodetske zadeve, pa tudi delavcem delavnih organizacij, ki se pri svojem delu srečujejo z upravnim postop- kom, družbenim planiranjem, zemljiškim katastrom, vodenjem evidenc hišnih šte- vilk in vzdrževanjem geodetskih mrež. Predavali so naslednji predavatelji: tov. Vlado Kolman, tov. Stanko Pristovnik, tov. Franc Černe, tov. Zlatko Lovrenčič, tov. Marijan Podobnikar in tov. Božena Lipej. Po vsakem predavanju so udeleženci se- minarja zastavljali konkretna vprašanja, s katerimi se srečujejo v praksi. Na seminar- ju so slušatelji prejeli Priročnik o vzdrževa- nju katastrskega operata in povzetek pre- davanj Zakona o upravnem postopku in zemljiški knjigi.Seminarja se je udeležilo 35 slušateljev. Jože Smrekar IZVLEČEK IZ ZAPISNIKA OBČNEGA ZBORA GEODETOV DOLENJSKE. Dne 12.2.1988 so imeli člani Društva geodetov Dolenjske občni zbor. Pris.otnih je bilo 90 č1anov. Dnevni red: 1. Sprejem dnevnega reda 2. Izvolitev organov občnega zbora 3. Poročila, razprave in sprejem poročil 4. Razrešitev dosedanjih članov 10 DGD 5. Sprememba območja delovanja DGD 6. Sprejem novih članov v ZGS 7. Volitve novih organov 8. Plan dela za leto 1988 9. Članarina 10. Poročilo o delu delegatov v sekcijah ZGS in izvolitev novih delagto 11. Razno V društvo so se dosedanjim članom pri- ključili še člani iz občin Litija in Grosuplje. Dosedaj so bili vključeni v Ljubljansko ge- podetsko društvo. Vsi člani so bili za razši- ritev delovanja društva, zaradi tega bo tudi potrebna sprememba statuta Društva geodetov Dolenjske. Izvoljeni so bili novi člani organov Društva geodetov Dolenjske. V izvršni odbor Društva geodetov Dolenj- ske so bili izvoljeni: Franci Bačar, Damijan Gregorič, Majda Meštrič, Marijan Pust, Dušan Bevc, Branka Malinger-Richter, Ro- man Novšak, Marijan Bregar, Rovšek Ro- bert, Tilka Marinčič in Roman Novakovič. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Gordana Grahek, Alojz Pucelj in Vinko Belko. V ča­ stno razsodišče so bili izvoljeni: Jože Šeti- na, Oton Devjak, Janez Pavlin, za namest- nike članov pa: Janko Vovko, Stanka Ho- čevar in Sašo Mavec. Delegat za Geodet- ski vesznik je Majda Meštrič, delegati za sekcije pri ZGS so : Roman Novšak in Alojz Pucelj za področje zemljiškega kata- stra; Milan Trbojevič in lstok Vraničar za sekcijo kataster komunalnih naprav; Vida Penko in Oton Devjak za kartografsko sekcijo; Janez Sašek in Damjan Gregorič za fotogrametrično sekcijo; Ciril Štrukelj in Dušan Bevc za sekcijo za inženirsko geodezijo; Tone Kogovšek in Jože Šetina za računalniško sekcijo. Po zapisniku priredila: Marijana Vugirn IZVLEČEK IZ ZAPISNIKA 2. SEJE PRED- SEDSTVA ZVEZE GEODETOV SLOVENI- JE 2.3.1988 je bila seja predsedstva ZGS, se- jo je vodil predsednik predsedstva ZGS, tov. Aleš Seliškar. Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 1. seje predsedstva ZGS in realizacija sklepov 2. Finančno poročilo in sprejem bilance za leto 1987 3. Program dela ZGS v letu 1988 4. Finančni načrt ZGS za leto 1988 5. Poročilo s seje predsedstva ZGIG Jugo- slavije 6. Sprejem zaključkov 20. geodetskega dne 7. Organizacija 21. geodetskega dne - iz- bor teme, imenovanje redakcijskega in or- ganizacijskega odbora 8. Zvezni posvet o inženirski geodeziji in skupščina ZGIG Jugoslavije 9. Organizacija zveznega posveta "Vloga geodetske stroke v SLO in DSZ 10. Geodetski vestnik - višina naročnine 11. Ustavne spremembe 12. Imenovanje članov komisije za prizna- nja in komisije za šolstvo in kadre 13. Srečanje upokojencev 14. Poročilo o delu društev 15. Razno (priznanja ZITS in ZIT J - 14.april; Statut ZGS; predavanje tov. Be- seničarja; smučarski geodetski dan) 65 Ad 3 Predsedstvo podpira zamisel tov. Seli- škarja, da se geodetski koledarji poenoti- jo. Izdelava koledarjev ZGS se vključi v program dela za leto 1988 in se tako zago- tovijo potrebna finančna sredstva. ZGS seznani vsa društva, geodetske delovne organizacije in RGU. Ad 5 V zaključkih s posveta ZGIGJ v Titogradu sta poročala tov. Kobilica in tov. Seliškar: - novi predsednik ZGIGJ je tov Janez Ko- bilica; - sprejeto je bilo finančno poročilo ZGIGJ za leto 1987; - verificirani so bili zaključki posveta ZGIGJ v Strugi; - ZGIGJ je obljubila strokdvno pomoč Ko- sovu; - tov. Hakiji Pozdercu je bilo odvzeto ča­ stno članstvo v ZGIGJ; - odprta je bila problematika sodelovanja ZGIGJ v FIG. Ad 7 Tema 21. geodetskega dneva je Tehnol- čoška podpora geodetski stroki. 21. geo- detski dan organizira Društvo geodetov Maribor, predvidoma 20. in 21. oktobra v hotelu Slavija (Maribor). Imenovan je re- dakcijski odbor: Branko Rojc, Miran Bru- mec, Marijan Pečar, Franc Černe, Franc Matko, Božena Lipej in Andrej Bilc. Imeno- van je organizacijski odbor: Ahmet Kalač, Pavle Zupančič; ostale člane določi Dru- štvo geodetov Maribor. Ad 9 ZGS prevzame organizacijo posveta ZGIGJ z naslovom Vloga geodetske stro- ke v SLO in DSZ, ki bo konec septembra 1988 na Bledu. Redakcijski odbor bosta vodila tov. Kobilica in tov. Rotar, organiza- cijski odbor pa tov. Seliškar. Ad 11 Predsedstvo predlaga, da komisija pri ZGS ponovno in čimbolj strokovno pripra- vi tekst za XXII. amadma, ki zadeva geo- detsko stroko, ga podrobno argumentira 66 in posreduje komisiji za ustavne spre- membe pri SZDL. Pri tem naj izhaja iz be- sedila in sklepa Skupščine ZGS v Kranjski gori. Za člane komisije so bili predlagani: Stanko Majecn, Peter Svetik, Rudi Zavrl, Gojmir Mlakar, Andrej Brvar, Tomaž Bano- vec in Aleš Seliškar. Ad 12 Imenovani so bili člani komisije za šolstvo in kadre: Peter Šivic, Pavle Zupančič, Joži- ca Švarc, Marijan Čeh, Vladimir Kolman in Alojz Pucelj (komisijo bo vodil že imeno- vani predsednik Gojmir Mlakar). Imenovana sta bila člana komisije za pri- znanja: Stanko Majcen in Ciril Sluga (ko- misijo bo vodil že imenovani predsednik Jože Avbelj). Ad 15 Predsedstvo potrjuje predlog komisije za priznanja. Priznanja bodo podelili nasled- njim članom ZGS: - tov. Viljem Kos - za častnega člana ZITS; - tov. Gojmir Mlakar - za zaslužnega člana ZITS; - tov. Tomaž Banovec - za častnega člana ZITJ; - tov. dr. Peter Šivic - za zaslužnega člana ZITJ; - ZGS za plaketo "14. april" ZITJ. Po zapisniku priredila Marijana Vugrin IZVLEČKI IZ ZAPISNIKA OBČNEGA ZBO- RA LJUBLJANSKEGA GEODETSKA DRUŠTVA Občni zbor je bil dne 15.4.1988 v gostilni Krpan. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju LGD za leto 1987 2. Blagajniško poročilo za leto 1987 3. Poročilo nadzornega odbora 4. Spremembe in dopolnitve "Pravil LGD" 5. Določitev višine članarine za leto 1988 in ažuriranje članstva 6. Program delovanja LGD za leto 1988. Tov. Smrekar je podal poročilo o delova- nju LGD v preteklem obdobju. Program je bil v celoti izveden. Nadzorni odbor je pre- gledal poslovanje LGD in ni ugotovil ne- pravilnosti. Tov. Pristovnik je podal poročilo o dsnut- ku pravil LGD. Tov. Smrekar pa je podal program delova- nja LGD za leto 1988. Po občnem zboru je bil zabavni .večer s plesom in srečelovom. Po zapisniku priredila Marijana Vugrin IZVLEČEK IZ ZAPISNIKA V.OBČNEGA ZBORA PRIMORSKEGA GEODETSKEGA DRUŠTVA V. občni zbor primorskega geodetskega društva je bil v stavbi SO Sežana 18.marca 1988. Dnevni red: 1. Otvoritev 2. Izvolitev organov občnega zbora 3. Poročilo o delu društva v zadnjih dveh letih 4. Blagajniško poročilo in zaključni račun za leto 1987. 5. Finančni načrt za leto 1988 6. Poročilo nadzornega odbora 7. Poročilo verifikacijske komisije 8. Razprava na poročila in sklepanje 9. Razrešitev organov društva, predlog in volitve novih organov društva 10. Program dela društva za leto 1988 - razprava in sprejem 11. Strokovno predavanje Poročilo o delu društva je podal tov. Slavko Umek. Za novega predsednika društva je bil izvo- ljen tov. Dolenc Iztok. Za člane izvršnega odbora so bili izvoljeni Galjanič Peter, Šti- mec Dragica, Jereb Viktor, Zulijan Bojan, Kniewald Meri, Pelan Anton, Rusja Sreč­ ko, Curk Davorin, Rakar Anton, Uršič Du- šan, Šulgaj Andra, Stepišnik Dušan, Dol- gan Tatjana in Šuštaršič Slavko. V nadzor- ni odbor so izvolili Cigoj Dušana, Kralj Du- šana in Lojk Ivana. Za člane častnega raz- sodišča so bili imenovani Kokole Stefko, Grmek Bojan in Makuc Jeni. Predlog programa za leto 1988 je pre- bral tov. Hosner Jože, ker je bil novi pred- sednik društva odsoten. Sledilo je strokovno predavanje: - Navezovalna mreža in njena uporaba, ki ga je pripravil tov. Černe Franc iz GZ SRS; - ciklično aerosnemanje Slovenije kot os- nova za izvajanje sprememb v vrsti rabe, ki ga je pripravila tov. Marijana Černe iz GZ SRS; - predstavitev programskih paketov PLOT in GEO, ki jih je predstavil tov. Stane Cerar iz GZ SRS. Po zapisniku priredila: Marijana Vugrin 67 REZULTATI XVI. SMUČARSKEGA DNE GEODETOV - MOJSTRANA 88 Veleslalom Razred A: pionirji in pionirke do 10 let 1. Kokaklj Klemen 2. Kokalj Jernej 3. Taljan Matej 4. Kos Matejaž Zakotnik Matej 6. Bevc Saša 7. Jemec Luka 8. Taljan Blaž 9. Taljan Marko 10 Jemec Ana 11.Pevec Lado 12.Dežela Mitja 13.Rooss Lenart 14.Poženel Nina 15.Mikek Mojca 16.Jemec Katarina 17.Hudnik Andraž Razred B: mladinci in mladinke od 11 do 16 let 1. Rotar Dome11 2. Zupančič Rok 3. Rihar Tomaž 4. Vidmar Marko 5. Ausperger Janez 6. Prosen Matej 7. Šubelj Jelena 8. Taljan Mišo 9. Rutar Toni 10.Medved Klemen 11.Bitenc Polona Razred C: družinski člani nad 16 let 1. Rotar Tadej 2. Špendel Miran 68 3. Mrzlekar Tomaž 4. Likar Franc 5. Mohorič Matjaž Razred D: družinske članice nad 16 let 1. Bitenc Ivanka 2. Tanko Jana Razred E: članice od 16 do 30 let 1. Bregar Renata 2. Trlec Darja 3. Ribnikar Andreja 4. Vidovič Andreja 5. Kolarič Jana 6. Košmerl Mojca 7. Taljan Ema Razred F: članice nad 30 let 1. Šušteršič Lija 2. Kokalj Ana 3. Jemec Štefka 4. Rotar Branka 5. Gričar Neta 6. Poženel Irena 7. Mikek Vesna 8. Puhan Zinka 9. Štolfa Marjeta 10.Verčo Danica 11.Čonč Mirjam 12.Vovk Vera Razred G: člani Od 16 do 30 let 1. Bric Vasja 2. Zibelnik Dare 3. Rotar Janez 4. Cvenkelj Jože 5. Tekavec Dušan 6. Burger Marko 7. Čuk Emil 8. Mihelič Branko 9. Ravnihar Franc 10.Jeromel Rado 11.Kadunc Boris 12.Mohorič Jure 13.Mauko Igor 14.Bošnik Stojan 15.Ozvaldič Boris 16.Kosman Andrej 17.Matko Franc 18.Gamberger Janez 19.Pavačič Ivan 20.Dejak Bojan 21.Cvar Andrej- odstop Razred H: člani od 31 do 50 let 1. Tanko Darko 2. Likar Egon . 3. Šušteršič Miloš 4. Vovk Matjaž 5. Adrovič Halil 6. Bevc Anton 7. Logar Rastko 8. Vrbek Jože 9. Požauko Iztok 10.Kos Matjaž 11.Golobič Vinko 12.Seliškar Aleš 13.Cink Tomaž 14.Hudnik Jurij 15.Bitenc Jože 16.Mohorič Ciril 17.Nečimer Dejan 18.Simonič Franc 19.Škrlec Matija 20.Šuligoj Cveto 21.Paj Valter 22.Žitnik Drago 23.Prosen Oskar 24.Zalokar Andrej 25.Janežič Franc 26.Trkman Stojan Razred 1: člani nad 50 let 1. Jemec Janez 2. Valič Božo 3. Zwolf Miloš 4. Sitar Marjan 5. Zupančič Pavel 6. Mrzlekar Dušan 7. Zakotnik Franc 8. Nose Franc 9. Černe Franc Razred J + K: dijaki, dijakinje, študenti in študentke 1. Zupančič Miha Teki Razred M: članice od 26 do 35 let 1. Bregar Renata 2. Černe Marijana Razred N: članice nad 35 let 1. Jemec Štefka 2. Auersperger Jožica 3. Vovk Vera 4. Černe Marija Razred O: člani od 16 do 30 let 1. Bric Vasja 2. Prijatelj Bojan 3. Mauko Igor 4. Cvenkelj Jože 5. Zupančič Miha 6. Ravnihar Franc 7. Mihelič Branko 8. Zupančič Rok 9. Dimc Gašper 10.Remžgar Miha 11.Smrekar Jože 12.Budja Boris 69 Razred P: člani od 31 do 40 let 1. Zalokar Andrej 2. Logar Rastko 3. Brvar Andrej 4. Medved Matija Razred R: člani od 41 do 50 let 1. Rojc Branko 2. Bitenc Jože Razred S: člani nad 50 let · 1. Zupančič Pavle 2. Černe Franc 3. Valič Božo 4. Vidmar Vladimir BRUCOVANJE 1987 Po lepem običaju, ki se že vrsto let od- vija na Oddelku za geodezijo FAGG smo tudi letos svečano obeležili sprejem bru- cev - naših novih moči - pod okrilje naše fakultete. 17. dec. 1987 smo se zbrali v Ljudski kuhinji študentje, profesorji, ai- stenti in zunanji sodelavci naše fakultete. Srečanje je minilo v prijetnem vzdušju ob pripravljenem programu in bogatem sre- čelovu. Vsak od prisotnih je poleg lepega vtisa odnesel s seboj tudi lep dobitek, za- kar se še posebej želimo zahvaliti delov- nim organizacijam, ki so nam to omogoči­ le s svojimi izdelki: MIKROHIT TOBAČNA TOVARNA ZOTK CANKARJEVA ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA SEMENARNA EMONA SUPERMARKET 70 še posebej pa bi se radi zahvalili za po- moč pri organizaciji in za prispevke REPU- BLIŠKI GEODETSKI UPRAVI, GEODET- SKEMU ZAVODU SRS in INŠTITUTU ZA GEODEZIJO IN FOTOGRAMERIJO. Sled- njemu se še enkrat najlepše zahvaljujemo za tiskanje reklamnih plakatov in vstopnic. Brucem želimo uspešno vključitev v študij na naši fakulteti, vsem geodetom pa želimo v letu 1800: NAJ VAM BO PRO- DORNA VAŠA VIZURA! IV. letnik Oddelka za geodezijo FAGG NASLOVI NOSILCEV NALOG PROGRA- MA DELA ZGS 1. PREDSEDSTVO ZGS PREDSEDNIK Aleš Seliškar Geodetska uprava Kranj 64 000 Kranj Trg revolucije 1 NAMESTNIK PREDSEDNIKA: Peter Svetik Republiška geodetska uprava 61 000 Ljubljana Kristanova 1 PREDSEDNIK/TAJNIK: Branko Mihelič/Darko Marušič Republiška geodetska uprava 61 000 Ljubljana Kristanova 1 BLAGAJNIK: Ana Kokalj Geodetski zavod SRS 61 000 Ljubljana Šaranovičeva 12 71 IN MEMORIAM DUŠAN BADIURA Zadnje dni novembra smo se poslovili od našega dolgoletnega sodelavca, geo- metra Dušana Badiura. Rodil se je 19. januarja leta 1924 v Lju- bljani. Tu je pr~živel zgodnjo mladost in se tu tudi šolal. Zal pa šole ni mogel dokon- čati, ker mu vojna kot zavednemu Sloven- cu ni prizanesla. Skoraj leto dni je preživel v zloglasnem italjanskem Gonarsu, od ko- der se je vrnil tik pred kapitulacijo Italije. Nato je končal srednjo šolo in se vpisal na univerzo. Toda povojni čas mu ni dovolil, da bi se posvetil študiju. Moral se je zapo- sliti. Izbral je poklic zemljemerca. Ta pa je bil takrat vse prej kot lahek. Najprej je bil zaposlen v Ljubljani, nato je bil premeščen na katastrski urad v Kranju, leta 1953 pa je prišel v Novo Gorico in se tu ustalil. Nova Gorica je takrat šele nastajala. Bil je eden prvih nameščencev v novoustano- vljenem katastrskem uradu. Zahteve mla- dega mesta, stara italjanska katastrska dokumentacija, nepregledna množica zao- stalih in nerešenih primerov zaradi vojne, uvajanje in zastavljanje novega načina de- la v zemljemerstvu, vse to je z veliko dela- vno vnemo in s strokovno doslednostjo Dušan sprejel nase. Mnogim mladim, ki so se odločili za ta poklic je znal olajšati začetne korake. Ni se menil za urnik, ko je bilo treba pustiti sebe in svoje ob strani, zato da je delo lahko napredovalo, da se je razvijala stro- ka. 72 Mnogi novogoričani so ga poznali kot vestnega in natančnega strokovnjaka. Ko so se ljudje obračali s svojimi problemi na katastrski urad, so največkrat želeli prav njega, ker so mu zaupali. Dušan Badiura je svoje proste ure na- menil namiznemu tenisu. Sprva kot aktivni igralec, potem kot učitelj mladih. Vsi, ki smo ga poznali,z njim delali, smo ga imeli preprosto radi, ker je znal poiskati v človeku, tisto, kar je v njem dobro, člo­ veško. Zato bo, kljub prerani smrti, ostal med nami s svojim delom, s svojim zgle- dom in življenjem. Sodelavci Geodetske uprave v Novi Gorici RADO DVORŠAK V ponedeljek S.februarja 1988 se je ne- nadoma iztekla življenska pot Rada Dvor- šaka, inž.geod., višjega strokovnega sode- lavca Fakultete za arhitekturo, gradbeni- štvo in geodezijo. Naziv višjega strokovne- ga sodelavca je pokojni Rado Dvoršak no- sil s ponosom in delo opravljal s samo nje- mu lastno nesebično požrtvovalnostjo. Rojen je bil 2.julija 1903 v Žikaricah. Ma- turiral je na klasični gimnaziji v Mariboru in diplomiral. na geodetskem oddelku Tehni- ške fakultete leta 1928 v Ljubljani. Po di- plomi je služboval na okrajni katastrski upravi v Mariboru, bil je šef katastrske uprave v Črnomlju in po osvoboditvi tajnik OLO v Ljutomeru, dokler ni leta 1946 na- stopil službo asistenta na geodetskem od- delku Tehniške fakultete v Ljubljani. Svojo pedagoško pot je pričel kot. asi- stent leta 1946. S tem mu je bila odprta pot za napredovanje v pedagoškem pokli- cu. Vendar zaradi svoje nesebične narave in razdajanja sebe ni nikoli našel časa, da bi uresničil svoj sen. Leta 1952 je bil ime- novan za strokovnega sodelavca. Od leta 1953 do leta 1959, to je v času bolezni Lea Novaka je poleg vodstva vaj tudi predaval geodezijo za gradbenike in geodete prve- ga in drugega letnika. Leta 1961 je bil _izvo- ljen v naziv višjega strokovnega sodelav- ca, v katerem je ostal vse do svoje upoko- jitve leta 1968. Rado Dvoršak je bil pedagog, kot jih enostvano ni več. Bil je pripravljen poma- gati vsakomur, ne glede ali je bil to njegov nadrejeni, njegov sodelavec ali pa zadnji študent, ki se je boril za tisto tako usodno šestico. Vedno je bil pripravljne pomagati, ne glede nato ali so to bile zgodnje jutra- nje ure, opoldanski čas ali pa ob poznih večernih urah. Tak je ostal v spominu so- delavcev in številnih študentov geodezije, gradbeništva in arhitekture, katerim je bil veliko več kot samo pedagog. Veliko časa je posvetil delu v Zvezi geodetov Sloveni- je, zato je bil imenovan za zaslužnega čla­ na Zveze inženirjev in tehnikov SR Slove- nije ter odlikovan z redom dela z zlatim vencem. Rado, ni te več med nami, kako razum- sko hladna in matematično ekzaktna ugo- tovitev, toda ne, srce tega ne priznava. Ostal boš med nami zapisan v naših srcih dokler bo živel vsaj še eden, ki te je po- znal. dr. Florijan Vodopivec MARJAN REGALL Y Dan pred svojim sedeminsedemdesetim rojstnim dnevom je po težki bolezni sklenil svojo življensko pot geometer Marjan Re- gally. Od njega smo se poslovili 15.januar- ja na ljubljanskih Žalah. Rojen je bil 14. januarja 1911 v Radovlji- ci, odraščal in živel je v Ljubljani, kjer je obiskoval klasično gimnazijo. Geodetski oddelek tehnične srednje šole je končal leta 1931. Ko je v šoli za rezervne artiljeri- ske oficirje odslužil vojaški rok, se je kot geometer zaposlil pri Komisiji za agrarne operacije banovinske uprave, kjer je uspe- šno opravljal zahtevna strokovna dela, ta- ko na terenu kot v pisarni. Po italijanski okupaciji leta 1941 se je kot zaveden rodoljub vključil v narodno osvobodilno gibanje in kot aktivist opra- vljal odgovorne naloge v krogu svojih ko- legov in znancev na banovinski upravi ter med frontnimi somišljeniki na terenu. V vrstah borcev NOB jo s svojo priza- devnostjo, znanjem in pogumom kot arti- ljeriski pomočnik in geometer prispeval svoj delež pri organiziranju in oskrbi parti- zanskih enot s kartografskimi predlogami. V razvoju geodetske dejavnosti, predvsem v kartografiji je pri vodstvih operativnih enot dosegel velike uspehe. Kasneje je prevzel vodstvo geodetske službe pri Glavnem štabu NOV POS, kar je bilo zanj veliko priznanje. Po demobilizaciji, je opravljal številne naloge v družbenopolitičnih organizacijah. Delal je na oddelku za agrarno reformo in kolonizacijo ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, na oddelku za zadružno iz- 73 gradnjo, kjer je bil vedno zaposlen kot eden vodilnih delavcev. Po upokojitvi je opravljal določene naloge pri Splošnem združenju trgovine gospodarske zbornice Slovenije. Med stanovskimi tovariši je bil vedno dobrodošel, vselej veder, s svojim pleme- nitim odnosom do soljudi je doprinašal k prijetnemu ozračju in razpoloženju. Ohra- nili ga bomo v lepem spominu. Ivan Rozman ZORKO UKMAR Kako zahrbtna, močna in hitra je lahko bolezen! še poln elana, zanosa in strokovnih re- šitev je bil v živahni razpravi ob Novolet- nem srečanju na Republiški geodetski upravi, ko smo se dogovarjali o njegovem nadaljnem sodelovanju. Komaj dva mese- ca za tem je 21. februarja podlegel kruti bolezni, star komaj dobrih 65 let. Od njega smo se poslovili v njegovi rojstni vasi Ko- privi na Krasu 24.februarja 1988. še ne devetnajstleten je v težkih časih vojne vihre in najhujših fašistišnih pritiskov na Slovence, začel pot geodeta. Le malo časa je lahko delal v stroki, kajti zaradi na- rodnosti so ga zaprli. Takoj po razpadu Italije se je vključil v NOB, kjer je temeljito izrabil tako svoje strokovno znanje kot svoj osebni pogum. Vojaško kariero je na- daljeval vse do leta 1956. Zatem je nekaj let delal na Geodetski upravi SR Hrvatske. Od leta 1962 pa vse do upokojitve leta 1978, je bil zavzet, priden, strokovno dora- 74 sel in cenjen delavec Republiške geodet- ske uprave v Ljubljani. Zorka Ukmarja cenimo kot pobudnika in glavnega nosilca republiške zakonodaje s področja geodetske službe in zemljiškega katastra. Njegova je bila zamisel mejnega ugotovitvenega postopka, ki je kmalu pri- dobila zakonsko uveljavitev in je kot po- stopek urejanja posestnih mej izven sod- nih postopkov razbremenila sodišča, strankam pa omogočila hitrejšo in cenejšo ureditev posestne meje. Intenzivno je bilo njegovo prizadevanje za organizacijo geo- detske upravne službe v SR Sloveniji in za uveljavitev republiških pristojnosti na po- dročju geodezije. Dolga leta je kot član komisije za strokovne izpite prenašal svo- je bogato znanje na mlajše geodete. Ne bomo pozabili njegovega deleža v jugoslovanskih medržavnih komisijah pri urejanju državne meje, pri vračanju gradiv zemljiškega katastra iz tujine ter prizade- vanje za poglablanje stikov z geodeti so- sednjih držav. Trajne vrednosti so njegovi pisni prispevki na raznih posvetovanjih, simpozijih in kongresih Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije in Slo- venije. V njih je pronicljivo in strokovno utemeljeno obravnaval problematiko geo- detske službe, modernizacijo zemljiškega katastra in katastra zgradb ter druga aktu- alna vprašanja. Bil je tudi prizadeven družbenopolitični delavec tako v svoji organizaciji kot na te- renu, v svoji krajevni skupnosti. Povsod je bil cenjen kot priden in zavzet človek, ki je svojo energijo in znanje nesebično razda- jal. O tej prizadevnosti, delovnih uspehih in pedantnosti pričajo tudi mnoga prizna- nja: medalja za hrabrost, red za vojne za- sluge, red zaslug za narod, plaketa za za- sluge pri razvoju geodetske službe itd. Njegove pomoči ne bomo več deležni, še dolgo nas bodo spodbujali njegovi de- lovni rezultati, njegova prizadevnost, nje- govi zgledi. Rad je imel delo, ljudi in slovensko zem- ljo. Tega ne bomo pozabili. Peter Svetik DA.BOGDAN VOVK Prof.dr. Bogdan Vovk se je rodil leta 1902 na Bledu. Maturiral je na realki v Lju- bljani, diplomiral je na agronomski fakulteti Jagelonske univerze v Krakovu na Polj- skem leta 1924,.doktoriral pa je na Kmetij- ski visoki šoli v Varšavi leta 1929. Ob ustanovitvi agronomske fakultete v Ljubljani je bil njen matičar in leta 1947 imenovan za rednega profesorja za pred- meta pedologija in prehrana rastlin. Na tem delovnem mestu je ostal vse do upo- kojitve leta 1970. Kot profesor pedologije je predaval teh- nično pedologijo tudi prvim generacijam geodetov, ki so po drugi svetovni vojni vpisale celotni študij melioracijsko geo- detske usmeritve na Tehnični visoki šoli v Ljubljani. Vsi takratni študentje geodezije se ga spominjajo kot človeka, ki ga je oblikovala širina znanja v njegovi stroki in razumeva- nje študentov tehnike za potrebe tega znanja, ki jih je znal z zanimivostjo svojih jedrnatih predavanj pritegniti. Zato smo bi- li vsi, katerim je bil dober predavatelj, vzra- doščeni, ko mu je za njegove izredne do- sežke Biotehniška fakulteta podelila naziv zaslužni profesor. Ob veliki udeležbi njegovih bivših štu- dentov, sodelavcev in kolegov smo se od dr.Vovka poslovili 11.februarja 1988 na blejskem pokopališču in tako izrazili po- slednjo pozornost temu spoštovanja vred- nemu in plemenitemu človeku. Branko Varacha 75 UDK 528.93"311" Topografska in pokrajinska kartografija, preteklost KOROŠEC, Branko 61 000 Ljubljana, Linhartova 84 SLOVENSKI DELEŽ V KARTOGRAFIJI PROSTORA ALPE- JADRAN OB KONCU 17. IN PRVI POLOVICI 18. STOLETJA Geodetski vestnik, Ljubljana,· 32(1988)1- 2,str. 5, sl. 4 Referat na mednarodnem kolokviju zgo- dovine kartografije, Karls ruhe 17. do 19. marca 1988. Geografski prostor, ki ga zajema Delovna skupnost ALPE-JADRAN, je v evropski kartografiji 18._ stoletja obravnavan bodisi v beneški, bodisi v nemški ali avstriski kar- tografiji in atlantih. Ob tem pa ni mogoče prezreti deleža · slovenskih kartografov, Valvasorja in Florjančiča, ki sta za tisti čas in raven evropske kartografije ne samo dovolj solidno, temveč tudi prvič prezenti- rala kartografsko sposobnost sicer "obrobnega" slovenskega naroda. Florjan- čičeva karta Kranjske je prva, na geodet- ski izmeri izdelana karta slovenskega ozemlja (tedanja Kranjska z delom sosed- njih dežel), ki se uvršča med najkakovost- nejše kartografske izdelke evropske kar- tografije te dobe. Prezentacija Florjančiča na tem kolokviju naj pripomore k pravilni ocenitvi slovenske kartografije tega ob- dobja v tem prostoru. · UDK 528.93"311" KOROŠEC, Branko Avtorski izvleček 61 000 Ljubljaba, Linhartova 84 Geodetski vestnik, 32(1988) 1-2, p. 5, fig.4 Paper Delivered at lnternational Colloqui- um on History of Cartography, Karlsruhe 17.-19. March 1988 Geographic territory comprised in Wor" king community ALPE-JADRAN has been dealt with in European cartography of 18thcentury either in Venitian or German and Austrian cartograP,hY and atlants. Considering the above facts, we could not omit the share of Slovene cartographers, Valvasor and Florjančič, who have, regar- ding the tirne and the leve! of European cartography, not only solid but also the first tirne presented cartographic abilities of otherwise "marginal" Slovene nati- on.The map of Carnolia made by Florjan- čič is the first map of Slovene territory (the then Carnolia and some parts of ne- ighbouring contries) elaborated on a land survey, which takes place among the most q1Jality cartographic products of European cartography of this period. Presentation of Florjančič on this colloquium was made with intention to make a correct evaluation of Slovene cartography of this period in this place. Author's abstract UDK 528.33.003.14 Triangulacijske mreže, uporabna vrednost ČERNE, Franc 61 000 Ljubljana, YU,Ge_odetski zavod SRS NAVEZOVALNA MREŽAV SR SLOVENIJI KOT OSNOVA PRI OBNOVI ZEMLJIŠKE- GA KATASTRA Geodetski vestnik, 32 (1988) 1-2, str. 15, sl.4 V članku so podane osnovne lastnosti na- vezovalne mreže in uporaba navezovalne mreže pri obnovi in vzdrževanju zemljiške- ga katastra UDK 528.33.003.14 ČERNE, Franc M. Vugrin 61 000 Ljubljana, YU,.Geodetski zavod SRS A NETWORK OF TIE-POINTS IN SR SLO- VENIA AS A BASE IN RENEWAL OF LAND CADASTRE Geodetski vestnik, 32 (1988) 1-2, p. 15, fig.4 The article deals with the base features of a network of tie points and the use of this network in renewal and revision of a land cadastre. M. Vugrin UDK 528.71.003.14 Izdelava aeroposnetkov, uporabna vred- nost POŽENEL, Irena 61 000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS UPORABA POSNETKOV CIKLIČNEGA AEROSNEMANJA V GEODETSKIH DE- LOVNIH ORGANIZACIJAH Geodetski vestnik, YU, 32 (1988) 1-2, str. 17, lit. 3 V prispevku so opisane lastnosti CAS in uporaba posnetkov CAS v fotogrametriji, pri prostorskem planiranju,v katastru in pri komasacijah. Nateh področjih se le-ti tudi največ uporabljajo. UDK 528.71.003.14 POŽENEL, Irena M. Vugrin 61 000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS THE USE OF PHOTOGRAPHS ACQUIRED WITH CYCLIC AEROSURVEYIN SURVEY- ING WORKING ORGANIZATIONS Geodetski vestnik, 32 (1988) 1-2, p. 17, lith. 8, Features and the use of photographs ac- quired with cyclic aerosurvey in the fields of photogrammetry, humane environment, land cadastre and land consolidation, are described. In above mentioned fields, this kind of aerophotographs are mostly used. M. Vugrin UDK 528.92.001.6 Praktična kartografija, delovni postopki, razvojna dela RADOVAN, Dalibor 61 000 Ljubljana, YU, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo · AVTOMATIZIRANO RISANJE NAZORNIH IN GEOMETRIČNIH KARTOGRAFSKIH ZNAKOV Geodetski vestnik, 32 ("1988) 1-2, str. 19, sl.4, lit. 6 Opisana je primernost geometričnih, na- zornih in slikovnih kartografskih znakov za avtomatizirano risanje. Detajlneje sta predstavljena univerzalni princip kodiranja znakov ter optimizacija risanja glede na število obodnih točk. Navedeni so rezultati testnih risanj oblikovano standardizirane- ga seta nazornih znakov in primer rasfrira- nja barvnih separatov za tisk. Avtorski izvleček UDK 528.92.001.6 RADOVAN, Dalibor 61 000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS Geodetski vestnik, 32 (1988) 1-2,p. 19, fig. 4, lit. 6 Reliability of geometric, representationa! and pictorial cartographic symbols for au- tomatic drafting is described. The univer- sal principle of symbol coding and the op- timisation process with respect to circum- ferential points are given in details. Test plotting results for a set of representatio- nal symbols with standardized shapes are depicted. Also a specimen of colour sepa- rates is encountered. Author's abstract UDK 528.72.001.1 računalniška. obdelava digitalnih posne- tkov, digitalna fotogrametrija, c:Jigitalni or~ tofoto KOSMATIN FRAS, Mojca 61 000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS TEORETIČNE OSNOVE IZDELAVE DIGI.- TALNEGA ORTOFOTA Geodetski vestnik, Ljubljana, 32(1988) 1-2, str. 25, sl. 1 Predstavljena je teoretična zasnova po- stopka izdelave digitalnega ortofota. Izde- lava digitalnega ortofota je le ena od mož- nosti uporabe digitalne fotogrametrije: Po- dane so osnovne definicije in prednosti oziroma slabosti digitalne fotogrametrije. Za prenos predlagane tehnologije v prak- so je potrebno izdelati ustrezne računalni­ ške programe. Avtorski izvleček UDK 528.72.001.1 KOSMATIN FRAS, Mojca 61 000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod · SRS THEORETICAL BASE ON MAKING A DI- GITAL ORTHOPHOTO Geodetski vestnik, Ljubljana, 32(1988) 1-2, p. 25, fig. 1 A theoretical plan of making a digital ort- hophoto is presented. A digital orthopho- to is only one, among many others, possi- ble usage of a digital photogrammetry. Bsic definitions, advantages and disad- vantages of a digital photogrammetry re- spectively, are given. For putting the pro- posed technology into practice corre- sponding computer programs have to be made. Author's abstract UDK 528.71.003.14 Izdelava aeroposnetkov, uporabna vred- nost BILC, Andrej 61 000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS CIKLIČNO AEROSNEMANJE SR SLOVE- NIJE Geodetski vestnik, 32 (1988) 1-2, str. 31, si.S V prispevku je opisan razvoj projekta Cikli- čno aerosnrmanje Slovenije(CAS) in os- novne latnosti posnetkov tega snemanja. M. Vugrin UDK 528.71.003.14 BILC, Andrej 61 000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS CYCLIC AEROSURVEY OF SR SLOVENIA Geodetski vestnik, 32 (1988) 1-2, p. 31, fig. 5 . In the article, the development of project Cyclic aerosurvey of Slovenia (CAS) and the basic features of photographs acqui- red with this kind of surveying, are descri- bed. M. Vugrin