3

2


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 17. januarja 2013  Leto XXIII, št. 3


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 17. januarja 2013

Porabje, 17. januarja 2013

»Dočas, ka sem nej zadovolen, ne dam vö z roké...«
STR. 3
ŠE NEKAJ ŠOLSKIH POGLEDOV V LETO 2013 
STR. 4

Od zdravoga domanjoga sadja do »Iže porabski djabok«

»Krajina je tak zaraščena, ka mate vse, samo medved vam fali. Dapa leko, ka ga mate, samo ne vejte,« se je hecala v Andovcaj Zlatka Gutman Kobal, sodelavka Kmetijsko gozdarskoga zavoda iz Maribora, stera je že stara spoznanka Porabcov, zatok si takšen hejc leko dopisti. V Porabje ojdi s svojim kolegom Andrejom Soršakom že od leta 2009, kak je sama pravla, plane za porabske sadjare so pa začnili pripravlati že eno leto prva. »Če človek pogledne kejpez zraka vaše krajine na komjuteri, včasik vpamet vzeme, ka tam, gde so zdaj gauške, so inda bile iže, gümle ali zemenice. Kauli tej je pa bilau sadno drejvdje. Lidgé so znali sami zasé pridelati gesti,« je cüjdala Zlatka Gutman Kobal.
Vse tau se je godilo 12. januara v  Iži rokodelstva v Andovcaj, gde je Razvojna agencija Slovenska krajina organizirala delavnico v okviri projekta »Upkač« (ftič upak), pri sterom je agencija kak partner. V  Iži rokodelstva, stera se je zidala v okviri projekta Saused k sausedi, je lidi pozdravila vodja agencije Andreja Kovač, med tejm so se leko segreli pri vrau-čom čaji ali küjanom vini. Kak je pravla, cilj projekta je, ka se na nauvo oživijo, revitalizirajo površine, naj se obrani kulturna krajina. Zatok pa trbej čistiti, pucati, kositi tam, gde je eške gauška nej vcejlak prevzela travnike, njive. Staro sadno drejvdje trbej obrezavati, pomladiti. Od Zlatke Gutman vejmo, ka v Porabji pa na Goričkom raste, uspeva več kak osemnajset féle sadno drejvdje.  Dapa brez nauvi sort zatok tö néde, zatok vsakšo leto posadijo dvejgezero nauvi cepik. Za čiščenje travnikov pa trbej meti mašine, agencija je že küpila vse, ka k tomi trbej: traktor s prikaulico, mulčar (szárzúzó), kosilnico, balerko, teleskopsko žago za obrezavanje drevdja. Končni cilj pa je, ka se zdravi sad nej samo pridela, liki predela tö. Zatok se je pa na Gorenjom Seniki zozidala Iža porabski djabok, gde do meli vse mašine, naprave, s sterimi do se leko delali sokovi, sirupi, posüšeno sadje, kloce, marmelade. Za tau, kak se tau vse dela, do se ejkstra organizirale delavnice, na stere do pozvali vertinje tö.
Na andovsko delavnico je priš-lo kauli 15 sadjarov pa taši lidi, steri samo kauli rama majo sadno drejvdje. Delavnica se je nadaljevala venej, gde je Zlatka Gutman Kobal v praksi pokazala, kak trbej obrezati staro drejvo, stero že duga lejta nej bilau obrezavano. Po praktičnom prikazi, na sterom je biu pauleg generalni konzul R Slovenije v Monoštri Dušan Snoj tö, so sadjari leko strokovnjaka spitavali v toploj dvorani Hiše rokodelstva, gde ji je čakala top-la malica.
M. Sukič
Foto: K. Holec


Začetek delavnice v Hiši rokodelstva v Andovcaj


Zlatka Gutman Kobal je pokazala, kak se obrejžejo stare djablane. Pri njej Andreja Kovač

Nove strokovne knjige

SOBOŠKA KNJIŽNICA NA POTÁČAJ

Tri, vsebinsko in celo oblikovno zelo različne knjige, ki imajo pomembno stičišče: visoko, nadpovprečno sporočilnost v besedi in dokumentih ter fotografijah. In sicer: Soboška knjižnica na potáčaj – Bibliobus Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, Jožeta Vugrinca in soavtorjev; Vojne na Slovenskem – pričevanja, spomini in podobe, v uredništvu Maje Godina Golija in Josipina Urbančič Turnograjska – prva slovenska pesnica, pisateljica in skladateljica avtorice Mire Delavec.
Soboška knjižnica na potáčaj je seveda bibliobus. Želja, da bi imeli v Sbóboti potujočo knjižnico, sega v leto 1975, uresničitev pa v leto 1995, ko so od turističnega podjetja Kompas dobili manjši avtobus, ki ga je bilo potrebno preurediti v bibliobus. 3. maj 1995 pomeni začetek izposoje knjig z bib-liobusom, v katerem je bilo 2500 enot gradiva. Novost izposoje knjig so spremljale tudi dileme, ali bo imela potujoča knjižnica bralce, kar je (bil) njen osnovni namen in pomen, kje naj se ustavlja in podobno. Po začetnih zadregah se je potujoča knjižnica uveljavila in, kar je bilo posebej vzpodbudno, postala premajhna. Po petih letih, 3. maja 2000, je začel voziti novi bibliobus, ki zdaj obiskuje vsaka dva tedna 12 občin oziroma izposoja v njih na 66 postajališčih za 68 krajev. Novo vozilo je bilo prvič predstavljeno javnosti zunaj matične občine na srečanju potujočih knjižnic na Ptuju julija leta 2000, istega leta v Csepregu na Madžarskem in naslednje leto v Čakovcu na Hrvaškem.
Sodelavci bibliobusa so izkušnje predstavili tudi v sosednjih državah, Jožef Papp na dnevu knjižničarjev Železne županije v Csepregu, Jože Vugrinec na strokovnem posvetovanju hrvaških potujočih knjižnic v Čakovcu in Sombotelu. Ker so na Madžarskem potujoče knjižnice šele v razvoju, so soboške izkušnje toliko bolj dragocene. Sicer pa so v prvi polovici lanskega leta izposodili 22.632 enot, bibliobus je obiskalo 7.617 ljudi, aktivnih članov je bilo 1.337, na novo pa se je vpisalo 40 uporabnikov. O pomenu govorijo podatki o obisku, izposoji in novih članih. Povsod je zabeležen napredek, razen pri nakupu gradiva, ker je bilo od ministrstva za kulturo in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu na voljo manj denarja za bibliobus.
Knjižnica na potáčaj obiskuje od leta 2000 tudi Porabje. Na začetku je bilo največ obiskovalcev na Gornjem Seniku, v Števanovcih in Monoštru. O prvi poti bibliobusa na Madžarsko piše Danica Koštrica, tedaj študentka in praktikantka v knjižnici, Jožef Papp – tudi avtor prispevka o potujoči knjižnici med prekmurskimi Madžari – povzema referate in poročila pod naslovom Bibliobus na Madžarskem. V prvi polovici lanskega leta so v Porabju (Gornji in Dolnji Senik, Sakalovci, Števanovci in Monošter) izposodili 3.025 enot, bibliobus je obiskalo 364 uporabnikov, aktivnih članov pa je 69. 
Jože Vugrinec v zaključku poudarja, da PiŠK s potujočo knjižnico opravlja poslanstvo, ki ga sicer ni mogoče izmeriti z nobeno od veljavnih enot za merjenje, mogoče pa ga je razbrati predvsem iz zadovoljstva ljudi, ki bibliobus obiskujejo in uporabljajo njegove storitve. 
V prilogah h gradivu o zgodovini in delu soboške potujoče knjižnice so prispevki Jožefa Pappa, ki so bili objavljeni v madžarščini ali na Madžarskem in zelo podroben zapis Jožeta Vugrinca Pomen sodelovanja Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti s knjižnicami na Madžarskem. Avtor analitično predstavlja pomen sodelovanja, ki sega več kot štiri desetletja nazaj in posega tudi na širše področje kulture, izobraževanja, pripravljanja razstav, literarna srečanja in promocijo Porabja v slovenskem nacionalnem prostoru.
Vojne na Slovenskem – pričevanja, spomini in podobe avtoric in avtorjev Maje Godina Golija, Petre Svoljšak, Marije Klobučar, Špele Ledinek Lozej, Ivanke Huber, Franca Kuzmiča in Neve Makuc. Urednica Maja Godina Golija v uvodu O vélikih in malih bitkah  ...Ko je minilo sedemdeset let od začetka druge svetovne vojne, največje morije v zgodovini človeštva, in dvajset let od vojne za samostojno Slovenijo, »smo se raziskovalke z Raziskovalnih postaj Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Nova Gorica, Prekmurje in Maribor srečale na znanstvenem  srečanju na Petanjcih in predstavile nekatere rezultate raziskovanja vojnega obdobja na območjih delovanja raziskovalnih postaj: Goriški in Videmski pokrajini, v Prekmurju in Mariboru ter okolici.« Recenzent knjige Branko Marušič ocenjuje, da je knjiga »vzoren primer znanstvene obravnave ene izmed plati vojnih in vojaških dogodkov v preteklosti na slovenskih tleh. Besedilo knjige odlikuje vsestranska znanstvena korektnost.« Andrej Vovko meni, da je posebna dragocenost zgodb v tem, »da nam podajajo predvsem zgodovino vsakdanjega življenja oziroma malega človeka, ujetega v kolesje velikega zgodovinskega dogajanja, za katerega tradicionalno zgodovinopisje običajno nima posluha.« Izdajatelja knjige sta Raziskovalna postaja ZRC SAZU Prekmurje na Petanjcih in Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU.     
Josipina Urbančič Turnograjska (1833 – 1854) je bila prva slovenska pesnica, pisateljica in skladateljica. Rojena v Sloveniji je umrla v Gradcu stara komaj 21 let. Mira Delavec je napisala o njej obsežno in vsestransko študijo, izhajajoč tudi iz tega, da se je Josipina zavedala, »da je biti ženska prava čarobnost, zlasti v svetu, kjer vladajo moč, kapital in egoizem. Bila je ponosna dama, bistra in uglajena. In ona je hotela ustvarjati, izlivati misli na papir in tako krepiti duha vseh Slovencev. Želela je narahlo zbuditi ves narod...Ob prebiranju njenih misli me moreš ostati ravnodušen. Spoznaš, da vera v tisto, kar si in kar delaš, premaga vse, kar je hudega in slabega.« Knjiga je izšla v slovenskem in nemškem jeziku v Znanstveni zbirki Pavlove hiše Štajerskih Slovencev v Avstriji. 
ERNEST RUŽIČ 




»Dočas, ka sem nej zadovolen, ne dam vö z roké...«

Tisti bralci, šteri so nutplačali naše novine Porabje, na konci vsikšoga leta dobijo kalendar za drügo leto. Té je takši letopis, v šterom se najde vsefelé štenja, od pisanj o potovanji prejk literature do vicov. O tem, ka vse leko najgir bralci preštejo v nau-vom kalendari za leto 2013, smo že pisali v naši novinaj. Nej davnik pa smo spitavali urednika (szerkesztő) kalendara Karela Holeca, šteri se je že štrto leto spravlo s tauv knigov, kak je kaj delo, ka je njemi žmetno bilau pa kakšo veseldje je emo med delom.
Gda si Porabski kalendar za leto 2013 v roké vzememo, vidimo, ka so na zvünešnjoj prvoj strani mladi plesci z Gorenjoga Sinika. »Sinčarska folklorna skupina je dobila nauvi gvant, nauvo nošo. Mislo sem, če že majo, zakoj bi go nej pokazali eške drügim lidam. Če dobro vejm, so eške samo parkrat v etom gvanti gorstaupili, pa lekar ka v Porabji eške gnauk nej. Po drügoj strani pa sem mislo, ka se moramo vsi trüditi, ka bi mlade aktivizerali, aj rejsan ne pozabijo materni gezik pa kulturo« - je raztomačo urednik. Če poglednemo prvi par strani kalendara, leko vidimo ranč tak mlade obraze, depa nej samo sinčarsko, liki sakalauvsko folkloro tö.
Kalendar je duga lejta z imenom »Slovenski koledar« vöprišo, nej tak davnik pa je urednik Karel Holec ime prejkspiso na »Porabski koledar«. »Prvim, ka sem pred par lejtami cujstano, sem pogledno, kak majo kalendar Slovenci v drügi rosagaj, v Avstriji pa Italiji, ka bi kakše ideje daubo. Skoro vseposedik so meli ’Slovenski koledar’. Zatok sem brodo, aj se včasik vej pri našom kalendari, ka dé za Porabske Slovence« - je raztomačo sodelavec novin Porabje pa cüjdau: »Bralci toga kalendara so najbole Porabski Slovenci, tisti, steri živejo po porabski vesnicaj pa v Varaši. Zatok pa, če je stoj prejkpogledno knige, je včasik na pamet vzeu, ka so tri frtale v našoj doma-njoj rejči napisane. Moj ciu je, ka če že delamo za naše Slovence, aj s kem več leko tapreštejo.«
Pisanja v domanjoj so napisali domanji Slovenci pa ništerni Goričanci. »Med pisci je malo lidi iz Porabja, sploj malo pa je tisti, šteri bi znali tö pisati. Ne vejm, zakoj so ništerni nika nej poslali. Drügo leto mo mogo na tejm več delati, ka bi lidi eške bole aktivizero. Ka aj bi se več Porabcov dalo za pisanje« - je povödo svojo mišlenje urednik kalendara, šteri je ovak že gorprišo, ka lüstvo začne letopis šteti od ozajek. »Nejsem mislo, ka telko kejpov dobimo za fotokroniko, na priliko od drüštev, dvej krovni organizacij, narodnostni samouprav ali generalnoga konzulata. Vejmo, ka je kriza, nej je bilau tak penez, menje programov je bilau. Depa če poglednemo fotokroniko, se vidi, ka so se zatok vsi fejst potrüdili pa delali na tejm, ka aj se itak nika dogaja po vasaj pa v Porabji« - je raztomačo Karel Holec pa cüjdau: »Kak sem na pamet vzejo pa kak lidgé pripovejdajo, najprvin poglednejo kejpe ozajek. Aj baudejo v publiki ali so gorstaupili, se sploj radi vidijo na kejpi. Fotokroniko fejst prejkpoglednejo, po tistim pa cüjstanejo pa pomalek začnejo šteti.«
Urednik je veseli zatok tö, ka na kejpaj dosta mladi lidi geste. »Na programaj Zveze Slovencev, kak so na priliko ’Barve in radosti porabske jeseni’, smo leko vidli več mladi Slovencov. Na tejm moramo dale delati, če neškemo, ka bi se materni gezik pa domanja kultura zgibila.«
V kalendari je dosta takši rubrik, štere najdemo v etakši knigaj že duga lejta: »Po dolaj pa bregaj«, »Literatura« ali »Za duge zimske večere«. »Pri ’Literauri’ takši pišejo, šteri so bole ’profesionalci’, pri dugi zimski večeraj pa takši, šteri ne pišejo vsakši den, depa donk lepau znajo nika napisati« - je raztomačo razloček Karel Holec pa eške povödo: »Dja sem tak na pamet vzejo, ka lüstvo rado šté kalendar. Letos smo nikše probleme meli v tiskarni, pri druknivanji, samo en den kisnej smo leko pakivali pa pošilali novine. Dosta lidi je prišlo pa spitavalo: gde je kalendar, ka bi radi šteli. Ka je v domanjoj rejči, vse preštejo, ka pa je v knjižnoj slovenščini, tö preštejo pa dostakrat pravijo: ’vse smo nej razmeli, depa smo prešteli pa znamo, od koj je guč’.«
Vrejmen je v etoj zimi gnauk etakšo, gnauk atakšo, zatok majo lidgé več časa za štenjé. »Zdaj, gda so svetki pa je takšo vrejmen, po večeraj naprejvzemejo pa štejo. Pa nej samo pri nas, leko povejm, ka na Goričkom tö sploj iščejo kalendar. Večkrat so mi pravli, aj ga pripelam, ka ga nemajo pa bi ga radi šteli. Uni po pošti samo novine dobijo, zatok jim večkrat odpelam tavö.«
Urednik je med delom največ problemov emo s tem, kak v glavej držati, štero pisanje je že prejkposlo na popravlanje, pa štero že nazajdaubo. »Fejst je trbej skrb meti, nej ka bi se kaj zmejšalo, ka bi takšo ostalo, ka je nej popravleno. Ali pa aj se ne pomejšajo podnapisi pod kejpami v fotokroniki. Tisto se včasik na pamet vzeme. Tisto je tö aklavo, če h kakšnomi pisanji drügo fotografijo cüjdejem« - je o žmetnosti dela povödo Karel Holec. »Kak pa aj vögleda kalendar, tisto že sploj rad delam. Za mené je nej samo vsebina važna, liki tau tö, kakši je kalendar od zvüna. Nej je vseedno, kakšoga lidgé oprvin v roké vzemejo, mora je malo vlejčti pa potegniti. Dočas, ka sem dja nej zadovolen s tejm, dočas vö z roké ne dam v tiskarno, za druknivanje. Nej je vseedno, kakšo formo má, kakše so farbe, pa če se vküp pasajo. Na tejm si dosta dni zmišlavam.«
Z ednimi takšimi knigami je sploj dosta dela, zatok pa je sodelavcom, sploj pa uredniki fejst važno, ali do lidgé kalendar z veseldjom šteli. »Lidgé se na konci odlaučijo, če se mi je vrejdno bilau telko trüditi. Vüpam, ka se jim vidi té Porabski koledar za 2013...«
-dm-



Karči Holec je že štrto leto urednik Porabskoga kalendara.


Predsedstvo Drüštva porabski slovenski penzionistov je pod vodstvom predsednice Elvire Mešič letos že rano, 4. Janauara, vküper prišlo na svoj prvi djilejš, na sterom se je odlaučilo od letošnji programov pa s pomočtjauv ručonovodkinje Margite Korpič pá prejkpoglednilo gazdüvanja drüštva.
Klara Fodor

OD
SLOVENIJE…

ŠE NEKAJ ŠOLSKIH POGLEDOV V LETO 2013 

V predhodnem prispevku sem obljubila razgrnitev pomembnejših načrtov za pravkar začeto leto 2013 na šolskem pod-ročju. Ne domišljam si, da bi imela kakšne vedeževalske sposobnosti, a čisto realne poglede malo vnaprej si drznem razkrivati. Verjamem, da bodo z naše, slovenske strani obljube izpolnjene. Ob prehodu iz enega leta v drugo, v času, ki ni naklonjen kulturi, šolstvu in še čemu, vedno pride do negotovosti, do vprašanj brez konkretnih odgovorov in dvomov v optimalne rešitve problemov. A z vztrajnostjo in pozitivno miselnostjo smo take trde orehe vedno uspeli razbiti… Porabski dvojezični narodnostni šoli, seniška in števanovska, bosta tudi po zaslugi in prizadevanjih novega upravljavca, Državne slovenske samouprave, letos shajali brez večjih finančnih težav, take so zaenkrat obljube iz Budimpešte. Materialno so zadeve torej predvidoma urejene. Kaj pa vsebinsko? Kaj pa slovenščina in učinkovitost njenega poučevanja? In slovenščina v monoštrskih šolah, kar sem omenjala že velikokrat? Vem sicer, da monoštrske šole ne sodijo neposredno pod narodnostno upravo, a skrb za pouk slovenskega jezika in njegovo izboljševanje gotovo sodi v pristojnost narodnostnih organizacij.
Tudi v letu 2013 bo slovensko šolsko ministrstvo preko Zavoda RS za šolstvo poskrbelo za nekatere že utečene dejavnosti, ki porabskim narodnostnim šolam dajejo dragoceno dodano vrednost. Odvijala se bodo izobraževanja učiteljev, svetovanja, skrb za logistično podporo, morda bomo uspeli polepšati še kakšno učilnico, nabavljali bomo slovensko mladinsko periodiko, knjige, priročnike in druge didaktične pripomočke.
V mesecu februarju bomo predvidoma financirali in programsko sooblikovali Zimsko šolo v naravi na Rogli. Poudarjam besedno zvezo programsko sooblikovali – to je namreč pogoj za financiranje z naše strani! Zimska šola v naravi mora dobiti razširjen vsebinski koncept, t. i. slovenske vsebine, saj je nerazumno in nedopustno (in neetično!), da organizatorji pričakujejo financiranje iz Slovenije, »pozabljajo« pa na kakršnokoli prisotnost slovenščine, saj slovenske učitelje uporabijo zgolj za svoje prevajalce… Šolo v naravi na Rogli bomo torej podprli samo ob vključitvi slovenskih vsebin!
Branje slovenskih knjig naj bi bogatilo slovenske sporazumevalne zmožnosti porabskih učencev (in učiteljev), jih navduševalo za slovensko kulturo in pomagalo širiti besedni zaklad. V facebookovsko-twitterski dobi je to še težje, a v društvu Bralna značka Slovenije ne obupajo. Mladim še dalje ponujajo v branje čudovite knjige in možnosti spoznavanja njihovih avtorjev. Tudi porabske šole že 25 let obiskujejo slovenski literati  (nismo pozabili na obletnico!), ki učencem poskušajo približati svoje ustvarjanje. Obletnico, čeprav malo z zamikom, bomo proslavili nekje v marcu, s skupno prireditvijo za vse narodnostne šole, s kakšno zanimivo predstavo in seveda s knjigami za učence.
Aprila so zadnjih nekaj let porabski dijaki odhajali na t. i. intenzivni teden slovenskega jezika v Ljubljano. Iz številnih, tudi finančnih, razlogov in s tehtanjem med stroški in dolgoročnimi koristmi se odločamo o spremembi zasnove takega intenzivnega slovenskega tedna; če bodo finančne zmožnosti dopuščale, ga bomo sicer organizirali, a ne več v Ljubljani. Vse je še odprto, gotovo pa je s pravo motivacijo, dobrimi učitelji in domišljenim programom možno tudi z manjšim proračunom doseči enake ali še boljše rezultate.
Letni seminar za porabske pedagoške delavce, ki je meddržavno dogovorjen, prav tako bo, v enakem času kot lani, upam, da s podobnim številom udeležencev. Kje – še ne vemo, kajti ob koncu lanskega seminarja so udeleženci dajali zelo raznolike predloge, pretehtati pa bo potrebno med možnostmi in željami ter pripravljenostjo bodočih organizatorjev za pripravo in izpeljavo zahtevne naloge. Vsekakor verjamemo, da bo odločitev kmalu, zanimanje za udeležbo pa veliko kot lani. 
Piranske jezikovne počitnice za porabske učence so načrtovane, vsebinsko bogate in prijetne kot vedno. Tudi tu se bomo trudili za čim več sproščujočih počitniških slovenskih vsebin, že zdaj pa vabim vse učitelje, da s svojimi predlogi sooblikujejo naš program. 
Do jeseni pa nas čaka še nekaj velikih zalogajev, na prvem mestu bo gotovo priprava rokopisov učbenikov za slovenski jezik in spoznavanje slovenstva za porabske osnovne šole v okviru projekta TAMOP II. Gre za jezikovne vadnice in delov-ne zvezke za slovenščino od 5. do 8. razreda, berili in delovna zvezka ter spoznavanje slovenstva za 7. in 8. razred in prevod učbenika za spoznavanje okolja v 4. razredu. Sočasno se pripravljajo tudi posodobitve učnih načrtov za slovenski jezik in spoznavanje slovenstva, ki se vsebinsko ne bodo bistveno spreminjali, bolj dodelani pa bodo cilji, naloge in minimalni standardi znanja.
Slovenščino kot jezik priložnosti za porabske učence in dijake pa bodo šole kmalu predstavljale bodočim učencem. In – je slovenščina res jezik priložnosti zanje? Gotovo bi bila, če bi si učitelji uzavestili, da pouk narodnostnega jezika ni le učenje pesmic, besed, vsega, kar se uspešno pozab-lja, ampak je vse to in še mnogo več v funkciji učenja jezika, ponavljanja, utrjevanja, priložnosti za komunikacijo… da so priložnost za učenje in rabo slovenščine tudi pogovori zunaj učilnic, slovenska komunikacija med njimi samimi, predvsem pa seznanjanje staršev s tem, kaj pomeni za njihovega otroka vpis v dvojezično šolo, da to niso le zastonjski izleti in počitnice, temveč popolno sprejemanje dvojezičnega koncepta vzgoje in izobraževanja… da je odločilnega pomena njihov zgled in zgledi vseh, ki delajo v narodnostni politiki in kulturi… Jezik je potrebno naučiti, ne le učiti!!! Sicer pa vemo, da nobeden izmed Porabcev, ki so uspešno zaključili šolanje v Sloveniji, ni brezposeln. Torej – slovenščina je lahko priložnost…
Porabske dijake bomo tudi v bodoče prijazno spodbujali za študij v Sloveniji, ki je v vseh pogledih dobra priložnost zanje. Študijska uspešnost pa je gotovo odvisna tudi od jezikovnega znanja študentov, česar bi se v mnogo večji meri morali zavedati tudi porabski učitelji. Če nekdo 8 let v neki porabski šoli obiskuje pouk slovenščine, potem še enako 4 leta na gimnaziji in po letu dni jezikovne priprave v Ljubljani v prvem letniku študija ugotavlja, da zaradi neznanja jezika ne zmore študirati na izbrani smeri in pusti študij – je to, milo rečeno, katastrofa! Kdaj se bo kateri izmed učiteljev začel takih katastrof zavedati in prevzel odgovornost za nezadostno delo?
Seveda imam še veliko strahov in dvomov v trenutni porabski šolski vsakdan, a sem še vedno vztrajna optimistka; vsak najmanjši svetel kamenček v mozaiku mi je v veselje in vem, da za pozitivne spremembe pri sebi mora vsak poskrbeti sam. Delo narodnostnih učiteljev pa še vedno vidim v prvi vrsti kot poslanstvo in izjemno odgovornost.
VALERIJA PERGER

Pahor najprej obiskal Bruselj
Novi predsednik republike Borut Pahor je za svoj prvi uradni obisk po prevzemu položaja izbral Bruselj, kjer se je sestal s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem, predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzem in predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom, pa tudi z visoko zunanjepolitično predstavnico unije Catherine Ashton. Namen obiska je bil predvsem vzpostavitev stikov s predsedniki institucij EU po prevzemu položaja in političnega dialoga o prihodnosti EU ter izmenjava pogledov in stališč o aktualnih mednarodno-političnih temah. V ospredju pogovorov z voditelji EU so bila tudi slovenska varčevalno-reformna prizadevanja in položaj v območju evra. Sogovornike je Pahor obvestil, da se je v zadnjem obdobju vzdušje v Sloveniji glede zavedanja o neizogibnosti reform začelo¬ spreminjati na bolje. Poleg tega je omenjal načrtovano usklajevanje vladajočih strank in opozicije o novi referendumski ureditvi. Pogovarjali so se tudi o prihodnjem proračunu Unije, v katerem Sloveniji grozi krepko krčenje denarja za kohezijo.
Janša in Janković zavrnila očitke
Protikorupcijska komisija je opravila nadzor nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, ki so hkrati funkcionarji in zavezanci na tem področju. Nepravilnosti so ugotovili pri aktualnem predsedniku vlade Janezu Janši ter vodji največje opozicijske stranke in ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću. Oba politika, ki sta se po poročilu protikorupcijske komisije odločila preveriti podporo v svetu strank, ostajata na polo-žajih. Janša je dobil prepričljivo podporo sveta SDS, svet PS pa je zavrnil glasovanje o Jankovićevi zaupnici. Medtem se vrstijo pozivi k njunemu odstopu. 

Na trej kralovo so spejvali cerkveni zbori

Na našom dvouri

Pismo iz Sobote

… DO
MADŽARSKE

Pravijo, ka tisto, ka se na domanjom dvouri godi, nikoga ne smej migati. Kak aj povejm, niške ne smej od toga velke vüje meti pa zatoga volo eške velke lampe tö. Depa, tou je skur nejmogouče naprajti, si je skur nejmogouče želeti. V tej naši mali varašaj, v tej naši mali vesnicaj se skur ne moreš potüliti, ka bi te nej drugi čüli, ka bi te nej vidli. Pa je tak nej samo v varašaj pa v vesnicaj, v toj našoj maloj Sloveniji skur vsikši od vsikšoga vse vej. Najbole od vsega pa znajo pripovejdati pa gučati žute novine pa žute televizije. Na, bole ostanimo na našom dvouri pa eške na kakšnom drugom dvouri tö.
Od drugi dvourov vej največ povedati moja tašča Regina, trno čedna ženska. Una je gé ranč takša žuta, kak so žute tiste novine pa teveni. Če bi una takšo pisala pa na televizijo gor davala, tou bi vejn vsi šteli pa vsi po redej poslüšali. Kak se tou pravi, una vej iz müje slona naprajti. Kelko poznam lidi, je una pri tom deli skur najboukša. Vzemimo, ka sousedge nouvi auto küpijo. Kak prvo go začne migati, od kejc njim pejnezi za té nouvi, lejpi pa velki auto. 
»Aj meni niške ne guči! Te pejneze so gvüšno nej pošteno prislüžili. Vej je pa poznam. Že gda so ram redli, je nej vse čisto bilou. Od nje baba je ranč takša bila. Kakoli si je spravila, je nej bilou čisto. Pa kakša baba, takša je čerka gé. Tou se vej! Pri nji moški nigdar nej rejči emo pa poštenja ranč tak nej. Una, una je tou vse vküper zaküjala. Pa nej samo auto! Sam čüla, ka so vcejlak nouve mašine za künjo küpili. Zdaj pa vi meni povejte: nouvi auto, nouva künja pa eške gvüšno kaj drugoga, od koga eške nika ne vejmo. Na, ge vejm, ka je njena mati od svojga moža, njenoga očo, držinsko verstvo odala. Pa vejte, zakoj ga je odala? Nej, gvüšno, ka ne vejte! Zatoga volo, ka si je nouve cecke dala delati. Na, nej vcejlak nouve cecke, dala si je vekše naprajti. Vej bi eške kaj prajla, depa, bole aj sam tiüma.«
Tak moja tašča Regina, trno čedna ženska. Depa, od nje ništerni ranč tak žuto gučijo. Kak ranč ta ženska z vekšimi ceckami.
»Ta Regina, ka se za tak čedno drži, je svojga zeta vcejlak na nikoj djala. Vidite, kakšen stari auto majo pri rami? Vej bi si leko küpili skur takšnoga kak moja čerka pa njeni. Depa, nej! Una sploj ne dopisti, ka bi kakšen krajcar odišo od rama. Una raj na pejnezaj leži pa spi, kak pa bi si falajček bejloga krüja küpila. Vejte, ka v künji majo? Ne vejte, gvüšno, ka ne vejte! Ge pa vejm, ka majo takšne stare mašine, ka je tou nej za povedati. Takše več ranč v muzej ne vzemejo. Una pa samo leži na pejnezaj. Tak je ma nut djane, kak so naši stari slamo dejvali, ka so na njoj spali. Na, tak una na pejnezaj spi, depa, boug ne daj, kaj od sebe vkraj dati.«
Ja, tak od nje sousedica. Ge pa samo tadale poslüšam, kak je na tistom dvouri, kak je v tistom rami, pa eške ednom tadale, pa tak vse kouli po našom malom varaši. Na, te pa pride svetešnji den, pride svetek. Lidge se srečajo, se obimajo, si v roke segajo, se radi majo, se poštüjejo, ka se tou rejsan na rejdki zgodi. Spitavajo se, kak zdravdje, kak mlajši, kak stariške. Vse si vöpovejo pa vöovadijo. Depa, dun nej zavolé. Zatoga volo, ka že na drugi den je znouva vse žuto gé. 
»Ka de una meni gučala, ka je njena v šoule ojdla. Ja, leko, ka je rejsan ojdla, depa, kak je šoulo zgotouvila, vas pitam? Vej pa se vej, ka nej v šouli, liki jo je zgotouvila pri profesori v posteli. Ge tou vejm, bojte gvüšni, ka vejm.«
Pa tak tadale do drugoga svetka.
Miki

6. januara je bila v Pečarovcih revija cerkvenih pevskih zborov z Goričkega in Porabja, na steri je gorstaupilo devet zborov. Med tejmi je bilau sedem cerkveni zborov, domanji mladinski zbor Sebeščanski Emanuel pa Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gorenjega Senika, steri že duga lejta sodeluje z goričkimi farami. Senički zbor že 25 lejt spejva cerkvene pesmi pa mešno liturgijo tö.
Tau novoletno srečanje cerkveni pevski zborov je vsigdar v drugi fari. Sebeščanova cerkev je nabito puna bila s pevci in poslüšalci. Med njimi je bilau šest župnikov tö. Našoga, seničkoga so pogrešali, zakoj smo ga nej pripelali s seboj, dapa oni v tom časi eške mešo majo na Dolenjom Seniki. Leko smo čüli dosta lejpi božični pa trejkralovi pesmi. Letošnja božična pesem seničkoga zbora je presenetila goričke pevovodje pa domačoga župnika. Gospod Jože Hozjan so prosili pesem »Čüjte, čüjte, vsi lidjé… Tau božično pesem so že pokojni Lojze Kozar tö radi spejvali. Njega nečak Ciril Kozar go je priredo za mejšane zbore. Pub-lika je pevcom s tem mauč dala, ka je cejla cerkev donela nej samo od spejvanja, liki od ploskanja poslušalcov.
Na konci programa so se g. Hozjan lepo zahvalili pevcem, rekoč, da je lejpa pesem dvojna molitev. Pozvali so nas v gostilno, da bi se telesno tö okrepčali. Ravno tak lepo se je zahvalo g. župan Ludvik Novak. Pravo je, da poštüvle pevce, steri se dosta trüdijo na probaj. Blagoslova puno, zdravo, veselo novo leto so nam želeli tüdi vsi župniki. Bod daj, da bi se drugo leto tüdi v  tak velkom števili srečali na božično-novoletnom koncerti.
Vera Gašpar

Ustavno sodišče zavrnilo zakon o predhodni registraciji
Potem ko je predsednik države János Áder poslal ustavnemu sodišču v pregled zakon o volilnem postopku, ki je za presojo imelo trideset dni, se je ustavno sodišče odločilo, da so nekatere določbe v nasprot-ju z načeli ustave. Med drugim je to predhodna volilna registracija, po kateri bi volilno pravico imel le tisti, ki bi se pred parlamentarnimi volitvami leta 2014 registriral ali po elektronski pošti ali osebno na občinah. Po mnenju ustavnega sodišča zakon neutemeljeno omejuje volilno pravico s tem, da velja za vse volivce. Ustavno sodišče je tako odločilo, da so protiustavne tudi nekatere druge določbe zakona. Po zakonu bi lahko imele stranke svoje oglase pred volitvami le v javnih medijih. Po mnenju ustavnega sodišča bi bila s tem kršena svoboda konkurence.
Letos več t. i. gladovnih pohodov
Sindikat delavcev javnih del organizira letos več t. i. gladovnih pohodov, ki bodo 11. decembra prispeli v madžarsko glavno mesto. Pohodniki bodo krenili vsaj iz osmih županij, predvsem iz vzhodnega in južnega dela Madžarske, kjer je najvišja brezposelnost, zato precej ljudi dela v okviru javnih del. Organizatorji pričakujejo, da se jim bodo ljudje pridružili tudi med potjo. Cilj demonstracij je, da bi se njihov mesečni neto dohodek, ki trenutno znaša 47 tisoč forintov (pribl. 160 evrov), povišal na neto 60.200 forintov. Na koncu leta je vlada sicer najavila, da bo dohodek delavcev, zaposlenih na javnih delih, dvignila na več kot 75 tisoč forintov, toda pokazalo se je, da je bila mišljena bruto vsota. Tako se je neto vsota pri tistih, ki so na javnih delih zaposleni za 8 ur, dvignila za približno dva tisoč forintov, kar komaj pokriva inflacijo. Drugi namen teh pohodov je, da bi se tem delavcem plačevalo mesečno in ne tedensko, kot je zdaj praksa.


Mešani pevski zbor ZSM Avgust Pavel  


zveza.hu

Mi niše pomauči nejsmo dobili

Stariš mlajšom telko pomaga, kelko more, pa nej samo te, gda so ešče doma, liki potistim tö, gda se že oženijo. Tak je tau gnesden pa je bilau prvin tö, gda je ešče vekšo srmastvo bilau. Tisti, steri so nej mogli s pejnezami pomagati, zato ka so oni tö nej meli, tisti so ovak pomagali. Z delom, mlajše so skrb meli ali zemlau so dali za zidanje. Tak so bili stariške od Magdolne Mešič pa od njenoga moža Pište Zavca iz Slovenske vesi tö, šteri so pejneze nej meli, dapa kakoli drügo trbelo, oni so njim na pomauč bili. 
- Tetica, vi z možaum sta v židanoj fabriki delala od mladi lejt cejlak do penzije. Kak tau, ka ste vi doma nej gazdüvali?
»Zato, ka smo mi srmacke bili, mi smo zemlé nej meli. Gda smo mi mlajši bili, te je mati tö v židano fabriko delat odla. Te smo zemlau meli, gda so stari striške mrli, dapa dosta mlajšov je bilau pa se je tau razdelilo. Mi smo telko nej meli, ka bi s tistoga leko vertivali. Svinje smo meli pa sprvoga smo krave tö meli, dapa na tiste smo samo gorplačüvali, zato ka nej bilau sonžetov, ka bi leko kosili. Drügim smo odli delat, senau sišit, zato ka tisti, steri je dosta emo, tisti je vödau. Tak je te vsakši tretji ali peti navol naš biu, kak smo se leko pogaudili.« 
- Doma ste bili pri starišaj ali ste meli svoj ram?
»Müva, gda sva se zdala petdesetsedmoga leta, te sprvoga sva tü spodkar bila, nejdaleč kraj odtec, gde smo zdaj. Te ram smo v arandi mela, gde sva se müva prijala, pa štiri lejta pa pau sva tam bila. Odtistec sva te šla na Büčo (ménje brga, op. pisca), gde so njegvi stariške bili pa smo šest lejt tam bili. Mi smo že zidati steli, zato ka telko pejnez sva že vküpsklala, dapa njegvi oča je nej njau, na silo je sto, ka aj njegvi sin domau dé. Iz tej pejnez, ka sva mela, sva te sestre vöplačala pa sva se taspakivala. Dapa tisti ram je iz tučance biu, nej lagvi, dapa itak že stari, pa dosta bi ga popravlati trbelo. Te se je dekličina naraudila pa müva itak sva si tak zmislila, ka va zidala, nej ka bi mlajši tau prajli, ka v cejlo življenji nika sva si nej sprajla. Dva deteta sva mela pa najbola zavolo nje smo sé dola prišli. Te je ešče moja mati tö delala, tak ka gda sva miva delala, te je ona skrb mejla mlajša, gda pa ona üšla, te pa müva sva bila doma z decov. Dapa materi je odtec ta gora na brejg odti sploj daleč bilau, pa sirauta se je dosta mantrala. Zato pa, gda so od moža oča tak brž mrli, te smo mi tisti ram odali pa tü smo se prijali zidati. Najprvin smo si mesto tjüpili tü, zato ka smo mi ešče zemlé nej meli. Dapa tistoga reda je tau tö nej naletja šlau, zato ka niške nej odavo zemlau. Ta ženska, stera je nam odala, je tö samo zato odala, ka je v nevauli bila pa njej je pejneze trbelo.«
- Tistoga reda se je drago odavala zemla?
Devetgezero forintov smo plačali, dapa te smo tö nej dosta slüžili. Mi smo že dosta vse meli tam pri starim rami, šauder, lejs, vapno, pa tau vse smo sé dolazvozili, de smo zidali. Tak smo se pogaudili z zidarom, ka majuša, kak leko, vcujstanejo. Tau je bilau šestdesetšestoga leta pa drügo leto smo že sé dola prišli. Dapa dosta lüstva je delalo tü iz vesi, šteri so pomagali, gda smo zidali, istino, zatau sva več lejt odla nazaj pomagat. Zvün tauga je moj mauž dosta   vse sam napravo, pa tisto je tö nej trbelo vöplačati. On je dugo delo pri zidaraj, pa tam se je dosta vse navčo. Zvün tauga sva te ešče sama cejli lejs vözožagala na tračni žagi. Zimerman je ranč nej dau valati, gda smo prajli, ka doma sama zožagava lejs. Tau je pravo, ka tau doma ne more naprajti. Tau je nej malo delo bilau, dapa zato sva naprajla. Ka smo sami leko naprajli, tisto nam je nej trbelo plačati, telko pejnaz smo tö prišparali. Gda smo zidali, samo 44.000 djezero forintov smo gora-vzeli na pausado, drügo je vse iz svoje žepke šlau, pa ka smo stari ram odali, tam smo nika malo pejnez dobili. Istino, mi smo v krčmau nikdar nej odli, zato ka natau smo pejnez nej meli pa ranč bi nej cerali.«
- Maro ste vi tü spodkar več nej meli?
»Nej, gda so oča mrli, te smo krave odali, zato ka pejnez so nej meli, mi smo tö nej meli, pa iz te pejnez smo je pokopali.« 
- Nej je bilau špajsno, gda ste sé dola prišli?
»Sprvoga je špajsno bilau, dapa zato rada sem bila, ka smo leko ram gorpotegnili, zato ka mi niše pomauči smo od nikoga nej dobili. Nejsmo meli gauštjo, tak ka cejli lejs smo tjüpili, ka ga nam je na sterjo trbelo. Potistim drva, ka smo nalagali, smo si že tak sprajli, ka smo pucat odli v gauštjo, ta gde je gozdno gospodarstvo (erdészet) delo. Tam gdakoli, če je kakšno mosnico trbelo, te smo vsigdar prosili, pa nikdar smo nej počrnom vsekli.  Djagardje so tak zadovolni bili z nami vsigdar, ka vsakšo leto smo dobili falat gauštje, ka smo mi vöpucali. Tak ka mi smo samo gnauk tjüpili dva mejtra drv, ovak smo si vsigdar vküpsprajli.« 
- Gda ste šli vi v penzijo?
»Dja sem leta 1985 v penzijo odišla, mauž pa leta 1994, dapa on zato, ka so te zaprli židano fabriko. Potistim je odo delat ešče, gde je ranč delo najšo, gnauk tü, gnauk tam.«  
- Pa zdravje še mate?
»Tau je baja, ka nej trno, vsigdar nas nika boli. Nej čüda, vej pa tri rame smo gorzozidali, tak ka niše pomauči smo nej dobili, samo telko, ka nam je lüstvo pomagalo. Vejš, kelko sem dja mogla tjöjati, cejlo življenje sem samo tjöjala, zato ka zaubstung niške ti ne pride pomagat. Vnoči sem posaudo prala, zazranka sem pa že s petim busom se v Varaš pelala kipüvat. Te ešče nej tak bilau kak zdaj, ka vse se da küpti, te nej bilau nej vina, piva pa ešče dosta vse nej, če si nej pricajtoma üšo. Ka misliš, kelko sva stara?«
- Tak mislim, ka kauli sedemdeset.
»Dobro bi bilau, dja sem sedemdesetšest lejt stara, mauž pa osemdeset.« 
- Ne gledate telko vö, sploj pa mauž nej, vej pa oni ešče ednoga sejroga lasa nejmajo.Odkec ste meli telko mauči, ka v cejlom življenji ste tak dosta leko delali?
»Zato ka mujs bilau, pa si mogo delati, če si sto ali nej. Tau je baja, ka zdaj nega več mauči. Cejlak smo se nanikoj djali v deli. V števanovsko gauštjo smo odtec pejš-tji odli, tak ka smo mlajše na pleči nesli, pa te če ešče tau nej dojšlo, te ešče škir, koco, djesti, piti smo tö vse v rokej vlekli s sebov. Nej čüda, ka sva zdaj tašiva, ka kumar z mest deva, dapa zato se neš-kem žaurgati, zato ka mi kak družina smo se vsigdar dobro sporazmeli. Dosta penzije nejmamo, dapa zato kaj leko pomagamo mlajšom pa trejm vnukom. Brezi tauga bi mlajšom dosta žmetnejše bilau. Če so že nam nej mogli stariške pomagati, mi zato telko, kelko leko pomagamo našim mlajšom, aj njim lekejše baude, kak je nam bilau. Pa tau je ešče dobro bilau, ka müva z možaum sva se vsigdar fejst dobro sporazmela, če sva eden na drügoga poglednila, že sva znala, ka drügi šké, ranč nikanej trbelo prajti.«
Karči Holec


Magdolna pa Pišta Zavec

Flajsna i ftrgliva deklina

Ednouk sta živela eden stari človek i ena stara ženska. Stara ženska je mejla že od prvoga moža eno čerko, pa stari človek je tüdi meo čerko od prve žené. Stara ženska je čemerna bila na čerko svojga možá, nikak go nej lübila. Tak dugo, tak dugo, ka je deklico zagnala, naj ide slüžit: tá je üšla i ojdla, ojdla ništerni cajt. Ednouk je prišla do ene grüške, ta ji je tak pravla:
- Kama ideš ti, deklina?
- Iden slüžit!
- Deklina, poj sé, sčisti me od süjij vejk, pa če me sčis-tiš, dobrouto, štero si mi včinila, nazaj dobiš!
Pa je včinila. Deklina je tadale üšla, pa je prišla do enoga maloga grouzdnoga trsta. Trst ji je tüdi pravo:
- Poj, obreži me pa okopaj, pa 'š vidla, dobrouto, štero si mi včinila, nazaj dobiš!
Deklina je tou tüdi napravla, pa naprej üšla i prišla do ene lagve peči. Pravla ji je peč:
- Poj sé, deklina! Zribaj me, pa 'š vidla, gda se nazaj obrneš, dobrouto, štero si mi včinila, nazaj dobiš.
Deklina pa nej go samo zribala, liki tüdi vönamazala z blatom. Deklina je dosegnila eden stüdenčec, dapa eti stüdenčec je bio v nerédi i zapüščeni.
- Kama ideš, ti, deklina? – go pita.
- Na dugo pout, slüžit.
- Vö me sčisti lepou, pa 'š vidla, gda domou prideš, dobrouto, štero si mi včinila, nazaj dobiš!
Teda ga je deklina lepou vösčistila, vözagrabila postano vodou i naprej üšla. Kak je üšla, se je srečala z malin psoun.
- Sčisti me, pa obrij, pa 'š vidla, dobrouto, štero si mi včinila, nazaj dobiš!
Deklina ga je obrila, lepou sčistila. Pes je zavalo, deklina pa je naprej üšla. Ojdla, ojdla, ednouk pa je prišla do ednoga lejpoga rama, gder so vile (tündérek) živéle, pitale so jo, ka ka ščé. Njim tüdi pravi, ka ide slüžbo iskat.
- Boj tüj pri nas. Tüj je seden iž, šest vözameti, dapa v sedmo nejdi nutri!
Deklina je tan ostala i slüžila eno leto. Gda je leto minoulo, etak je pravla:
- Zdaj že ščén domou titi, naj pokažen oči pa materi, ka ka san zaslüžila!
- No, lepou si me poslünila, dobiš, ka si zaslüžila. Vila jo je nutri pelala v sedmo ižo, stera je puna bila zlata i srebra. Poválaj se v tej srebrnij pejnezaj, ka se na tebé zgrabi, tou de tvojo! Pa se je poválala. No, zdaj se poválaj lepou v zlatij tüdi.
Poválala se je deklina v tej tüdi, potejn je gori stanila i sloboud vzela. Šla je po pou-ti nazaj, prišla do psa. Gda je do njega prišla, pes ji je pravo:
- No, deklina! Vzemi z mene, ka se ti vidi! – pes je bio pün džündža, pa  deklina je vzela telko, kelko ji je trbelo, pa lepou gori nasé djala. Üšla je naprej.
Gda je prišla cuj k stüdenčeci, tan so bili vödjani sklejčice i mali kriglini, s šterimi so vodou grabili. Deklina si je zagrabila vodau pa pila, potejm lepou üšla prauti doumi. Gda je prišla cuj k peči, tan so se pekli kolači, reteške:
- Poj sé, jej, kelko ti dobro spadne! Dobrouto tvojo nazaj dobiš!
Jela je i nesla, pa kak je üšla prauti doumi, prišla do trsta. Tan pa je tak lejpo grouzdje bilou i vino, vödjáno v posancaj, jela-pila  je telko, ka ji je trbelo, ár je dobro bilou na reteše. Tadale je üšla domou.
- Deklina! Dugo cajta te čakan! Zrejle so grüške – je velela grüška.
Ešče je üšla po pouti domou, že jo je vido kokout, ka ide:
- Kukuriku! Kukuriku! Ide moja sestra, puna zlata-srebra!
Čüla je tou deklina i začnila letéti, naj radost prinesé svojomi oči. Pá je velo kokout:
- Kukuriku! Kukuriku! Ide moja sestra, puna zlata-srebra!
Dapa stara ženska je brečala:
- Tijo boj, ti! Nej istino!
- Kukuriku! Kukuriku! Ide moja sestra, puna zlata-srebra!
Teda je etak pravla stara ženska:
- Dosta si dobila, dapa zdaj ide moja či tüdi, pa ona de več prinesla, kak si ti prinesla!
Ta je odišla njena či tüdi. V tiston hipi je prišla do grüške:
- Poj sé, deklina! Sčisti me od süjij vejk, dobrouto tvojo nazaj dobiš!
- Jes! Moje nogé so džündži, moje roké so zlate, jij nemo zamazala, kakoli bou!
Trst ji je tüdi pravo, naj k njemi ide i ga obrejže, ár svojo dobrouto nazaj dobi, dapa deklina ma je tüdi pravla, ka ona ma takše nogé i roké, štere so džündži, zato jij nede vküp namazala, kakoli bou!
Prišla je do peči:
- Poj sé, deklina! Zmejsi zemlou, zribaj me i namaži me, dobrouto tvojo nazaj dobiš! – ali deklina je pravla, ka ona, ki ma takše nogé kak džündž, pa roké kak zlato, tistij nede namočila v blato, kakoli bou!
Teda je prišla k stüdenci:
- Poj sé, deklina! Vlej vö tou postano vodou!
- Jes! Moje nogé so džündži, moje roké so zlate, jij nemo zamazala, kakoli bou!
Prišla je do psa:
- Poj sé, deklina! Obrij me!
- Jes naté nemo poloužila mojij rouk, štere so zlate! Ár moje nogé so kak džündži, jij nemo zamazala, kakoli bou!
Naprej je üšla i ona je tüdi prišla do tiste velke palače ino prosila, naj jo nutri pistijo, ka bi tam spala. Njou so tüdi pitali, ka kama ide? Tou pravi deklina, ka ide slüžit. Teda pravijo njej tüdi, naj ostane pri njij.
- Tüj je te šest iž. Vö jij zameti, ali v sedmo nejdi nutri!
Deklina je šest iž vözamela, pa v sedmo tüdi nej üšla nutri neka cajta, dapa ednouk je pa nutri stoupila. Teda je vidla, ka je tam noutri: kače, žabe, pa tiste so jo tak vküp zgrizle, ka je puna gratala krvavij ran. Gda je vö odišla, je pravla, ka več nede slüžila. Nika nejso ji plačali. Kak je üšla domou, po pouti se je srečala s psoun, cuj  k njemi stoupila, da bi prosila džündže.
- Nejsi me štela sčistiti, zdaj leko ta ideš!
Odšla je trno žalosno, pa prišla do stüdenca, fejst žedna je bila.
- Idi odtéc, ár so ti mile bilé nogé pa roké. Nika ne dobiš!
Teda je prišla do peči. Tam so se pekli kolači, reteške. Gda je segnila, ka bi vzela, spekla si je roké, nej mogla vzeti. Naprej je üšla i prišla do trsta, cuj k njemi stoupila, da si vtrgne eden grouzdek, pa si vzeme eno posanco vina, dapa trst ji je kraj süno roké. Prišla je do grüške, tam tüdi nej mogla sada vtrgniti. Gda se je približavala doumi, kokout je gori skočo na vrata i začno popejvati:
- Kukuriku! Kukuriku! Ide moja sestra, puna je krvi!
Ta vrajža ženska pa je ta stoupila i tou pravla:
- Nej istino! Ár je puna zlata!
Ali kokout je pa začno:
- Kukuriku! Kukuriku! Ide moja sestra, puna je krvi!
- Nej istino! Ár je puna zlata!
- Kukuriku! Kukuriku!  Ide moja sestra, puna je krvi!
- Nej istino! Nej istino!
Ali stari človek je tou pravo:
- Vidiš, moja či je bougše slüžila kak tvoja!
Teda sta se svadila med seov, pa stara ženska i njena či sta odišle od iže. Stari človek i njegva či gnes ešče itak živéta, če nejsta mrla.
Madžarsko ljudsko pravljico je v porabščino prevedel Akoš Dončec



Prazniki so za nami

PETEK, 18.01.2013, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, OTR. ODD., 10.25 BISERGORA: ALI SRCE LAHKO DELIMO, LUTK. NAN., 10.40 ODDAJA ZA OTROKE, 11.00 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 11.25 V DOTIKU Z VODO, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 12.00 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 ALEKS V ŽIVALSKEM KRALJESTVU,  RIS., 15.55 POLICAJ ČRT, RIS., 16.05 MEGABITI ENERGIJE, DOK. ODD., DOK. ODD., 16.25 BIZGECI, RIS., 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 RAZRED ZASE: MODERNOST, 18.35 RISANKA, 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NA ZDRAVJE! , 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL
PETEK, 18.01.2013, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.25 ALPSKO SMUČANJE: SVETOVNI POKAL, 11.35 DOBRA URA, 13.00 GLASBENA ODDAJA, 13.55 ALPSKO SMUČANJE: SVETOVNI POKAL, 14.25 BIATLON: SVETOVNI POKAL, 16.05 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.40 ZAČARANI KROG, DOK. FILM, 18.35 OSMI DAN, 19.05 GLASBENA ODDAJA, 20.00 ČUDESA OSONČJA, DOK. SER., 20.50 NARAVNOST FANTASTIČNO, ANG. NAN., 21.20 SCOTT IN BAILEY, ANG. NAD., 22.10 ZASLEDOVALEC, JUŽNOKOREJSKI FILM, 0.10 GLASBENA ODDAJA, 0.55 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 19.01.2013, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 BINE: HIŠNI LJUBLJENČKI, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.20 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM HRAST, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.25 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 7.40 BIBA SE GIBA, RIS. NAN., 8.00 PLES STOLOV: ŠOLSKI STOLI,  8.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.25 KULTURNI BRLOG, 8.30 ČAROBNE ROKE, ODDAJA ZA OTROKE, 8.35 TUKAJ SEM: ARON, ODDAJA ZA OTROKE, 8.40 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA ZA OTROKE, 9.00 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE,  9.25 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.10 VELIČASTNA LILLY, KRATKI FILM, 10.25 POLNA HIŠA ŽIVALI: ČEBELJI PIK, NEMŠ. NAN., 11.25 KINO KEKEC: TONY - 10 LET, NIZOZEMSKI FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.20 PRAVA IDEJA!, 14.50 NA LEPŠE, 15.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.45 LOVCI TEME, DOK. SER., 16.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, 17.40 PO BREZPOTJIH, DOK. SER., 18.35 OZARE, 18.40 PRI SLONOVIH, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 OSEBNOST PRIMORSKE 2012, 21.20 GLASNIK, AM. FILM, 23.10 POROČILA, 23.45 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 0.30 PO BREZPOTJIH, DOK. SER., 1.25 OZARE, 1.30 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.45 INFOKANAL 
SOBOTA, 19.01.2013, II. SPORED TVS
7.50 SKOZI ČAS, 8.00 POSEBNA PONUDBA, 8.25 NORDIJSKO SMUČANJE: SVETOVNI POKAL, 10.50 ALPSKO SMUČANJE: SVETOVNI POKAL, 13.45 BIATLON: SVETOVNI POKAL, 16.00 SLOVENCI V ITALIJI, 16.30 PLATFORMA: NAGRADE TREND, 17.00 OSMI DAN, 17.30 MOJA OVČARKA TULPA, AM. FILM, 18.55 DVANAJST: HANS MAGNUS ENZENSBERGER, 20.00 DRUŽINSKE VEZI, AMERIŠKI FILM, 21.30 SOBOTNA GLASBENA NOČ, 22.25 NA LEPŠE, 22.55 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 20.01.2013, I. SPORED TVS
7.00 ŽIV ŽAV, 10.15 POLNA HIŠA ŽIVALI: PRAŠIČJE NEVARNOSTI, NEMŠ. NAN., 10.55 SLEDI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: ENO V RAZLIČNOSTI, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 NA ZDRAVJE!, 14.45 ELDORADO, AM. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DEKAMERON: O VRVICI IN LJUBOSUMNEM MOŽU, NAN., 17.50 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA - DEKAMERON, SLOVENSKI TV HOLLYWOOD, 18.40 NODI V DEŽELI IGRAČ, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 BOB LETA 2012, 21.30 GOSPA S HARFO: MOJCA ZLOBKO VAJGL, DOK. ODD., 22.20 LOVCI TEME: PIONIRSKA LETA, DOK. SER., 22.55 POROČILA, 23.25 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 0.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.40 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL
NEDELJA, 20.01.2013, II. SPORED TVS
7.55 SKOZI ČAS, 8.05 GLOBUS, 8.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 9.10 NORDIJSKO SMUČANJE: SVETOVNI POKAL, 10.10 ALPSKO SMUČANJE: SVETOVNI POKAL, 11.05 KRAJI IN OBIČAJI: GLASOVI IN ZVOKI ISTRE, 11.40 ALPSKO SMUČANJE: SVETOVNI POKAL, 14.10 BIATLON: SVETOVNI POKAL, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 POVESTI IN NOVELE 19. STOLETJA: ODVAJALO ZA OTROKA, FR. NAN., 21.05 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: AMSTERDAM, 21.35 ŽIVLJENJE NA SMETIŠČU, DOK. ODD., 23.15 SKRBNIK, KRATKI FILM, 23.35 KAPLJICA V MORJU, KRATKA TV-IGRA, 23.50 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
PONEDELJEK, 21.01.2013, I. SPORED TVS
6.20 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 AFRIŠKE PRAVLJICE, ODDAJA ZA OTROKE, 10.15 IZ POPOTNE TORBE: KRAVA, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.35 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 10.50 ODDAJA ZA OTROKE, 11.25 MEGABITI ENERGIJE, DOK. ODD., 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 POLNOČNI KLUB: DRUŽINSKA PODJETJA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 FRAČJI DOL: CVETKO IN GORGONI, RIS., 16.10 STUDIO KRIŠKRAŠ, 16.35 KULTURNI BRLOG, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 FRANČEK, RIS., 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 PISAVE: JOŽE SNOJ, MIRIAM DREV, MARKO SOSIČ, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.45 DUHOVNI UTRIP, 0.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL
PONEDELJEK, 21.01.2013, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.30 ZABAVNI INFOKANAL, 10.05 DOBRA URA, 11.30 DOBRO JUTRO, 13.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.05 NA LEPŠE, 15.30 GOSPA S HARFO, DOK. ODD., 16.30 ČUDESA OSONČJA: ŽIVLJENJE ALI SMRT, DOK. SER., 17.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.00 PRAVA IDEJA!, 18.25 TO BO MOJ POKLIC: INŽENIR LESARSTVA, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: DOSTOJEVSKI, RUS. NAD., 21.45 VARES: PODVEZNIČARKA, FINSKA NANIZANKA, 23.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
TOREK, 22.01.2013, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 STUDIO KRIŠKRAŠ, 10.40 KULTURNI BRLOG, 10.45 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: BINE: CVETJE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.00 MUZOZLET: SLIKANJE V PORTOROŽU, 11.15 HARMONIJE EVROPE: MADŽARSKA, 11.30 KOKOŠJA JUHA, KRATKI FILM, 11.45 TOTALNA RAZPRODAJA, HUM. NAN., 12.20 PISAVE: JOŽE SNOJ, MIRIAM DREV, MARKO SOSIČ, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA: ENO V RAZLIČNOSTI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ALEKS V VODI, RIS., 15.50 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 16.00 TEO, RIS., 16.10 ELI IN FANI, RIS., 16.15 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.30 ŽANOV SVET, RIS., 18.40 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ODKRITO, 20.55 MARPURGI, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT,  23.05 GLOBUS, 23.35 KONGO: ČRNO SRCE, BELI ČLOVEK, DOK. SER., 0.30 GOSPA S HARFO, GLASBENO DOKUMENTARNA ODDAJA, 1.20 POSEBNA PONUDBA, 1.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.55 INFOKANAL
TOREK, 22.01.2013, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.25 DOBRO JUTRO, 14.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.05 BOB LETA 2012, 16.50 GLASNIK, 17.30 MOSTOVI – HIDAK,  18.00 LOVCI TEME: PIONIRSKA LETA, DOK. SER., 18.30 SLOVENSKI VODNI KROG: BLOŠČICA, DOK. ODD., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 19.55 MUZIKAJETO: HARFA, GLASBENA ODDAJA, 20.25 ODBOJKA: LIGA PRVAKOV, CUNEO : ACH VOLLEY, 22.15 NEBEŠKO SRCE, ŠVEDSKI FILM, 23.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SREDA, 23.01.2013, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 RIBIČ PEPE: SO VSI GUSARJI HUDOBNI?, POUČNA NANIZANKA ZA OTROKE, 10.35 ZLATKO ZAKLADKO: OB KOLPI V DAMELJ, 10.55 SLOVENSKI VODNI KROG: PIRANSKI ZALIV, DOK. ODD., 11.20 POLŽ V SOLATI: TOTAL DISCRETT, 11.55 MARPURGI, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PUJSA PEPA, RIS., 15.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 CIGANČEK ŽARKO IN MEDO MARKO, RIS., 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: ČRNI BALON, AVSTRAL. FILM, 21.35 NIKAMOR 13:22, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 DVANAJST: TZVETAN TODOROV, 0.05 ODRSKI GIB: LOJZKA ŽERDIN IN OPERNI STUDIO SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA, 0.30 GLASBENI VEČER, 1.20 TURBULENCA, 1.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.05 INFOKANAL
SREDA, 23.01.2013, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.20 DOBRA URA, 11.40 DOBRO JUTRO, 14.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.15 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA -  DEKAMERON, SLOVENSKI TV HOLLYWOOD, 16.00 TO BO MOJ POKLIC,  DOK. SER., 16.40 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 17.10 EVROPSKI MAGAZIN, 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.30 NA VRTU, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.35 GLASBENA ODDAJA, 21.55 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 PADEC, AM. FILM, 0.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.10 ZABAVNI INFOKANAL
  * * *
ČETRTEK, 24.01.2013, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC, LUTK. NAN., 10.25 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.10 VELIČASTNA LILLY, KRATKI FILM, 11.25 RAZRED ZASE, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.25 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 ROLI POLI OLI, RIS., 16.00 OLIVIJA, RIS., 16.10 FIRBCOLOGI, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 EZOPOVO GLEDALIŠČE, RIS., 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55  INFOKANAL 
ČETRTEK, 24.01.2013, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.30 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 13.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.40 OSEBNOST PRIMORSKE 2012, 16.20 EVROPSKI MAGAZIN, 16.35 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 17.00 MUZIKAJETO: HARFA, GLASBENA ODDAJA, 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 PO BREZPOTJIH: 99 DNI NA LEDU, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 UMETNOSTNO DRSANJE - EVROPSKO PRVENSTVO: PARI, 22.00 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 22.20 GANDŽA, AM. NAD., 23.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL

Minili so težko pričakovani prazniki: božič, staro leto in prišlo je tudi novo. Zdaj se lahko le spominjamo na tiste pri duši tople popoldneve in večere, ko smo lahko šli na koncerte in druge prireditve, ki so nas napolnili s toploto, z mirom. Imela sem občutek, da so si ljudje bliže drug drugemu, da je več razumevanja in potrpežljivosti med nami.
Posebno me je ganila neka razstava v naši vasi, na Dolnjem Seniku, ki jo je organizirala nemška narodnostna samouprava. Razstavili so čudovite izdelke nekdanje učiteljice OŠ Istvána Széchenyija, Ibolye Sass, ki je desetletja bila pridna članica Mešanega pevskega zbora Avgust Pavel na Gornjem Seniku. Ibolya ustvarja iz koruznega ličja čudovite stvari: človeške like, ki predstavljajo razne poklice, skupine ljudi, prizore iz človeškega življenja, namizne okrase itd. Njene figure so kakor žive, nežne, človek ima občutek, da sliši njihovo dihanje.
Niso me ganile le razstavljene stvari, temveč tudi vzdušje, toplo ozračje, ki je obdajalo avtorico Ibolyo. Okrog nje so bili nekdanji kolegi in tudi njeni nadrejeni, bivši ravnatelj in podravnateljica.
Otvoritveni govor je imel sedanji župan monoštrske občine, njeni bivši ravnatelj Gábor Huszár, ki je s toplimi besedami govoril o Ibolyinem ustvarjanju, o njenih idejah.
Mene bi zelo veselilo, če bi Ibolyine stvari lahko razstavili tudi v našem domu, v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru. S tem bi omogočili, da bi tudi širše občinstvo spoznalo njeno delo. Zdaj, na začetku novega leta, ko si želimo vse najboljše, bi bila lepa človeška gesta, saj bi jo s tem gotovo razveselili.
Za novo leto sem dobila več voščilnic tudi iz Slovenije, na eni so bili naslednji verzi:
 Če bi srečo lahko
podarili s stiskom 
roke ali besedico srečno,
potem bi je bilo
v izobilju v sleherni 
hiši in srcu.
Kar lahko damo drug
drugemu, je iskrena
želja, naj srečo
najdemo na še tako
strmih poteh življenja,
naj jo uzremo
v utrinku zvezde na nebu
ali v nasmehu,
ki nam ga naklonijo bližnji.
Ne bi našla lepših besed, s katerimi bi tudi sama želela vse najboljše vsem bralcem.
Erika Glanz