Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občin Kočevje in Ribnica ★ Izdaja CZP »Kočevski tisk« Kočevje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grivec. Uredništvo in uprava: Kočevje, Ljubljanska 14/a. Telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din in jo je treba plačati vnaprej. Za inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-27-1-265 pri NB podružnica Kočevje Leto VII. - št. 50 KOČEVJE, 14.decembra 1962 Cena 20 din I LETNE KONFERENCE SZDL j V RIBNIŠKI OBČINI Letne konference krajevnih j | organizacij SZDL so bile v | j ribniški občini doslej že v Ra- j J kitnici, Lipovcu, Sodražici, | = Bukovici, Ortneku, na Gori, v | j Slemenih in v Dolenji vasi. Za j j solidno izvedbo konferenc se | f ?e zavzel ves IO občinskega j ■ odbora SZDL ter nudil krajev- j I uim organizacijam konkretno j š Pomoč. Dosedanja ustavna j j razprava je dala pobudo za ob- j j ravnavo najrazličnejših prob- j I lemov, ki so bili povsod po- \ j vedani neposredno in kritič- j j no. Sodelovanje občanov odra- j | ža večjo dognanost, zmernej- \ j še obravnavanje in pogled na- j i Krajevni odbor SZDL v So- l j dražici zavzema vidno mesto, j ■ v njegovem poročilu je zajeta ! = Vsa družbeno politična dejav- I j nost v tem kraju. Med obe- j | rna konferencama je bil dose- \ \ Sen določen napredek; gospo- l I darstvo je našlo pravo smer v I ; s°delovanju z močnejšimi --| Partnerji. Poživili so TV D I I partizan, »Svobodo« in druge s s °rganizacije. Ostali pa so še š | neurejeni odnosi z občinskim I j Centrom. Pri tem so neposred- e e no načeli pogovor o vlogi in I | ntestu krajevne skupnosti, ka- j | ‘eri naj da stabilnost občin- i s statut. Delitev dohodka v j š komuni med centrom in kra- | | lavnimi skupnostmi in krajev- s e himi odbori še ni našla prave j j oblike. j Na vseh konferencah so ved- [ : bolj v ospredju odnosi med j j komuno in krajevno skupno-1 j stjo. v Ortneku so v pretekli [ I sozoni lepo delali, opaziti pa j j \a, da se odnosi med kmeti I e 171 KZ ne izboljšujejo... Iz 1 | Poročila k. o. Socialistične j j zveze v Sušjah je bila raz- I e vidna široka dejavnost orga- š I dizacije, omeniti pa velja kri- j ; tlčne pripombe predsednika j e račun mrtvila v Vinicah in I | Zapotoku. | Na dosedanjih letnih konfe-\ j rancah smo pogrešali več raz- e 'ovo.v o metodah dela, čemur I oo moral posvetiti več pozor- \ T-osti novi občinski odbor So- i i novi I aialistične zveze . (ab) I I V znamenju | razprav o ustavi! Inženirji in tehniki zborovali V soboto, 8. t. m. so imeli inženirji in tehniki občine Kočevje tretji letni občni zbor. Zgornji prostor hotela »Pugled« je bil domala napolnjen. Iz poročila dosedanjega predsednika je razvidno, da je v kočevski občini že močan tehnični kader, saj jih je iz vseh strok že preko 200. Največ je gozdarjev, slede kmetijci, nato gradbeniki, rudarji, strojniki, električarji, kemiki, prometniki, tekstilci in grafiki. V zadnjem letu je zlasti naraslo število strojnih tehni- kov, kar je v glavnem v zvezi z razvojem industrijskega podjetja »ITAS«. Vsaka stroka je organizirana zase, vse skupaj pa tvorijo občinsko društvo inženirjev in tehnikov. Društvo je v tem letu delalo predvsem pri izvedbi akcije za usmerjanje doraščajoče mladine v tehnične poklice, dalje priprav- Inženirji in tehniki občine Kočevje med razpravo LIVOLD: izdelali so program "ft'IIIIIR ■MiiimeeeiiiimieeeiiiiiMieeeeiiHiiiie Krajevni odbor SZDL Livold je imel pred kratkim prvo sejo. Na njej so člani odbora ugotovili, da je nujno razmejiti delo posameznih organizacij, ker se zdaj delo nekaterih organizacij prepleta. Sklenili so tudi razčistiti vprašanje, kdo je pravzaprav lastnik klubskih prostorov v Livoldu (gasivci, prosveta, SZDL itd.) in kdo jih naj vzdržuje. Na posebni seji odborov vseh organizacij bodo te nejasnosti razčistili. Krajevni odbor SZDL je tudi sklenil predlagati, naj bi dotacijo, ki jo bodo v prihodnjem letu dobili krajevni odbori od občinskega ljudskega odbora, na njihovem območju porabili predvsem za adaptacijo doma v Dolgi vasi, za napeljavo kanalizacije v Livoldu in za popravilo poti Zajčje polje—Črni potok. Dalje je odbor sklenil, da bo predlagal še, naj bi v Livoldu zgradili novo stavbo, v kateri bi bila gostilna, trgovina in nekaj stanovanj za KGP. V prostorih, kjer je zdaj gostišče, pa naj bi Ija ureditev tehnične knjižnice in klubski prostor, ki je bil odprt v Kočevju na Trgu svobode 11 v okviru klubskega prostora krajevne organizacije SZDL. Iz poročil predsednikov strokovnih podružnic je bilo razvidno, da so bile aktivnejše močnejše enote, ki so prirejale strokovne ekskurzije, predavanja, tečaje za strokovni dvig kadrov itd. Na občnem zboru so naši tehnični strokovnjaki nakazali program za prihodnje leto, ki obsega med drugim ureditev tehnične knjižnice v klubskem prostoru, akcije v zvezi z razširjenjem in poglobitvijo znanja tehničnih kadrov, zlasti pa sodelovanje pri akciji v zvezi s proslavo 20-letnice Kočevskega zbora. Za to priliko imajo na programu organizacijo večje gospodarske razstave, na katerih bodo sodelovala vsa kočevska podjetja. Obenem bodo izdala propagandni katalog s prikazano dejavnostjo naših podjetij v besedi in sliki, Na občnem zboru je bil izvoljen nov odbor, v katerem so zastopane vse močnejše stroke. Za tesnejše medsebojno spoznavanje so priredili istega dne v istih prostorih 3. družabni večer, ki je bil izpolnjen s pisanim zabavnim programom. Obilna udeležba je pokazala, kako potreben bi bil v Kočevju večji prostor za take prireditve. uredili otroško varstveno ustanovo. Razpravljali so še o nekaterih drugih gospodarskih vprašanjih in o novoletni jelki. Udeleženci letne konference k, o. SZDL Kočevje, ki je bila pred kratkim Dolenja vas: Šola, gostilna, trgovina Na nedavni letni konferenci Socialistične zveze — bila je 9. decembra — so člani SZDL poslušali najprej izčrpno poročilo predsednika krajevne organizacije o uspehih in neuspehih enoletnega dela. Ugotovil je, da z delom v preteklem letu nikakor ne moremo biti povsem zadovoljni, saj je marsikateri načrt padel v vodo. Ze dobri dve leti se pogovarjajo o gradnji dvorane, katere temelji so napravljeni poleg šole že vrsto let. Ustanovljena je bila posebna komisija, ki naj bi vodila dela, zbirala prispevke (v lesu, denarju in prostovoljnem delu), precej ljudi je že obljubilo pomoč, nazadnje pa je vse zaspalo. Pri tem pa že vrsto let ugotavljamo, kako potrebna bi bila v Dolenji vasi dvorana. Samo ugotavljamo in čakamo, da jo bo zgradil nekdo drug ... V poročilu je bila navedena kot primer gradnja vodovoda v Lipovcu, ki tudi spada pod dolnjevaško organizacijo SZDL. Vaščani so namreč letos pretežno s prostovoljnim delom in prispevki napeljali vodovod iz Dolenje vasi ... V razpravi je nekatere zanimalo predvsem, zakaj so v Dolenji vasi le štirje razredi osnovne šole in zakaj občinski avtobus ne prevaža tudi njihovih otrok (od 10. decembra dalje je to že urejeno). Govorili so o stanovanjih za učitelje, o adaptaciji stanovanjske hiše, ki se le predolgo (tri leta) vleče in bi bil že čas, da jo uredijo, največ kritičnih pripcmb pa soizrekli na račun trgovine in gostilne. Kaže, da je to dvoje poseben problem vasi. Gostilna je bila pred kratkim preurejena, vendar lahko dobi gost le pijačo, vendar to mora večkrat dolgo čakati. Sklenili so, da bi se morale razmere v gostilni urediti in da bi gostje lahko dobili tudi jedačo. Pred nekaj leti sta bili na območju Dolenje vasi in Prigorice dve trgovini, sedaj pa je le ena, in še ta ne odgovarja potrebam. Stranke morajo tudi uro in še MOŽEH: Tudi v Mozlju so razpravljali o pripravah za 20-letnico Kočevskega zbora in o ureditvi kraja in okolice. Sklenili so priporočiti krajevnemu odboru, naj bi povečal takso za izkoriščanje peskokopa od 50 na 100 din, s čimer bi se nabralo pri KO okoli milijon in pol dinarjev. S temi sredstvi nameravajo urediti kraj. V Mozlju sta potrebni popravila predvsem dve hiši (stanovanjska in druga, v kateri je gasilnica in prosvetni dom), mrtvašnico, pokopališče itd. ter še, kolikor bo mogoče, dali za olepšan j e in popravila v vaseh Rajhenau, Spodnji log in Stara lipa. Poudarili so tudi, da za standard živinorejcev doslej ni dovolj poskrbljeno. Tako stanuje na primer 9 družin v eni slabi hiši. Poudarili so, naj bi KGP dajal več za stanovanja. Tako bi se omilila fluktuacija delavcev, ki je zdaj precejšna. Hkrati bi se dalj čakati, da se prodajavkam zljubi postreči jih. Ko smo se pri predstavniku trgovskega podjetja v Ribnici pozanimali, kako je s trgovino v Dolenji vasi, nam je odgovoril, da so jim znane vse pomanjkljivosti in upajo, da se bo stanje prihodnje leto izooijšalo. Ce bodo le imeli dovolj denarja, bodo trgovino preuredili, potrebne pa so tudi nekatere kadrovske spremembe... Na konferenci so, potem ko so izvolili nov odbor krajevne organizacije, sklenili imenovati dve komisiji, ki naj skušata urediti vprašanja v zvezi z gostilno in trgovino. Naj spregovorimo še o ljudeh, o njihovi morali in zavesti, o čemer predsednik v poročilu skoraj ni govoril... Vsako nedeljo opazujem množico nedeljsko oblečenih vaščanov, prihajajo po razdrapani poti ao cerkve. Precej jih je, živahno se pogovarjajo... Tudi tokrat je bila nedelja, bila je letna konferenca SZDL, udeležilo pa se je je tako malo ljudi, vsekakor piema-j z-a preko 200-člansko organizacijo ... In potem na konferenci negodujejo, govorijo o pomanjkljivosti, o tem, kaj bi bilo potrebno in da od o-bcine najmanj dobijo. Govorijo, potem pa se razidejo — in pozabijo. Ob letu pa spec ugotavljajo, da so isti pro- urediti vas povečalo tuch prizadevanje vseh vaščanov za napredek kraja. Ljudje zdaj namreč le gledajo, kako bi se zaposlili v kraju, ki jim bo več nudil, za probleme in napredek kraja se pa ne zanimajo. Govorili so še o škodi po divjadi, vodovodu, tekmovanju SZDL itd. Na konferenci krajevne organizacije SZDL v Stari cerkvi so razpravljali največ o proslavi 20-letnice Kočevskega zbora, ki bo prihodnje leto v Kočevju. Sklenili so, da mora prihodnje leto tudi Stara cerkev dobiti prazničen videz. Izvolili so posebno komisijo, ki bo pregledala, kaj vse je nujno urediti. Predvsem bodo polepšali okolico novega Prosvetnega doma. Svoboda, ki blemi ostali. To pa zato, ker o teh stvareh razpravljajo povsod, samo tam ne, kjer bi bilo potrebno... No, upajmo, da bo v prihodnje bolje... (vec) Bani a loka (PK) — Pred kratkim smo dobili v Banja loki lepo urejen klubski prostor. V klubu imamo televizor (last KZ), časopise, knjižnico itd. Vsakih štirinajst dni nam Delavska univerza predvaja film. Zanimanje za ta kotiček je veliko, saj je prostor ob nedeljah" in sobotah poln. V klubu so našli svoje mesto predvsem mladina in žene, ki so bile prej lahko samo doma. Koristil pa bo tudi tistim, ki so doslej iskali zabavo le v gostilni in pijači. — Klubska sekcija si bi še v bodoče prizadevala popestriti zabavno klubsko življenje v tem kraju. Sintetični zober V hellabrunnskem živalskem vrtu v Nemčiji se je posrečilo s križanjem ustvariti neko vrsto tura, ki je izumrla že pred nekaj stoletji. S križanji nekih vrst ogrskih, korziških in alpskih goved se je posrečilo dr. Heinzu Hecku, da je po tridesetletnem eksperimentiranju ustvaril pravega zobra, vrsto evropskega tura. Zadnji zobri so izumrli v Evropi že leta 1627. Po hudih naporih je zdravnika naposled le doletela sreča, da lomasti po njegovem živalskem vrtu edini »sintetični« zober na svetu. je med naj delavne j Šimi organizacijami na tem območju, je že pripravila pester program prireditev, posvečenih 20-letnici Zbora. Ustanovili so tudi klubsko sekcijo in ji določili naloge. Obravnavali so še delo ostalih sekcij, ki jih imajo precej in delo dosedanjega odbora, za katerega so ugotovili, da je bil delaven-Kritično so obravnavali še nekatere druge probleme. L Konference SZDL v Dolenji vasi se je udeležilo bolj malo članov Stara cerkev: priprave za proslavo OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU — OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU d S o O d sž © Po vesteh iz Buenos Airesa je vlada spet gospodar položaja < S o B d h Ul S. e B d g u U CL B O © 11. decembra zvečer je Momčiio Popovič, uslužbenec našega predstavništva v Bad-Godesbergu, podlegel ranam, ki jih je dobil ob ustaškem napadu na naše predstavništvo 29. novembra. © Predsednik Tito, ki je na obisku v SZ, je obiskal nekatere sovjetske kraje in si ogledal njihove znamenitosti. 12. decembra se je udeležil tudi zasedanja Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze. Poslanci so ga pozdravili z dolgim in prisrčnim ploskanjem. © Podpredsednik Kardelj je na obisku v Indoneziji. Obiskal bo še Indijo in Irak ter se spotoma verjetno ustavil še kje drugje. Kardelja so sprejeli zelo prisrčno. Z indonezijskimi državniki se je pogovarjal predvsem o bilateralnih odnosih in sodelovanju na mednarodnem področju. Na splošno so obiski naših najvišjih predstavnikov v drugih državah posvečeni predvsem utrditvi miru, sporazumevanju in sodelovanju med narodi, ki so pripravljeni spoštovati osnovna načela naše zunanje politike: nevmešavanje v notranje zadeve, enakopravnost in nenavezovanja na noben blok. © Na indijsko—kitajski meji vlada zatišje. Obe državi verjetno čakata rezultate cejlonske konference, na kateri sodeluje 6 nevezanih azijskih in afriških držav. Namen konference je razbistriti ozračje in ustvariti pogoje, da bi Indija in Kitajska lahko na direkt- nih razgovorih našli možnost za častno in miroljubno rešitev spora. © Boji na Bruneiju (severni Borneo) se nadaljujejo. Britanske enote so spet zavzele nekaj mest, ki so jih prej kontrolirali uporniki. Britanska poročila trdijo, da razpada uporniška organizacija na vsem ozemlju in da so britanske oborožene sile spet gospodar položaja. Britansko poveljstvo namerava preprečiti upornikom umik v džunglo, kjer bi lahko nadaljevali z gverilskim bojem. v Argentini. Pričakujejo, da bodo v kratkem zatrli žarišče najnovejšega vojaškega udara v Cordobi, ki ga vodi odstavljeni letalski komandant. Najnovejša kriza je izbruhnila zaradi odpora skrajnih desnih elementov v oboroženih silah proti polovičnim ukrepom, s katerimi si vlada prizadeva do neke mere normalizirati položaj in liberalizirati neustavni režim, vzpostavljen po strmoglavljenju bivšega predsednika Frondizija. © Po podatkih Zavoda za statisko LRS je bil indeks fizičnega obsega proizvodnje (109,2) novembra sicer nekoliko nižji kot v oktobru, to pa zato, ker ima november manj delovnih dni. V primerjavi z lanskim novembrom pa je proizvodnja za 11,5 odstotkov višja. fi. O o * 5 fl. 0 O 6)D PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU — OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU Osnutek ustave SR Slovenije j Od delovnih organizacij na področju gospodarstva rešuje osnu- d tek republiške ustave posebej vprašanje položaja komunalnih gospo- d darskih organizacij. Ker te gospodarske organizacije opravljajo po- d večini dejavnosti, ki imajo značaj javnih služb, pa se njihovo de- d lovanje praviloma uveljavlja le v okviru komune, torej občine, pre- d pušča osnutek republiške ustave njihovo ureditev statutom in dru- d gim predpisom občin (seveda, izdanih v skladu z ustavo in zakoni), d pri čemer daje občinam kot ustanoviteljem komunalnih gospodar- d skih organizacij možnost, da omejijo samostojnost teh gospodarskih d organizacij, zlasti glede predmeta in načina poslovanja ter določa- d nja cen za storitve in proizvode. Toda pri tem je primanjkljaj, ki d bi zaradi omejitev, predpisanih po občini, nastal, dolžna kriti občina. # Osnutek tudi določa, kateri organi samoupravljanja obstoje v # delovnih organizacijah na področju gospodarstva in pri tem prevze- d ma v svoje določbe dosedanjo ureditev, to je za organe samouprav- d Ijanja v gospodarskih organizacijah smatra delavski svet, upravni d odbor in direktorja. Različno od dosedanje zakonske ureditve pa f osnutek predvideva med člani organov samoupravljanja vsaj polo- d vico delavcev, ki delajo neposredno v proizvodnji, medtem ko je d Piše: Silvo Vremec ' doslej veljalo, da jih mora biti tri četrtine. V podrobnejšo oprede- f litev funkcij samoupravnih organov pri delovnih organizacijah na f Področju gospodarstva se osnutek ni spustil, ker spada taka onrede- f litev v avtonomno urejevanje s statutom posamezne gospodarske d organizacije. f Tudi za zavode, ki opravljajo družbene službe, določa osnutek d le splošna načela družbenega samoupravljanja in se pri tem opira f na že obstoječe stanje, prepuščajoč pri tem zavodom samim, da si s f svojimi statuti podrobneje predpišejo organizacijo, mehanizem in t funkcioniranje samouprave v skladu s potrebami službe, ki jo d opravljajo. t Osnutek ustave obravnava tudi druga področja samoupravlja- f nja (socialno zavarovanje, družbeni skladi, stanovanjski fondi in d Podobno) ter tudi za ta področja v glavnem uveljavlja že obstoječe f stanje in v praksi uveljavljeni režim samoupravljanja. Glede delov- d nih ljudi, ki delajo v državni upravi, društvih in v družbenih or- # Sanizacijah poglablja njihove pravice glede udeležbe pri družbenem i dohodku, ki so jim zagotovljene s predosnutkom ustave FSRJ, s i tem, da obljublja, da se bodo te pravice določile s posebnim zako- i nom in s statuti odgovarjajočih delovnih organizacij. i Osnutek republiške ustave, razumljivo, ne govori le o samo- d Upravnih pravicah, temveč tudi o dolžnostih delovnih organizacij, d zlasti o njihovi družbeni odgovornosti in o nadzorstvu nad delom d teh organizacij. Postavlja načelo odgovornosti delovnih organizacij d družbeni skupnosti za zakonitost in smotrnost gospodarjenja in po- d slovanja inpri tem predvideva tudi ukrepe, ki lahko zadenejo delov- d no organizacijo, ki pri svojem poslovanju ne ravna v saladu z za- d koni ali gospodarsko smotrno. Taki ukrepi so: razpust organov sa- d nioupravljanja, prisilna uprava in likvidacija delovne organizacije, d 2. KOMUNALNI SISTEM d Osnovna načela našega komunalnega sistema so postavljena že \ y predosnutku ustave FSRJ, vendar je podrobnejša ureditev pravic J in dolžnosti, pristojnosti, mesta in vloge občine oziroma okraja bila \ prepuščena republikam, da dajo na ta vprašanja odgovore in re- \ šitve v svojih ustavah. Toda niti predosnutek zvezne niti osnutek f republiške ustave v osnovi ne snreminja dosedanje družbene vloge f in načel o organizaciji komunalne samouprave. f Občina po osnutku republiške ustave predstavlja temeljno teri- i torialno družbeno ekonomsko in politično skupnost proizvajavcev i in občanov, v kateri se neposredno zadovoljujejo osnovne splošne i družbene potrebe. V občini se vrši osnovno vsklajevanje osebnega S in splošnega interesa, se uveljavlja načelo, da proizvajavec sam i odloča o delitvi plodov svojega dela ne samo v gospodarskih orga- d pizacijah, temveč tudi v sami občini kot skupnosti proizvajavcev d in preko delegatov občine v vseh širših teritorialnih skupnostih. d V občini ket osnovni družbeni skupnosti se zadovoljujejo osnov- J ne notrebe občanov: zato je občina dolžna organizirati ustrezne f služb« za zadovoljevanje potreb in delovati tako. da se življenjski f bogoii občanov stalno zboljšujejo. V občini se ustvarjajo materialni f ®°goji za razvoi gospodarstva, za dosego enakih povojev dela in za f večanje produktivnosti. Občina je dolžna skrbeti, da se zemlja kot f pnlošna družbena dobrina izkorišča v skladu s splošnimi družbenimi f '""tresi, ki jih določajo zvezna in republiška ustava, zakoni in vsako- f kratni družbeni plani. Občina je dolžna nadzorovati gospodarjenje f * družbeno lastnino v občini. V občini se zbirajo sredstva, ki so f Potrebna za nadaljnji razvoj gospodarstva in drugih služb. Občina se ustanovi za območje, ki je povezano s skupnimi in- S Jeresi in na katerem obstoie pogoji za samostojno opravljan ie na- 1 ‘°g, ki so v enotnem družbeno političnem sistemu Jugoslavije za- S "Pane občinam, za nien gospodarski razvoj in za razvijanje družbe- J bega samoupravljania. Občina se ustanovi z republiškim zakonom 1 Hu poprejšnjem zaslišanju občanov. Vendar na postavlja osnutek 1 "stave zakonodaiavcu kot pogoj za ustanovitev občine takše za- > pkrožitve teritorija, ki naj omogoči uresničevan ie nalog občin. Za i ’^ločitev posameznega kraja iz območja ene občine in za njegovo J Priključitev drugi občini je potreben referendum v kraju, ki naj i Se izloči oziroma priključi. i NADALJEVANJE i Uspešno delo SZDL Na nedavni konferenci krajevne organizacije SZDL v Sodražici so pregledali delo organizacije v preteklem obdobju in ugotovili uspehe, pa tudi pomanjkljivosti. Kljub odhodu večjega števila mladih ljudi na delo v Nemčijo je začela z delom v Sodražici mladinska organizacija. Tudi TVD Partizan je bilo delavno. Pohvala velja tudi bojevniškim organizacijam, Rdečemu križu in gasiv-cem. Ljudska tehnika pa bo morala v prihodnje bolj upravičiti svoje ime, saj ima za delo vse pogoje. Z dograditvijo oziroma moder- Travna gora, Kadice in Gregor, bolj dostopna čimvečjemu številu turistov. Zainteresirati bo treba lastnike hiš, da bodo okolico hiš uredili, kar bo dajalo našim vasem lepši izgled. Na konferenci so govorili tudi o raznih gospodarskih problemih, saj razvoj gospodarstva in kmetijstva državljane živo zanimajo. Ljudje želijo, da bi šel gospodarski razvoj Sodražice s hitrejšim tempom naprej. To je v veliki meri odvisno tudi od njih. Socialistična zveza je bila v vseh akcijah, ki so bile usmerjene Sodražica v začetku decembra nizacijo avtomobilske ceste Ljubljana—Kočevje si tudi kraji v So-draški dolini obetajo večji dotok turistov. Turistično društvo Sodražica se na to že pripravlja. Potrebna pa so finančna sredstva, da bodo znani turistični kraji, kot so za napredek Sodražice in doline, vedno poleg, zato tudi uspehi niiso izostali, čeprav ne trdimo, da bi bili lahko tudi večji. Na koncu so izvolili nov odbor, ki bo nadaljeval delo starega odbora. Sprejemna pisarna in stranke V upravnem postopku pride organ sprejemne pisarne v neposreden stik s strankami. Formalen pojem stranke zajema vse tiste, ki^ zahtevajo izdajo upravne odločbe, oziroma tiste, proti katerim je zahtevek postavljen, dalje tiste, zoper katere je bil postopek vpeljan in končno za tiste, ki jim je posebej priznan položaj stranke. Stranke so torej osebe, katerih pravice ali pravno priznane koristi so neposredno prizadete s konkretnim upravnim aktom, zaradi katerega se vodi postopek, poleg tega pa še tisti, za katerih strankin položaj je odločilno varstvo določenega javnega interesa. Državljani kot posamezniki sestavljajo zelo številno kategorijo strank v upravnem postopku, posebno v določenih upravnih zadevah. To velja zlasti za postopek, ki teče v zvezi s pravicami iz socialnega zavarovanja, za postopek ali v zvezi z uslužbenskim razmerjem, za odpis davkov iz določenih razlogov, za izmenjavo nepremičnin, za službena leta, za gradbeno dovoljenje, za potrdilo za razrez lesa, sečno dovoljenje itd. Stranka je na eni strani oseba, ki je s svojo zahtevo povzročila uvedbo postopka, po drugi strani pa tudi oseba, proti kateri je postopek uveden po uradni dolžnosti, torej na iniciativo upravnega organa. Sprejemna pisarna sprejema v zvezi s strankami vse vrste pis- menih vlog (prošnje, zahtevki, predlogi, prijave, pritožbe, ugovori, sporočila in podobno) v upravnem postopku in izven upravnega postopka. Izdaja obrazce za vloge, daje navodila za izpolnjevanje, kompletiranje in taksiranje. Posreduje strankam informacije, kdaj bodo vloge rešene in druge informacije o postopku z vlogo. Daje oziroma posreduje druge informacije o lokaciji, pristojnosti in delu organov ljudskega odbora in drugih javnih služb. Posreduje obisk strank pri referentih, kadar stranke to izrecno zahtevajo ali kadar so vabljene. Obvešča interesente o času in kraju sej, sestankov in konferenc, ki jih sklicujejo organi ljudskega odbora itd. Koncentracija nalog v sprejemni pisarni, ki stranki pomaga pri iskanju njenih pravic, je stranki v veliko pomoč. V nedeljo konferenco ZB NOV V nedeljo, 16. decembra, bo letna konferenca krajevne organizacije Zveze borcev NOV Sodražica. Tako je sklenil odbor ZB na nedavni seji. Krajevna organizacija ZB zajema vse kraje bivše občine Sodražica. Konferenca bo obravnavala probleme svojih članov, le-teh pa je precej. -r Občinska kulturna Splošna ugotovitev kulturnih delavcev na Slovenskem je, da kulturno življenje še zdaleč ni tako razvito in tako bogato, kot si ga želimo. Načrti in želje so lepi, primanjkuje pa denarja, razumevanja, možnosti, ljudi. Kulturne dejavnosti so lepo razvite le v večjih krajih, pa tudi tam imajo vsakovrstne težave, na podeželju, v manjših krajih, pa je še slabše,kljub volji in požrtvovalnosti nekaterih. Vsak obstoječi forum v občini se trudi in poskuša nekaj narediti, svet Svobod in prosvetnih društev, svet za kulturo, različne kulturne komisije itd. Zelo težko je dohiti ljudi v te odbore, ki bi bili voljni delati v težkih pogojih, ko na vseh koncih primanjkuje sredstev. Pravega uspeha verjetno ni tudi zato, ker se s kulturo ukvarja več forumov in med njimi večkrat mi pravilne koordinacije. Ti razlogi so privedli do predloga za ustanovitev občinske kulturne tribune ikot samoupravne družbene organizacije vseh kul-turnopirosvetnih delavcev v občini. Občinska kulturna tribuna naj bi volila plenum in predsedstvo, v njenem okviru pa naj bi deloval tudi občinski kulturni center s svojimi komisijami. Ce bi predsedstvo obč. kulturne tribune ne mo-glo voditi neposrednega stika z občinsko skupščino (dosedanji ObLO), bi lahko ustanovili v občini še poseben svet za kulturo, organ, ki bi ga sestavljalo dve tretjini članov iz občinske kulturne tribune in tretjina predstavnikov iz občinske skupščine. V okviru tribune naj bi obstajal tudi sklad za kulturo, ki bi finansiral vse kulturne dejavnosti, upravljal VREME Približno do 16. decembra nestalno s pogostimi, po večini snežnimi padavinami, nato izboljšanje, okrog 23. decembra pa spet prehodne padavine. — Temperatura se bo sprva dvignila, sredi decembra pa ponovni val mraza. pa bi ga upravni odbor sklada. O vsem tem so govorili na nedavnem sestanku v Ribnici, ki ga je sklical svet za kulturo. pri ObLO v sodelovanju s SZDL. Ponovno1 so ugotovili, da je kulturna dejavnost v občini preveč razdrobljena na društva, ki delajo po svojih zmožnostih, vendar želenega učinka ni. Kulturno dejavnost je treba poživiti, postaviti jo na enotno bazo, kar naj bi bila kulturna tribuna. Zbirati bi morala želje in potrebe ljudi in delovati v skladu z njimi. Kulturna tribuna naj bi našla svoje mesto tudi v občinskem statutu. V okviru občinske kulturne tribune v Ribnici bi delovale vse Svobode in prosvetna društva, ribniški festival, DU, knjižnica, v njej Odslej štirje okraji Prejšnji četrtek so na seji izvršnega odbora SZDL Slovenije razpravljali o reorganizaciji okrajev v Sloveniji. Združila naj bi se okraja Maribor in Murska Sobota, okraj Gorica z okrajem Koper ter okraj Kranj z okrajem Ljubljana. Del novomeškega okraja — občine Trebnje, Novo mesto, Črnomelj in Metlika — naj bi se pravtako kriključil ljubljanskemu okraju, drugi del — občine Sevnica, Videm-Krško in Brežice — pa celjskemu okraju. Zakonski predlog o 4 okrajih v LRS bo v ponedeljek obravnavala Ljudska skupščina LRS. Z novo teritorialno razdelitvijo Slovenije se bomo predvsem prilagodili predvideni ustavni ureditvi, ki krepi vlogo občine kot naše glavne osnove v družbenem sistemu. tribuna bi našel svoje mesto tudi klub študentov Kočevske, ki bi pri poživitvi kulturne dejavnosti lahko v marsičem pomagal. Če ocenimo kulturno dejavnost v Ribnici v zadnji sezoni, lahko ugotovimo, da je bilo, kljub težavam,, precej storjenega. Festival se je že lepo uveljavil, čeprav ga bo treba iz leta v leito še izpopolnjevati, izvedli so revijo pevskih zborov, v Loškem potoku so lepo proslavili 60-letn.ico kulturno prosvetnega dela, Ribničani so dosegli na okrajni dramski reviji tretje mesto. Vendar vse to le z dobro voljo posameznikov. Trdno smo prepričani, da se bo z ustanovitvijo kulturne tribune stanje odločno obrnilo na bolje in da bo nova ustanova, ko bo zaživela, opravičila obstoj. F. G. Pomemben prispevek Zveze slepih Slovenije Ko sem bil letos poleti kot gost še treba posvetiti slabovidni mla- na zveznem seminarju tiflopeda-gogov v Kotorju, sem spoznal delo organizacije slepih Jugoslavije in vseh, ki skrbe za rast slepega državljana. Tudi kontakt s slepimi mi je tudi odprl nov svet slepih tovarišev, ki si prizadevajo čim več prispevati pri rasti naše socialistične domovine. Ko sem jih nedavno obiskal na peti republiški skupščini, ki je bila oktobra v Dolenjskih Toplicah, sem si vnovič pritrdil in utrdil v Kotorju ugotovljeno mišljenje. Okrog sto delegatov organizacije slepih iz vse Slovenije je z gosti dva dni razpravljalo o delu v zadnjih šestih letih. Bogato je bilo delo v tem obdobju, ki ga je nanizal rep. sekretar ZSS Ivan Bizant v obširnem poročilu. Zveza, ki šteje 1470 slepih državljanov, od katerih je le 19 nevčlanjenih v organizacijo. Po starosti jih je nad 900 45 let starih, okrog 500 pa do 45 let. Poleg osmih okrajnih odborov dela čez 37 sekcijskih odborov, v katerih dela 245 slepih članov. Nakazal je več težav ter pohvalil pomoč oblasti, zlasti akcije državne loterije, Sveta za varstvo LRS, Zavodov za socialno zavarovanje in RKS. Važno je bilo delo organizacije pri šolanju, rehabilitaciji in zaposlovanju slepih državljanov. oPsebno skrb pa bo dini; to vprašanje še proučujejo, vendar zahteva resno akcijo oblasti in tudi organizacije. V zadnjih letih se je posrečilo rehabilitirati nad 160 slepih in je že nad 200 zaposlenih, nezaposlenih pa le dkrog 20 članov. Se in še je nizal zanimive podatke o novih poklicih, o tem, da tudi naši kolektivi v industriji vse bolj sprejemajo slepe člane v delo. Posebnost zbora je bil obisk slepih pionirjev Zavoda za slepo mladino iz Ljubljane in pionirjev osemletke iz Dol. Toplic, ki so pozdravili skupščino. Med skupščino1 je bila v Invalidskem domu v Toplicah odprta zanimiva razstava slepih, ki je prikazala delo slepih državljanov v Sloveniji. Razstavo je obiskalo veliko ljudi iz kraja, Novega mesta, Kočevja in tudi šolska mladina. Predsednik OLO Novo mesto je na posebnem večeru poudaril vlogo slepih in se zahvalil za njihov delež, potem pa so slepi člani zapeli nekaj pesmi, recitirali in se tudi zavrteli. Po končani skupščini so jim domačini skupno Z okr. odborom ZS Novo mesto pripravili partizanski sestanek, partizani tega konca pa so pripovedovali delegatom spomine na borbe. Marjam Tratar Četniške organizacije v Nemčiji V sredo smo zvedeli, da je v Bonnu, potem ko je bil nekajkrat operiran in ko so zdravniki vložili ves trud, da bi ga rešili, umrl uslužbenec našega predstavništva v Bad Godesbergu Momčilo Popovič. Pri napadu na naše predstavništvo, ki so ga organizirali ustaši 29. novembra, hoteč pobiti in zažgati vse naše uslužbenceje bil hudo ranjen... V Zah. Nemčiji živijo številni ustaški in čet-niški emigranti, ki so med vojno sodelovali z okupatorjem, sedaj pa izrabijo vsako priložnost za protijugoslovanske provokacije. Oglejmo si nekatere četniške organizacije, ki delujejo v tej deželi: Razen organizacij, ki združujejo samo ustaške zločince, je v ZR Nemčiji tudi več četniških organizacij, ki so prav tako legalne in niso nič manj pripravljene na zločin. Vpisane so tudi pri zahodnonemških oblasteh ... »Srbski narodni odbor«, urejen podobno kot »Hrvatski narodni odbor« ima sedež v ZDA, v Zah. Nemčiji pa aktivno dela skozi centra v Dusseldorfu in Miinche-nu. Ta organizacija hoče »vzpostaviti Jugoslovijo v monarhistično obliko vlade«. Tako v ZDA kot v Zahodni Nemčiji se ukvarja organizacija s propagando in protijugoslovansko dejavnostjo. Diisseldorfsko skupino vodita vojna zločinca Iveljič in Dušan Sedlar, mtinchensko pa Momčilo Vukovič-Birčanin. Organizacija tiska list »Beli orel«. Neovirano dela tudi »Zveza ravnogorskih organizacij«, v njej pa so včlanjeni ostanki četniških tolp Draže Mihajlovida, ki so se leta 1945 skupaj z okupatorjem umaknile v Italijo in Avstrijo, leta 1947 pa v ZR Nemčijo in druge zahodne države. »Zveza« združuje tri organizacije: »Združenje borcev kraljevske jugoslovanske armade Draža Mihailoviča«, ki ima središče v Londonu, odbor pokrajinske uprave v ZR Nemčiji, ki upravlja kakih deset krajevnih organiza- cij, pa je v Hannovru. Tiskajo list »Ravnogorski borec«, ki ga urejuje Dušan Kasapinovič, ki ga tam poznajo po njegovi protijugoslovanski dejavnosti. Razen tega deluje v »Zvezi« »Gibanje srbskih četnikov Ravna gora«, ki ga vodi vojni zločinec Momčilo Diurič. Sedež gibanja je v ZDA, podružnica v Nemčiji pa je v Bottropu. Vodi jo Gojko Grubič, eden vidnih aktivistov pa je vojni zločinec Bogdan Kulu-vija. V okviru »Zveze ravnogorskih organizacij« je še »ravnogorsko gibanje izven domovine«. Prej ga je vodil volni zločinec Dobrosav Jevdjevič, ki pa je pred kratkim umrl v Italiji. »Ravnogorsko gibanje« s& ne udejstvuje kot organizacija, ampak nastonajo, kot n. pr. Pavle Jakovljevič, posamezno. Fašistična organizacija »Srbsko nacionalno gibanje Zbor«, ki je bila organizirana že pred vojno, se je med vojno postavila odkrito v službo okupatorja in je prav tako zelo aktivna s svojimi protijugoslovanskimi izpadi. Od leta 1950 je centrala »Zbora« v Miinchenu, kjer tiskajo list »Iskra«. Najvidnejši zboraši v Zvezni republiki Nemčiji so Jaša Ljotič, Ratko Obradovič, Ratko Parežanin in drugi. Razen »Zvezne organizacije jugoslovanskih beguncev v Zvezni republiki Nemčiji«, ki skuša biti edini predstavnik jugoslovanske emigracije in izdaja občasno tudi svoj bilten, deluje še »Južnoslovanska demokratična zveza Bu-dučnost«. Sedež ima v Londonu in Miinchenu, kjer tudi tiskajo lista »Hrvatska Zora« in »Srpski vodič«. Urejajo jih Franjo Katic, Stjepan Grabovac, Ante Škreljo in Slobodan Stankovič. Odkrito protijugoslovanska slovenska in bosanska emigracija pa se zbira okrog organizacii, kot so »Zveza slovenskih protikomunistov«, »Bela garda« in Džemiet el Islam«. Protijugoslovanska propaganda in včasih tudi materialna po; moč prihaja od vrste listov, ki jih tiska.io v ZR Nemčiji v jugoslovanskih jezikih. To so razni »glasniki« in »žunnijski vestniki«, ki jih urejajo duhovniki, med katerimi je tudi več vojnih zločincev. (TANJUG) lejte, ga, VISOKOSOLCA, j spet je tu! Da, kar dovolj j dolgo je že počival, takole \ poldrugo leto in še kak mesec j več. Spal je spanje pravične- j ga, tako, kakor klub naših štu- I dentov... Prva številka VISOKOŠOL- \ CA, naše občasne študentov- j ske priloge, je izšla poleti 1960. \ leta, vsega skupaj pa so izšle § tri ali štiri številke. Nato je j vse skupaj zaspalo. Ko so štu- j dentje konec prejšnjega me- § seča na občnem zboru zbirali 1 raztresene kosti svojega kluba | in ga nekako spravili skupaj, ( so sklenili spraviti v življe- j = nje tudi svojega VISOKOŠOL- j j CA, pri čemer jim uredništvo ' ! NOVIC nudi vso podporo. Dogovorili smo se, da bo | VISOKOŠOLEC izhajal pri-I bližno vsak mesec na dveh | straneh. Prva stran bo rezer- _ | virana za aktualne članke o | I študentovski problematiki, jj | druga pa za prispevke naših j I študentov-literatov. Prepričani | I smo, da bo VISOKOŠOLEC i = odslej redneje izhajal in da j bodo našli v njem dovolj za- | nimivega branja vsi naši brav- | ci, ne le študentje in dijaki, 1 katerim bo posvečena poseb- | na rubrika... | j Torej, srečno pot novemu j j VISOKOŠOLCU! SKUPŠČINA KLUBA ŠTUDENTOV KOČEVSKE Krivi eni in drugi V sredo, 21. novembra, je bila na pravni fakulteti v Ljubljani letna skupščina Kluba študentov Kočevske. Poleg študentov so se skupščine udeležili še predsednik SZDL Ribnica Bogo Abrahams-berg, tajnik ObLO Ribnica Ivan Petrič, predstavnik ObLO Kočevje Emil Lorber in tov. France Lapajne. Na skupščini so govorili predvsem o problemih študentov, o slabi povezavi z občinama, kritično ocenili delo kluba ter sprejeli napotke za nadaljnje delo. Iz referata predsednika kluba Jožeta Škulja je bilo razvidno, da je klub v prejšnjem študijskem letu bolj životaril. Edino, kar so študentje storili, je bilo brucova-nje v Ribnici ter sodelovanje igravcev namiznega tenisa na medklubskem tekmovanju. Ti so v preteklem študijskem letu že tretjič zmagali in si priborili pokal v trajno last. Klub je mislil organizirati tudi predavanje o študiju na univerzi kočevskim gimnazijcem, vendar do tega ni prišlo, ker ni bilo denarja, da bi plačali predavateljem vlak. Žalostno, toda resnično! Klub ni imel materialnih sredstev! In prav to je bil verjetno glavni vzrok, da življenje kluba ni zaživelo kot bi moralo. In današnje stanje: .v blagajni je 1900 dinarjev ter dolg nekega študenta, ki znaša 2000 dinarjev!... Torej je razumljivo, da so se nekateri spraševali, če ima sploh pomen, da tak klub še obstaja. Brez denarja in mogoče samo z moralno podporo se ne da delati. O obstoju kluba smo razpravljali vendar je bila večina študentov za obstoj kluba ter za tesno povezavo z obema občinama ter z drugimi organizacijami v domačih krajih. Predstavniki obeh občin so poudarili, da bi moral klub vplivati tudi na študij posameznih študentov. Razen tega pa bi morali že sedaj študentje sestaviti program dela, na podlagi katerega bi bila potem dodeljena klubu finančna sredstva. Študentje naj bi organizirali v svojih domačih krajih razna predavanja, poživili delo raznih organizacij ter predvsem stopili v stik z delavsko in kmečko mladino, katera pravi, da jo študentje zapostavljajo. Vendar to ne drži, saj si študentje želijo takega sodelovanja. Tako bi lahko npr. študentje pomagali pri izvedbi ribniškega festivala in končno... Bruci, »stare bajte« in bela Ljubljana Marsikdo je že slišal za bruce, bruculje in v novejšem času za novince, novinke in se vprašal, kaj naj bi to bilo. Torej, bruc je tisti, ki je pravkar zapustil gimnazijo in prišel na univerzo, ni torej več dijak, pa tudi pravi študent še ne. Toda tudi to še ni dovolj: bruc je še nekaj drugega, bolj zelenega (zelena barva je značilna za bruce!), skratka — po domače — me tič ne miš«. Definicij je veliko. Bruc je vse pol spregleda) itd. Tedaj so tudi in nič, človek med nebom in zemljo, onega, ki ima približno sedem tisočakov štipendije (če jih ima), če pa jih ima več, jih ne zna porabiti (vsaj pametno ne!), pa jih porabi za pijačo »starim bajtam«, to je univerzitetnemu življenju od drugega letnika naprej. »Stare bajte« so brucom vedno na uslugo, vendar kažejo do njih vzvišeno nadrejen odnos; veličastno ti pokažejo fakulteto, medtem ko ti stojiš pred njo že dobre pol ure in gledaš, kje bi bila, nato pa se nasmehnejo: »Bruc, že na obrazu se ti pozna!« Kako dobrohotni, dobrosrčni so! 1 Seveda so z bučkami (pardon, bruckami) še bolj prijazni. Pokažejo jim celo oglasne deske za Predavanja in jim pokažejo več (manj vzvišene) pozornosti (toda ne vsem, kriterij je strog!) v večernih urah ... »Stare bajte« so tako dobrohotna bitja in verjemite mi, to v Ljubljani mnogo pomeni! Bruc naj se drži zlatega pravila: »Ne iazi za nekdanjimi sošolkami!« Bolje je tako, ne zameriš se starim bajtam, pa tudi sošolkam (morda?) »Starih bajt« tudi ni treba pozdravljati, ker je bruc zanje neolikano onega, potrebno temeljite destilacije. Seveda z bruckami je drugače ... Za bruca je prvi teden naj lepši. Zgodaj gre spat, zjutraj navsezgodaj na fakulteto, si prepiše urnik predavanj (pri tem jih različne prireditve za bruce (bru-covanja), vendar je za bruca bolje, da se jih ne udeleži, ker so le-ta v glavnem za stare bajte in za — bruculje! življenje brucev je pestro: dopoldne predavanja, popoldne predavanja, zvečer večkrat — predavanja. Trije (ali dva) obroki v Ljudski kuhinji (110 din), ker pa hoče biti bruc kulturno one, gre večkrat zvečer v kino. Glede kina so brucke nekoliko na boljšem, ker imajo stare bajte praviloma več denarja: topel pogled — in kulturno izobraževanje v kinu je zagotovljeno ... Bruc bi tudi ne bil bruc, če se ne bi v Ljubljani nekajkrat izgubil, napravil več prometnih prekrškov — končno pa, ne da bi se zavedel, odpade z njega zadnja brucovska krpa, postane študent. Tedaj pa prihruine v belo Ljubljano zopet nove trope zelene brucadi in povest se prične znova ... Miha Mate (tudi bruc) Univerza — mati učenosti naših študentov pred nami je 20. obletnica Kočevskega zbora. Ali ne bi mogli študentje tudi tu priskočiti na pomoč? Vsekakor lahko, samo tr-ba je povezave, ki bi koristno vskla-dila njihovo delo z delom organizacij na terenu. Problem, ki je zelo pereč, je štipendiranje. Štipendije v ribniški in kočevski občini so med najmanjšimi v Sloveniji in se gibljejo od 4000 do 14.000 din. Seveda pa so štipendije nad deset tisočakov bolj osamljene. Zaradi tega bi 'bilo potrebno, da se tudi v obeh občinah uvede poseben pravilnik za dodeljevanje štipendij, ki naj bi predpisoval najmanjšo in največjo štipendijo. Razen tega so nekateri tudi menili, naj bi se štipendije višale s številom opravljenih izpitov. Za vsak opravljen izpit naj bi študent dobil povišek. Tak način štipendiranja, ki bi ga lahko imenovali tudi štipendiranje po učinku, so uvedli že v nekaterih občinah in okrajih in se je pokazal kot zelo uspešen. . Predsednik SZDL Ribnica Bogo Abrahamsberg je predvsem poudaril, da je treba prebiti v kolektivih staro miselnost: »Češ, saj ne rabimo takega in takega strokovnjaka!« To se pojavlja predvsem v manjših podjetjih, ki zato nočejo štipendirati študentov, temveč pravijo: »Nam zadostuje strokovnjak s srednješolsko izobrazbo!« Dejal je tudi, da bi bilo prav, če bi vabili od časa do časa na svoje sestanke predstavnike občin, ki bi jih seznanjali s Statuti obeh občin. Poudarjeno je tudii bik>, da bi dobra povezava med štipenditorji in štipendisti nudila cel kup koristi enim in drugim. Tu bi morali predvsem oceniti počitniško prakso, ki je večkrat nestrokovno pripravljena. Prakse naj bi pripravljali v bodoče tako, da bi študentje pridobili strokovno znanje. Študentje naj bi v počitniških dneh priskočili na pomoč štipenditorju in izpopolnili razne vrzeli, ki nastajajo med letnimi dopusti in podobno. Pokazalo se je, da mora klub čimbolj smotrno in smelejše reševati probleme študentov. Predvsem pa mora pomagati brucom. jim olajšati začetne korake ter jim pomagati z nasveti. Pravilno mora voditi štipendijsko politiko, kakor tudi vplivati, da se izposluje pravilna kadrovska politika pri štipenditorjih. Čimprej mora pripraviti tudi načrt za delo, na osnovi katerega mu bo dodeljena finančna podpora. Predvsem pa mora pomagati v individualnih problemih, ki jih ima posameznik, vendar naj se ti problemi rešujejo združeno. Hkrati naj bi probleme naših študentov obravnavali tudi v našem tedniku Novice. Če bo novoizvoljeni odbor kluba kos vsem nalogam, si na letni skupščini prihodnje leto ne bo kaj očitati in ne bo več vprašanja, naj klub ostaja ali ne. Sedaj pa je treba priznati, da sta Krivi tako obe občini kot študentje in je treba to popraviti. Podvizajmo se, nič ni zamujenega! Miha Mate »Lov za milijoni« V petek zjutraj mi je Peter dejal: »Poslušaj, Tone bo z avtomobilom vsak čas tu, gremo za novoletnimi čestitkami, malo na teren ...« Nekaj sem zagodrnjal na račun mraza, češ da se moram najprej otajati, poškilil v gosto meglo zunaj, pomislil na poledenele ceste — in (zaradi ljubega miru pri hiši) privolil. »No, pa pojdimo,« sem žalostno pogledal toplo peč ... »Maršruta« je bila znana: Kočevje, Struge, Dobrepolje, Lašče, Sodražica, Loški potok in nazaj. »Marškomp ani j a«: Peter, Janez, Tone s fiatom 1400 in jaz s fotoaparatom. Kmalu za Kočevjem se je megla razpršila in posijalo je mnogo obetajoče sonce. Ugotovili smo, da bo lep dan, kakor nalašč za našo pot. Toda Tone je kljub temu trdil, da v Loški potok zaradi poledenele ceste ne bomo prišli, da se sploh ne bo mučil tja gor, ko je prejšnji dan prišel komaj s jeepom... DVOJNO SLABO ZNAMENJE Tik pred Strugami rahel pok, pisk, avto prione zanašati. »Na, pa smo tam!« zagodrnja šofer in še nekaj doda. Defekt.« In prav tam, kjer jaz sedim,« ugotovi Janez, ki si mane roke in poskakuje zaradi mraza, potem pa pograbi lopato-, lki jo Tone privleče od nekod, in prične brez potrebe premetavati sneg. V Strugah srečamo le napol zmrznjenega poštarja; sicer pa, kdo bi v takem rinil ven, v tak mraz. . . Medtem ko razpravljamo o defektu, ki napoveduje celo vrsto zapletljajev, zagledamo nekaj metrov pred avtomobilom velikega, belega mačka (pa menda ga ni zgubil kak pijanec?!). V strahu pred avtomobilom se skrči, pod-vije rep, iz široko razprtih oči mu sije groza, strah pred smrtjo... Resda pomeni srečanje z mačkom slabo znamenje, toda ta je bil bel — in se je srečanje verjetno slabo končalo zanj . .. 100% V IZVOZ! Iz jutranje megle se izlušči dobrepoljska STOLARNA. Poiščemo direktorja, ki ravno dopoveduje nekomu na drugem koncu telefonske žice, da bi rad dobil nekoga z občine. Nekdanji žagarski obrat se je razvil v lesno galanterijo. V Štolami je trenutno zaposlenih 56 ljudii, izdelujejo pa v glavnem posebne televizijske stolčke, ki jih izvažajo v ZDA. »Letošnji plan 88 milijonov bomo presegli za približno štiri milijone,« pove z neprikritim ponosom direktor. Pove še, da izvažajo v ZDA že nad leto dni, vmes pa so nekaj izvozili tudi v Anglijo. »KRVAVIC NI!« Ves čas do Dobrepolja smo govorili o krvavicah, ki se jih bomo tam najedli. Zapodili smo se torej v edino gostilno, ki je bila pred kratkim prenovljena, in povprašali gostilničarja po krvavicah. »Krvavic nimamo,« je dejal. Pa' kaj drugega, čaj. »Tudi čaja nimamo!« Lepa reč. Prideš v Dobrepolje, ves sestradan, pa ti niti s čajem ne morejo postreči! In tako lepo, okusno urejena gostilna, katere adaptacija je veljala okrog tri milijone, če ne še kaj več ... Kasneje, ko sva s Petrom (dokaj dobro) opravila v KZ, kjer sem iz gole radovednosti pokukal skozi vrata, na katerih piše »Ni vstopa« in ugotovil, da je za njimi — stranišče, smo v gostilni le dobili mogočne sendviče s skoraj zmrznjeno salamo. Gostilničar nam je tudi dejal, da lahko dobimo čaj, le počakati moramo, da ga skuha... Potožil je tudi, da je grosupeljska sanitarna precej hujša kot naša, saj je v zadnjem času za- prla precej gostiln. Ugotovimo, da je to popolnoma pravilno, na tihem pa pomislim na naše ribniške gostilne (in še na marsikatero drugo!) UGASLE PECI Svojevrsten dobrepoljski problem je APNENICA. Ne gre in ne gre, tožijo povsod. Tega se zaveda tudi kolektiv, ki se trudi, da bi se izvlekel iz nič kaj rožnatega položaja. Letos je bila dograjena nova apnenica, toda stoji, ognji so pogašeni. Imajo precejšnje količine apna, s katerim ne vedo kaj početi. Pač zastoj v gradbeništvu, pa tudi kaj drugega, mogoče ... Tisti dopoldan so imeli dobrepoljski »apneničarji« polne roke dela; avtomobili in traktorji, ki so prihajali po apno, so prihajali in odhajali, kot bi hoteli odpeljati vso zalogo... »Težak položaj, da,« pripoveduje direktor. »Apno ne gre, nova apnenica stoji, zaloge se kopičijo, ljudje zaradi zmanjšanega obsega dela in nizkih prejemkov odhajajo. Upamo, da se bo stanje kmalu popravilo... Če bi hoteli proizvajati kvalitetno apno, in v tem je rešitev, bi morali imeti laboratorij, laborante, da bi preiskovali in ugotavljali kvaliteto kamenja, toda vse to je povezano s silnimi stroški...« »DINAR JE ZAČETEK MILIJONA« Pred vsakim večjim praznikom si naš Peter nabrusi jezik, pripravi aktovko, blok in svinčnik, nekje stakne avtomobil in se spusti »na teren«, na lov za oglasi. Trda je ta pot. ko mora skoraj v vsakem podjetju, v vsaki ustanovi ponavljati tisto o »podpori listu«, »dobri volji«, »večnih težavah«, v katerih list tiči, ipd., posluša o »pomanjkanju sredstev«, o tem, da »bo treba enkrat s tem končati« itd., kima, pritrjuje, ugovarja — in s e ne da odgn ati ... V KZ v Laščah se prične borba. Poslušava komercialnega, kimava, ugovarjava, se pogajava za »tistih nekaj fičenkov«. Nič. »Dinar je začetek milijona«, nama pove sobesednik. Nato odideva, rahlo razočarana, z žalostjo, M jo ne utolaži niti konjak pri Koprivcu niti pečenica pri Petriču v Ortneku ... Potolažimo se šele, ko zakorači v gostilno znani, hudomušni »kovačev stric«, ki jih mimogrede nekaj »strese iz rokava«, potem pa spet odide, da do konca podkuje konja. KORLOVE VILICE Sodražica je bila v toplem zimskem soncu, debelo prekrita s snežno odejo, vsa nasmejana, prijazna v svoji kotlini. Najprej zavijemo k staremu prijatelju in sodelavcu Korlu, v Suho robo. Zgle- dalo je, da ima, globoko sklonjen nad neke papirje, čez glavo dela. Posebno še, ko smo pred stavbo videli nekaj voz, naloženih z različno suho robo, rešeti, žlicami in drugim, kar vse Suha roba odkupuje; tu delavci vse lepo sortirajo, zapakirajo in pošiljajo naokrog po svetu, tako nekako, kakor so včasih hodili krošnjarji. Le da gredo izdelki naših suhorobarjev precej bolj daleč, tja čez »veliko lužo«, v Ameriko. Pred odhodom Kori nekam izgine, pa se kmalu vrne s tremi lesenimi vilicami. »Nate, za krvavice, pa tudi vašim »starim« bo prav prišlo... « Nato še k ŽIČNIM PLETENINAM, pa še v zadrugo, kjer poslušava staro pesem o pomanjkanju denarja, stiski, združitvi ... »KO BI IMEL SMUČKE!« vzdihne Janez, ko se prekopljemo preko sodraškega klanca, mimo Vagovke, ko ostane za nami široka, v soncu se bleščeča ponorama Sodražice in Slemen. Pot se vije med griči, sem in tja, sneg se blešči, tu in tam se gozdovi približajo cesti, kot bi jo hoteli stisniti v svoj mogočni objem, kot bi jo hoteli zadušiti... »Oh, smuči!« neprestano ponavlja Janez. Petra pa privzdiguje ob pogledu na čudovite smučarske terene. Spomnim se Travne gore, njenih strmin, obilice snega, čudovitega vremena. Da, smučanje! Kakšna priložnost, kakšne možnosti za razvoj zimskega športa! Kaj vse imamo, pa ne znamo izkoristiti. Imamo in ne vidimo. Vso pot niti ene smučine, niti enega smu- Strejša ženska -prinese v popravilo tranzistorski sprejemnik: »Prosim, če bi mi ga popravili, nekaj ni v redu z njim: jazz igra prehitro, klasično glasbo -pa prepočasi ...« PRIJATELJ »Upam, da me boš obiskoval tudi potem, ko se bom poročil?« »Seveda, nisem eden tistih, ki zapuste prijatelja v nesreči!« POMOTA »Kako to, da tvoja žena toliko govori?« »Ne vem, toda zdi se mi, da ji je zdravnik dal' nekoč injekcijo pomotoma z gramofonsko iglo...« čar ja, čeprav narava vabi, kliče. Samo cesta in številne sledi divjadi. MED POTOČANI Pa sem le prišel v Loški potok, čeprav malo- pozno, kakor so nekateri dejali. Tam na Križpotju se odcepi ozka gaz proti Malemu logu, malo dalje, ko se gozd razredči, se odpre razgled po dolini, v kateri »gnezdi« vas Retje. Nad vasjo se vije pot proti Blokam, vse skupaj pa se iskri v decembrskem soncu, postaja, kljub mrazu, tako prijetno, domače... In tam dalje se, nekako pokroviteljsko, dviguje Tabor, ki je nekoč nudil preprostemu prebivavsrtvu zaščito pred Turki, v zadnji vojni pa je postal leglo 'belogardizma... Ko smo se po dobro opravljenem poslu v zadrugi in trgovini, ki se bo po novem letu priključila ribniškemu trgovskemu podjetju, znašli v gostilni, nam je ljubka PaVla hotela postreči z — ješprenjem, kar pa smo ji še pravočasno preprečili... LOV ZA MILIJONI ♦ Tako se je prvi dan našega ♦ »lova za milijoni« končal. Ni ♦ lahka ta pot, ko te marsikje ♦ sprejmejo kot neljubega nebo- ♦ digatreba, ko se v vlogi prosiv- ♦ ca počutiš neugodno, neprijet- ♦ no. Toda takle »lov za milijo- ♦ ni« (če bi res bili milijoni!) ♦ utegne biti včasih zanimiv, pri- ♦ jeten, saj nam omogoča nepo- ♦ sreden stik s »terenom«, z bravci in naročniki... ♦ Ko smo se spuščali od Vagov- ♦ ke proti Sodražici, Peter ni ob-^ čudoval narave, še mar mu ni + bilo smučišč; neprestano je li- ♦ stal po bloku, nekaj mrmral ♦ in sešteval... Pa menda ne £ milijone? ... (fravec) SLOVNICA »Očka, povej mi množino od glasbenik.« »Orkester.« UBOGA GOS Ona: »Jutri je tridesetletnica poroke. Naj zakoljem gos?« On: »Saj je uboga goska pri tem povsem nedolžna!« ŽENSKE »Katere ženske imaš raje, klepetave ali one druge?« »Katere druge?« ★ Delovodja delavcem pri novi stavbi, ki sedijo in kadijo: »Med delom je prepovedano kaditi !« »Zato pa ne delamo.« Vas Hrib v Loškem potoku Za SMEH in DOBRO VOLJO V RADIOSERVISU °hi, kot bi umetnino ocenjeval. 0 še vedno ne vidim ničesar. Znojim se od napora, da bi na sadovih predvidevanj obetajočega umetnika Konrada Gipsa ugledal jutrišnji dan, ampak brez najmanjšega uspeha. Pridruži se mi starejši gospod. — Umetnost, kaj? mi pravi in z ljubečim pogledom ošine tisti »Jutrišnji dan«. — Ampak, kaj ta umetnina pravzaprav predstavlja? ga malce zmedeno vprašam. — Vi ste pa res šaljivec, mi odvrne. — Jutrišnji dan. Atomsko vojno! Ali ne vidite obrazov, ki krvave v obupu? Ali ne vidite iznakaženih teles, ki leže vsevprek? Jaz pa gledam in gledam. Iščem krvavečih obrazov in iznakaženih teles. Iščem z očmi in rokami, a jih ne najdem. Dobro pa vidim gomilo osnovnošolsko preluknjanega kamenja na lesenem podstavku. K nama pristopi še en gospod, z zlatimi naočniki. —• Genialna mojstrovina! vklik-ne. — Vse premoženje bi dal za to umetnino, pristavi prvi gospod. Belo na črnem (ali zimska fantazija) — (Foto D. Mohar) II V \ t i I !»: »Teta, zakaj pa jočete? Očka me je našel poleg gostilne, tega se moramo vsi veseliti, vi pa jokate. »Ona pa, moj bog, še bolj v jok, vsa se je naravnost raztopila! Po kosilu sem ga odpeljal k brivcu, ostrigel ga je, doma pa sem ga skopal v kadi in ga zavil v čisto rjuho. Objel me je in tako na mojih rolkah zaspal. Previdno sem ga položil v posteljo, se odpeljal na silos, natovoril moko, odpeljal avtomobil v garažo in v teku obšel trgovine. Kupil sem mu suknene hlačke, srajco, sandale in kapo s ščitnikom iz ličja. Seveda, vse to ni odgovarjalo niti po veličini niti po kakovosti. Za hlačke me je gospodinja zelo ozmerjala: »Ti si,« mi je rekla, »znorel, če misliš obleči otroka v tej vročini v suknene hlačke.« V tistem trenutku je postavila na mizo šivalni stroj, malo pobrskala po skrinji in čez eno uro so bile za mojega Vanjo že gotove satenaste telovadne hlačke in bela srajčka s kratkimi rokavi. Skupaj sva legla spat in prvič po dolgem času sem spokojno zaspal. Vendar pa sem ponoči štirikrat vstal. Zbudim se, on pa se je namestil pod roko kako vrabec pod streho', diha tiho, jaz pa sem bil zaradi tega tako srečen, da ti tega z besedami sploh ne morem povedati. Paziš, da bi se ne premaknil in ga zbudil, vendar pa ne strpiš, vstaneš natiho, prižgeš vžigalico in uživaš, ko ga gledaš.... Zbudil sem se pred zoro in sam ne vem, zakaj mi je postalo tako zadušljivo. Sam pa ti moj sinko leze izpod rjuhe, se v le že preko mene, se razširi in me z noži čarni pritisne za vrat. Čeprav spim z njim nemirno, sem se ga vendar tako navadil, da bi mi bilo brez njega težko. Ko ga gledaš ponoči, kako spi in povo-njaš njegove razJkuštrane lase, se ti topi kakšna krava in podrl sem jo. Seveda, ženske so dvignile krik, ljudje so se razbežali in že je bil tu prometnik. Odvzel mi je vozniško dovoljenje, čeprav sem ga prosil, naj se me usmili. Krava je vstala, dvignila rep in odvihrala po Uličicah, jaz pa sem ostal brez dovoljenja. Zimo sem preživel kot tesar, potem pa sem se pričel dopisovati z nekim svojim prijateljem, s katerim sva prav tako skupaj služila vojsko in on je v vašem okrožju, v Kašarskem rajonu, dela kot šofer in ta me je povabil k se!bi. Piše mi, češ, pol leta boš delal kot tesar, potem pa ti bodo' v našem okrožju izdali novo vozniško dovoljenje. Zato sva se tudi midva s sinkom odpravila v Kašare. In če ti po pravici povem, četudi bi se mi v Urjupinisku ne pripetila ona nesreča s kravo, bi pirav tako odšel od tam. Žalost mi ne da, da bi dolgo ostal na istem mestu. Drugače bo seveda, ko bo moj Vanjuška zraste! in bo prišel čas, ko bo moral v šolo, takrat se bom morda umiril in dokončno obtičal na enem samem kraju. Za sedaj pa še koračim po ruski zemlji.« »Težko hodi,« sem rekel. »Pa saj zelo malo hodi po svojih nogah, mnogo več potuje na meni. Posadim sli ga na rame, če bi se pa rad razgibal, zleze z mene in teka poleg poti in se prekopicuje kot kozliček, vse to, bratec moj, bi ne bilo nič, nekako bi že vse preživela, če bi ne bilo razklano moje srce, treba bo izmenjati bat. Včasih me tako prime in objame, da se mi pred očmi stemni beli svet. Bojim se, da ne bi nekoč med spanjem umrl in tako prestrašil svojega sinka. In še nekaj, skoraj sleherno noč vidim v sanjah svoje drage pokojnike. In večkrat tako, kot da sem jaz izza bodeče žice, oni pa MIHAIL SOLOHOV USjtuUl // srce in postaja mehkejše, ker je že tako okamenelo zaradi gorja... Sprva se je vozil z menoj povsod, potem pa mi je postalo jasno-, da to ni prav. Kaj pa je potrebno meni samemu? Krajec kruha in glavica čebule s soljo, od tega je vojak sit ves dan. Z njim pa je bila stvar drugačna; zdaj mu je treba preskrbeti mleka, zdaj skuhati jajček, pa niti s tem ni mogel zdržati brez toplega obroka. Toda delo me je čakalo. Odločil sem se, da ga prepustim gospodinji v varstvo in do večera je točil solze, zvečer pa je pobegnil na silos, da bi me tam srečal. Tam je čakal pozno v noč. Prve dni mi je bilo težko z njim. Nekoč sva legla že za dne, kajti čez dan se-m se zelo nagaral, on pa kar naprej ščebeta kot vrabček, naenkrat pa, ne vem zakaj, utihne. Vprašam ga: »Na kaj misliš, sinko?« On pa gleda v strop in me sprašuje: »Očka, kam pa si dal usnjeni plašč?« Jaz pa v življenju splo-h nikoli nisem imel usnjenega plašča. Moral sem se ndkaiko izmotati. »Ostal je v Voronežu« mu pravim. »Zakaj pa si me tako dolgo iskal?« Odgovorim mu: »Tebe sem, sinko, iskal: v Nemčiji in na Poljskem in prehodil in prekrižaril sem vso Belorusijo, ti -pa si se znašel v Urjupinsfcu« — »Ali je Urjupi-nsk bliže kot Nemčija? Ali je Poljska daleč od naše hiše?« Tako sva brbljala pred spanjem. Mar misliš, bratec, da je za usnjeni plašč vprašal kar tako? Ne, ni to kar tako. Gotovo je njegov pravi oče nekoč nosil takšen plašč, pa Si ga je bil zapomnil. Poglej, otroški spomin je kot poletni preblisk: zabliska se, vse razsvetli in izgine. Takšen je tudi njegov spomin, podoben blisku, 'in se izraža v prebliskih. Morda bi v Urjupiinsku živela še kakšno leto, če bi se mi novembra ne pripetila nezgoda: vozil sem po blatu, na neki pristavi pa mi je zaneslo avto-mobil, tu se je postavila predme ne svobodni, na drugi strani. O vsem se pogovarjam z Irino in otroci, ko pa bi rad z rokami razmaknil žico-, odidejo proč od mene, kakor bi se mi pred očmi tajali... Čudna stvar je to, podnevi se vedno junaško zdržim, iz mene ni slišati nobenega »oh«, niti vzdiha ne čuješ, ponoči pa se zbudim in zglavje je mokro od solza ... « Iz gozda s-e je zaslišal glas mojega tovariša in pljusk vesla na vodi. Tuji, toda zdaj mi tako blizek človek, je vstal ter stegnil veliko in kot drevo trdo roko: »Zdravo, bratec, in srečno!« »Tudi tebi želim, da srečno prispeš do Kaš-ar« »Hvala ti, hej, sinko, pojdiva na čolnič.« Deček je stekel k očetu, se postavil na njegovo desno plat in držeč se za konec očetovega vaitenega plašča zadro-hil skupaj s široko korakajočim možakom. Dva osirotela človeka, dve peščeni zrnci, vrženi od strahotne moči vojne vihre v tuje kraje. Kaj ju čaka v prihodnosti? Rad bi, da bi ta ruski človek, človek nezlomljive volje, zdržal in pod očetovim okriljem zrastel tisti, ki bo zmogel prenesti vse in premagati na svojii poti vse, če ga k temu pokliče domovina. S težko žalostjo sem zrl za njima. Morda bi se obnašam slovesu vse lepo in prav iztdklo, če !bi se Vanjuška po nekaj korakih, opletajoč s kratkimi noži cam ;i, ne obrnil proti meni in mi pomahal z rožnato ročico. In kot bi mi naenkrat mehka šapa z dolgimi kremplji znova stisnila srce in naglo sem se obrnil. Ne, ne jočejo se postarani in v vojni osiveli možje s-amo med spanjem. Jokajo tudii tisti, :ki so budni. Najvažnejše pa je, da se znaš pravočasno obrniti. Kajti najvažnejše je — nikar raniti srca otroku, da bi ne videl, kako teče po tvojem licu žgoča in skopa moška solza. KONEC BRANKO COPIC: Oslovska leta Bil je mršav, koščen, črnikast dečko, nikoli ostrižen in vedno lačen. Zmeraj je spraševal samo po jedi, pa n-aj je bil kjerkoli in počel karkoli. — Bratje skavti, kaj bo danes za kosilo? Klical nas je za »skavte«, ker je bilo tista leta v Bihaču zelo močno društvo skavtov. Mednje pa ni bil včlanjen nihče od nas, kajti o gozdu ^in prirodi smo vedeli precej več kot vsi bihašfci skavt je skupaj. O Duletu je v konviktu šel glas, da zna v trenutku odpreti katerokoli omaro, katerikoli kovček. Kadar nam je prišlo na uho, da je v tem ah onem kovčku jed, ali da je kdo dobil od doma paket z jestvinami, smo brž vedeli — Dule bo ponoči odprl kovček, pa naj bo še tako zaklenjen, in pospravil slanino, potico, klobase, pac vse, -kar bo užitnega. — Bratje Skavti, samo pogledam kovček s hrano, pa se odpre kar sam od sebe! — je resno trdil. V konviktu je o njem pesem pela: Kolikor je v morju valov, toliko sem olajšal predalov. Kolikor je perja na kuri, toliko sem odklenil duri. Kolikor je Srbov in Hrvatov, toliko sem kovčkov ošlatal. Edini kovček v konviktu, ki ni bil zaklenjen in v katerega Dule skoraj nikoli ni vtaknil nosu, je bil njegov lastni skromni kovček, brez ključavnice in na pol prazen. Tisto malo. kar je imel. je hranil v predalu svoje mize v učilnici: nekaj perila, dva para nogavic, brisačo in šolske potrebščine. Izdnajdljivi Krsto Bolha je vse, kar je dobil ^ pod zob, celo leto skrival v Duletov kovček, kajti temu niti na misel ni prišlo, da bi pogledal van J. Nekoč pa je Bolhino zvijačo slučajno odkril in Je odtlej sleherno jutro pobrskal po kovčku: — Poglejmo, če se ni vanj kaj ujelo! Zaradi vsega tega se je Duleta že prvo lew prijel priimek Dule Dabič-Hajduk ali skrajšano De-De-Ha, kakor sm-o ga navadno klicali. Kadar se je togotni Dule dodobra razjezil, m poznal nobenega strahu in se je, edini v konviktu, drznil planiti celo v sameea Baja Bajazita-Ogromni Baja pa se je samo krohotal in se v šali branil? »Uh, ne dvigaj prahu! saj nimam po čem udariti s kvihtom! Pa tudi sicer, kadarkoli je v konviktu prism do nereda, pretepa ali škode, smo vedeli, da ima na kakršenkoli način prste vmes De-De-Ha. Te reči so ga privlačile kot magnet. To je vedel tudi naš prefekt in kakor hitro je cul za kak nered v konviktu, je Duleta takoj kaznoval. — Dule Dabič, dva dni brez zajtrka!. Tako naš nesrečni De-De-Ha skoraj nikoli JJ} zajtrkoval, redko kosil, a še redkeje večerjal. čuda, da je vlamljal v tuje kovčke in da je ko jDolenovka ali kakšen krščanski mučenec-pm ščavnik. To so bili štirje glavni junaki naše konvikta ške skupine iz tretjega razreda gimnazije. Razn če pravilno dihamo (le skozi Uos!). Za vzdrževanje temperature v Urostoru uporabljamo kurjavo. Ta je danes zelo različna z ozirom na način izvedbe in vrsto Boriva. . Najugodnejša je centralna kurjava. Na enem mestu se ogreva v°da ali proizvaja para, ki se po Ceveh dovaja v posamezne prostore, kier topla voda ali para notuje skozi rebraste grelce, imenovane radioatorie. Ti so običajno nameščeni nod oknom, kar je ugodno, ker od tu prihaja nladen zrak. ki se takoj segreje t®r topel širi dalie v prostor. Ta- ie možno delo takoj ob oknu, £]er ie tudi naivec svetlobe, če v i bili tako ogrevani vsi nisarni-sH Prostori, koliko več,ti efekt a bi bil in koliko manj revma-nžnib obolenj! Drugi način ogrevanja prosto-r°v je lokalni. To se pravi, da se vsak prostor ogreva zase s pomočjo peči. V novejšem času iz- delujemo tudi lokalne peči za ogrevanje 2 do 3 sob z enega mesta na osnovi kroženja toplega zraka. Ta sistem je ugoden, ker se prostor prej ogreje in je manjša razlika temperature med prostorom ob peči in ob oknu. Kot gorivo se danes uporablja premog, drva, razna industrijska olja, plin in elektrika. EKONOMIJA OGREVANJA PROSTOROV Nanjo vpliva veliko faktorjev. Ogrevanje je n. pr. cenejše, če je lega prostora proti jugu, če je zaščiten pred vetrovi, če je manj zunanjih sten, če so stene in stro-ni iz materiala, ki slabo prevaja toploto, ali pa dovolj debele; dalje če so okna dvojno zastekle-na, če se okna in vrata tesno za-niraio itd. Zelo važno je. kako kurimo peči. Pri nas v veliki večini uporabljamo kot gorivo premog in drva. Prvo pravilo je, da morajo biti drva za kurjavo oo-polnoma suha. Sveža drva ima j o do 60 odstotkov vode, a suha imaio še vedno najmanj 15 odstotkov vode. Pri goreniu se del toplote porabi za izparevanje vode in ta delež je tem večji, čim večii ji procent vode v drvih. Izračunano ie. da znašajo toplotne izgube pri izgorevanju svežih drv 60 odstotkov, to se nravi, da lih moramo pokuriti več kot dvakrat toliko kot suhih za isti toplotni učinek. Poleg tega se pri tem še dimni kanali hitro zama-še s salami in jih je treba pogosto čistiti. V naših domovih, na tudi Pisarnah. nrevladuieio sobne peči. Največ je visokih in lončenih neč-nic. Te se odlikuieio no nriietni toploti, ki jo tudi dolgo drže. če z njimi pravilno postopamo. Slaba stran pri njih na je, da se v nekaj letih razrahljajo vezi med pečnicami in jih je treba razdreti ter nonovno sestaviti (preložiti). V tem oziru so boljše pločevinaste peči z notranjo oblogo iz Samotne opeke, katerih je več ti* ampak tudi v ostalih krajih. Znano je namreč, da so dosedanja,, majhna podjetja, ustvarjala tako malo sredstev, da na večje adaptacije sploh niso mogli misliti. In še nekaj: novo podjetje bo veliko laže organiziralo preskrbo trgovin. Kako koristna je združitev, vidimo lahko v Ribnici. Prvi sadovi so se pokazali kmalu po združitvi več podjetij, saj smo dobili samopostrežno trgovino, pred kratkim, zadnje d*ni novembra, pa nov .sodobno urejen trgovski lokal, v katerem je našla prostor OPREMA. Prostor je sicer nekoliko majhen morda preveč založen s pohištvom, vendar bo bolje, ko bo trgovina po novem letu oddala galanterijo drugi tr- »Nikoli v nedeljo« Film »Nikoli v nedeljo« je zaradi svoje kvalitete navdušil vse kinoobiskovavce po svetu. Predavajanje filma v Ribnici pa je razočaralo, vsaj mene, to pa mogoče zato, ker sem ga gledal že drugič in vem, kakšen je. Nekako sredi predstave sem kar začudeno pogledal in sam sebi nisem mogel verjeti, ko sem namesto glasbe, ki spada k filmu, zaslišal polko. Saj sam nimam nič proti polki, ampak verjemite, da se pa nikakor ni ujemala s filmom, ki ne rabi nobenih dopolnil. Verjetno kinooperater tako ljubi polko, da ne more počakate niti do odmora, ki je vsake tričetrt ure. Ce je tako, mu ne zamerim, priporočam pa mu, naj vzame gramofon ali kaj podobnega in naj doma ves dan posluša naše prelepe domače napeve. V filmu pa naj predvaja, kar je na programu, da se ne bo potem spet kaj takega zgodilo. pov. (SE NADALJUJE) Katera tovarna čevljev ima najboljše modelarje Samo še nekaj tednov nas loči od pričetka sejma »Moda 1963«, ki bo prihodnje leto od 12. do 20. januarja v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču. Ni pretirana trditev, da bo na tem sejmu zbrana skoraj vsa elita jugoslovanske tekstilne, konfekcijske, usnjarske in čevljarske industrije, zato so vsi zaprti razstavni prostori že precej časa oddani. Obiskovavci sejma se bodo v razstavnih paviljonih seznanili z modo za pomlad in poletje 1963, zlasti še pa 'bodo navdušeni nad veliko modno revijo, ki bo spremljala sejem. Revija bo vsak dan dvakrat (ob 17. in 20. uri) v Festivalni dvorani GR, na njej pa bo sodelovalo več kot 100 manekenov. Le-ti bodo zlasti ženskemu (in seveda tudi moškemu spolu) pokazali, kako se bo treba po modi oblačiti in obuvati v letu 1963. Posebna privlačnost sejma pa bo tekmovanje modelarjev čevljarske stroke iz vse države, ki bo odslej tradicionalno. Tekmovanje bo pravzaprav dalo odgovor na vprašanje, katera tovarna obutve pri nas ima najboljše modelarje, ki znajo najbolj prisluhniti modi v svetu. Najboljši modeli v vsaki standardni grupi čevljev, ki jih bo ocenila posebna zvezna komisija strokovnjakov, bodo dobili visoke nagrade po 100.000 dinarjev. Med modelarji in tovarnami obutve vlada za to tekmovanje izredno zanimanje, saj bo to tekmovanje vzpodbudno za modelarje in za tovarne. Vsaka tovarna bo ponosna na nagrajenega modelarja, vrh tega pa si bodo najboljši modeli, potem ko bodo šli v serijsko proizvodnjo, nedvomno hitro utrli pot tudi do potrošnikov. To pa je isto kot uspešen posel za podjetje, P-n DEDEK MRAZ IN NOVOLETNI SEJEM V RIBNICI (f. m.) — Kakor mnogi drugi kraji bo letos tudi Ribnica svečano proslavila Novoletno jelko z bogatom, obširnim in pestrim programom. Po trgu in v ribniškem gradu bodo bogato okrašene jelke oznanjale prihod dedka Mraza. V domu Partizana bo priredila mladina osnovne šole za otroke, mladino in odrasle primerno igrico, nato bo prišel dedek Mraz z velikim spremstvom v grad, kjer bo govoril otrokom. Med praznovanjem od 28. do 30. decembra bo v Ribnici tudi novoletni sejem potrošniškega blaga po znatno znižanih cenah. Na sejmu bo sodelovalo trgovsko podjetje »Jelka«. Razen tega vabimo tudi ostala podjetja občine Ribnica in iz vseh okoliških občin. Ribniško gostinsko podjetje bo razen v svojih lokalih tudi na stojnicah nudilo tople malice in napitke. Ker bo v dneh proslave po Ribnici močno povečan promet, prosijo prireditelji vse hišne posestnik in svete, da pravočasno očistijo s pločnikov sneg in led ter odpeljejo sneg izpred hiš. Ucednikaaa pasta Na dvorišču stavbe v Sodražici, v kateri sta podjetji Suha roba in Žične pletenine. Tisti petek so imeli pri Suhi robi polne roke dela, ker so kmetovavci pripeljali svoje lesene izdelke v odkup Skupen posvet-skupno delo j Tudi grobih napak ne smeš kritizirali TOVARIŠ UREDNIK! | Pred časom sem na Zavodu j za socialno zavarovanje v Ko-| čevju kritiziral delo upravnika | rešilne postaje, in sicer nje-1 govo samovoljo in nepravilno 1 izkoriščanje rešilnih avtomo-| bilov. Kritiziral sem njegov | nepravilni postopek, ki sem ga 1 bil tudi sam deležen, ko me 1 je peljal v novomeško bolnico, 1 da so mi zašili rano na glavi, 1 nato pa me pustil tam in se | nekam odpeljal z ženo. 1 Kritiziral sem v dobri veri, | da bi prizadeti odpravil svoje | napake in se poboljšal. Men-| da pa se za kritiko sploh ne | zmeni, kar je pokazal 14. no-1 vembra, ko sva se dobila v 1 kovaški delavnici v Kočevju. 1 Takoj me je napadel, me zmer-1 jal, nato pa mi grozil: »Ti | bom že pokazal!« | Prepričan sem, da se bo ma-l ščeval. Izkoristil bo prvo pri-1 ložnost, da bo stresel svoj (si-| cer neupravičeni) srd nad me-I noj ali, kar bo še slabše, nad 1 kom iz moje družine. Mašče-| val se bo morda ravno takrat, | ko bo človekovo življenje vi-1 selo na nitki... Jože žabjak, Trata 53 Kočevje 1 PRIPOMBA UREDNIŠTVA Človek, ki tako ravna, kot 1 ste opisali, po našem mnenju | ne sodi na delovno mesto, na | katerem bi lahko škodoval | drugemu. Prepričani smo, da | bo kolektiv, kateremu uprav-! nik pripada, o zadevi razprav-| ljal, jo raziskal in potem na 1 podlagi ugotovitev pravično j ukrepal. 1 Twist - polka | TOVARIŠ UREDNIK! 1 Prišel sem v hotel z name- 1 nom, da bi se malo naplesal | ob melodijah, ki jih drugje ne | slišim. Toda pošteno sem se | zmotil. Zaželel sem si nekaj | bolj živega, modernejšega, to-| da zaman. (Šef lokala je an-1 samblu namreč že pred pro-1 gramom naročil, da ne smejo I igrati tivista ali kaj podobne-j ga!) i Bliža se polnoč, ko slišim | zvoke twista. Plesavci plešejo | kot navadno, dva pa sta ple-| sala twist. Tedaj stopi v lokal 1 šef in kot bi odrezal, preide 1 ansambel na nek drug, solid-I nejši komad. Šef pa stopi k 1 plesavcema in jima prepove | plesati twist, češ da to ni nor-| malno in da s tem odbijata | goste. Ne morem razumeti, zakaj 1 prav v Kočevju ne bi smeli 1 plesati twista, ki sicer ni prav | nič podoben polki, je pa prav tako ples. Res da je bolj za mlade ljudi, pa tudi starejšim j nič ne škodi. Ker pa ga prav \ mladi najraje plešemo, si ga 1 tudi želimo! OPOMBA UREDNIŠTVA Pozanimali smo se v hotelu, I zakaj ne dovolijo plesati twi- 1 sta in dobili približno tak od- 1 govor. Mladina naj bi plesala twist po možnosti v svoji dvo- | rani. Naši starejši gostje se 1 tudi zgražajo nad nekaterimi 1 nemoralnimi plesnimi figura- | mi. To starejše goste, od ka- | terih imamo večino prometa, 1 odbija, mladina nam pa ne da f kaj posebnega zaslužiti. Twist je res moderen ples, | ne bi pa se mogli strinjati s 1 trditvijo, da starejšim ne ško- 1 duje, saj so zdravniki ugoto- | vili prav nasprotno. Večkrat \ smo videli v časopisih slike 1 ljudi z udi v mavcu — zaradi 1 twista, brali pa smo celo, da se je nekdo pri tem plesu ubil. Toda takih primerov menda pri nas, posebno pa v Kočevju, ni, ker pri nas nihče ne pleše pravega twista. Običaj- \ no mladina le malo bolj miga f z zadnjim delom telesa, kar | večino starejših le zabava. Do | takih nesporazumov pa ne bi | prišlo, če bi mladina imela 1 svoj prostor. Drag kruh TOVARIŠ UREDNIK! Znano mi je, da tu in tam i nabijajo neupravičene cene, 1 zlasti privatni obrtniki. Tako 1 pač, ker ni dovolj učinkovite \ kontrole. Kar pa sem doživela f v nedeljo dopoldan pri Rogu, j je vsega obsojanja vredno. 1 Pridem v gostilno in vprašam \ za štruco kruha. Uslužna na- l takarica mi jo takoj prinese in | pove ceno — 120 din! Skoraj | bi me kap, toda kaj sem ho- \ tela morala sem jo vzeti in \ plačati. Med potjo domov sem 1 premišljevala: zaradi podra- | žitve moke prejemamo 400 din, | tu pa si dovolijo prodajno c e- i no 76 din zvišati za celih 58 \ odstotkov!! Kaj tudi pri dru- | gih gostinskih uslugah open- | rajo s tako visokimi procenti? 1 Vsekakor bi si veljalo ta pri- | mer nekoliko temeljiteje ogle- i dati!! G. C. Kočevje OPOMBA UREDNIŠTVA V »Hotelu Pugled«, kamor | spada tudi gostišče »Rog«, | smo se pozanimali, zakaj taka | razlika v ceni kruha. Pojasni- 1 Ii so nam, da zato, ker mo- 1 rajo na vsa živila, ki jih ku- | pij o, pribiti približno 50 do 60 | odstotkov. Pribitek je potre- | ben, ker morajo s tem kriti 1 vse izdatke (osebne dohodke, 1 družbene obveznosti itd.). 1 Kruh po osnovni ceni pa kupi | lahko vsak v prodajalnah Pe- f kari j e, kadar so te odprte. V sredo, 6. decembra je bila v prostorih Delavske univerze v Ribnici konferenca, ki jo je sklicala »Komunala Ribnica« in povabila zastopnike vseh Turistično olepševalnih društev v občini, muzejskega društva, občinskega odbora SZDL in gostinskega podjetja. Razprava se je nanašala predvsem na nadaljnje urejevanje ribniškega gradu in na ureditev odnosov koristnikov letnega gledališča. Čeprav izgleda, da je ribniški grad dograjen, mu še veliko manjka in ga bo treba postopoma izpopolnjevati, Če hočemo, da bodo prireditve in predstave lahko potekale neovirano, da bodo Ribniški festivali lahko postali tradicionalni, je treba najprej nabaviti potrebne stole, urediti dohode, zgraditi sanitarije in usposobiti oder za scenarije. Razen tega je treba urediti grajsko obzidje, parke in preseliti otroško igrišče na primernejši prostor izven grajskega obzidja. Potrebna sredstva za ta dela so planirana v republiških, okrajnih in občinskih skladih. Konferenca je nadalje ugotovila, da je ribniški grad kot kulturno zgodovinski objekt po predpisih uredbe o spomeniškem varstvu pravilno dodeljen v čuvanje, oskrbovanje in upravljanje »Komunali Ribnica«. Ker pa parti cipi ra jo v gradu svoje deleže tudi Gostinsko podjetje, Muzejsko društvo, Turistično društvo in Ribniški festival, je nujno izdelati pravila, poslovnik ali hišni red, ki bo reguliral medsebojne odnose ile-teh. Zato je bila izvoljena ožja komisija, ki naj prouči to vprašanje in sestavi pravila. Nadalje so razpravljali o čim tesnejšem sodelovanju Turistično olepševalnih društev s »Komunalo«. Predvsem veliko dela nas čaka v letu 1963, ko bo v Kočevju velika proslava dvajsetletnice zbora poslancev. Sodražica potrebuje človeka, ki bo vzdrževal javne parke in nasade ter skrbel za čistočo ulic. Ribničani so ugotovili, da je treba z vsemi silami skrbeti za izboljšanje čistoče, snage in reda. Zastonj je vse prizadevanje in pometanje cest in ulic,če si pre-bivavci sami, predvsem pa otroci, ne prizadevajo, da bi bili pločniki in ulice čisti. V zimskem času so pločniki spet polni snega. Lanskoletna okrožnica in poziv občinskega odbora SZDL za čiščenje snega sta šla že ob letošnjem prvem snegu v pozabo. Zato bo potrebno izdati primerne predpise o čiščenju snega s pločnikov, o snežnih držajih na strehah in podobno. Lepa beseda se kaj rada hitro pozabi. F. M. Sodražica Kmetijska zadruga Sodražica je letos sklenila s kmetovavci za 368 ha pogodb ali 87,5 odstotkov od predvidenega načrta. Največ kooperacijskih pogodb je bilo sklenjenih za travnike in sicer za 316 hektarov. Čeprav letni plan ni bil izpolnjen, je uspeh kljub temu precejšen. -r Twist in hrustance« Novi ples, imenovan »twist") kar pomeni po angleško »zvijanje«, ni zbudil veliko zanimanja samo pri mladini, temveč tudi pri zdravnikih. V neki študiji o anatomiji in dinamiki opozarjajo zdravniki na napore, ki jih terja ta ples od normalnega mišičevja. Posebno napetost mora prenašati hrustančevina na kolenih. Menda j ni potrebno opozarjati, da twist 1 ni ravno primeren za plesavce, Id so že prekoračili štirideseto leto- ^ Voda na Marsu Nikolaj Kozirev, ravnatelj zve-zdame v Pulkovem pri Lenih' gradu, je prepričan, da je na Marsu voda v obliki leda in snega. Pravi, da to lako tudi dokaže. Kozirev je prav tisti učenjak, ki je 1. 1958 odkril vulkan-ško aktinost na Luni. V intervjuju za TASS je učenjak izjavit da je analiziral na desetine spet' trogramov, ki jih je dobil v zvezdami na Krimu s 50-palčnim od' bijalnikom, ko se je v letih 1954’ 1956 in 1961 Mars močno približal Zemlji. Njegov zaključek je, da povzročajo razpršitev svetlobe na ! ga. Pravi, da to lahko tudi do' tečajema čedalje bolj gosti. ZdJ : se, da pokriva planet ob tečajih ledena odeja. Jasno je — praVJ . Kozirev — da so ti drobci sneg ali pa drobni kristali ledu v ozračju. Odkritje navedenega učenjaka je nov dokaz za možnost življenja na Marsu. iiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii(iinMiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMi|iilMiiii|iiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiliMlMMmiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiuiii|imiiiiiiiiiiniit|iii|ii|!i|iii|i||iiiii|ii||iiii||ii|ii||i||iiiiiiiiiiim uuiiiiiiiiiiiiiiiii Telesna kultura v vzdrževanja športnih objektov, skupno in smotrno izkoriščanje objektov in igrišč, finančna pomoč itd., kar bo treba sedaj prenesti v statut. Tu bo treba končno legalizirati in s pravičnimi merili razdeljevati sredstva iz družbenih skladov, namenjenih za telesno kulturo, Arko Kegljači za dan republike Kegljaški klub Kočevje je 9. decembra organiziral v počastitev Dneva republike II. tradicionalni turnir na 8 X 200 lučajev mešano, na katerem so sodelova- Neposrednih določb, ki bi obravnavale položaj telesne kulture v naši družbi, prednačrta zvezne in republiške ustave ne vsebujeta. Temeljna naloga vseh osnovnih organizacij za telesno kulturo, posebno pa občinskih zveze in svetov, bo skrbeti, da bo ta dejavnost dobila svoje mesto v občinskem statutu. V kočevski občini do sedaj še nimamo sveta za telesno kulturo, zato bo odgovornost in haloga Občinske zveze za telesno kulturo pri tem še večja. Ni mišljeno tu samo formalno Priznanje položaja naše dejavnosti, ampak gre za trajno ugotovitev, da je telesna kultura neločljivi del ostalega družbenega življenja v komuni. Splošna obveznost in skrb komune do družbenih organizacij bo Uveljavljena statutarno tudi za telesno kulturo. Ugotoviti obveznost finansiranja telesne kulture z morebitnim formiranjem posebnih skladov, ustanovitev posebnih svetov za telesno kulturo, ustvaritev pogojev za telesno vzgojo v šolah itd. Danes je to vprašanje že tako razčiščeno, da je vsakemu zasno, da je nadaljnja usoda telesno kulture odvisna od njenega polažaja v komuni. Ustrezna pogojenost oblik in obseg delovanja telesnovzgoj-nih organizacij bo vezana ha uveljavljanje statutarnih predlogov ter ozke povezanosti s celotnim družbenim življenjem Y komuni. Opustiti bo treba še vse ostanke klubaštva in kampanjskega dela nasploh in težiti za načrtnim in perspektivnim razvojem vseh oblik te dejavnosti. Na zadnjem sestanku sekretarjev republiških zvez za telesno kulturo v Somboru je bilo sprejetih več važnih predlogov, v katerih je nakazana precej širša demokratičnost. Decentralizacija v naši organizaciji je danes stvarnost, kar poceni prenos kompetenc tja, kjer je prava aktivnost, torej v komune. Veliko tega imamo v naši občini že urejenega, tako način li kegljači iz Delnic, Črnomlja, Grosuplja ter domačini. Tekmovanje je bilo zanimivo, saj se skoraj do konca tekmovanja ni vedelo, kdo bo zmagovavec, tako da so bili številni gledavci zadovoljni. V ostrem finišu so domačini povečevali razliko v kegljih od igravca do igravca in tako zmagali s 6.112 podrtimi keglji. Delnice, lanski zmagovavec turnirja, so zasedle drugo mesto s 6.015, sledita Črnomelj s 5.874 in Grosuplje s S.184 podrtimi keglji. Vrsta Kočevja je tako osvojila prehodni pokal, vse sodelujoče komuni upoštevajoč splošno družbeno pomembnost posamezne discipline in organizacije, ki se finansira, zlasti pa njene uspehe pri mobilizaciji mladine, množičnosti ir kvalitetnih dosežkov. ekipe pa so prejele diplome. Diplomo in skromno darilce je dobil tudi najboljši posameznik Stanko Wajs iz Črnomlja, ki je podrl 853 kegljev. Drugi najbolj- ši posameznik je bil Lojze Henigman iz Kočevja z 844, tretji pa Dušan Petrovič z 834 podrtimi keglji. K. F. ŠTUDENTOVSKA Študent Brane (ki je med drugim tudi bančni uradnik): »V strašni dilemi sem. Ob petih imam izpit, pa tudi z dekletom sem zmenjen! Kaj storiti? Randi ali izpit?...« Čez čas: »Ne morem dopustiti, da življenje teče mimo mene! Grem na randi!... Delavska univerza vas obvešča in vabi S V okviru praznovanj novoletne Jelke je potujoči kino pripravil poseben enourni program izbranih mladinskih filmov. Brezplačne predstave bi lahko imeli na vseh šolah od 22. do 30. decembra. Da bi vskiadili program, naj nam vodstva vseh šol najkasneje do 20. decembra sporočijo, kdaj želijo predstave. , 9 Vodstva delovnih organizacij obveščamo, da ljudje, ki so jih prijavili v tečaj slovenščine in pisanja zapisnikov, neredno obiskujejo predavanja. Tečaj je vsak ponedeljek in četrtek od 15.30 do 17.45 v učilnici DU. 9 Pričel se je tečaj za operaterje na 16mm kinoaparaturi. Predavanja so vsak torek, sredo in petek od 15.30 do 18.45 v učilnici DU. ® K sodelovanju vabimo> vse, ki imajo veselje in sposobnost za predavanja. — iščemo predavatelje za predavanja na tečajih družbeno ekonomskega izobraževanja za upravljavce in sicer za teme: — Osnove našega družbenega sistema; — Upravljanje in vodenje gospodarskega sistema; — Delite vdohodka in gospodarjenje s sredstvi; — Merila za individualno delitev; — Produktivnost pogoj za višji dohodek; — Položaj in vloga delovne organizacije v komuni; — Vloga in naloge subjektivnih sil; — Statuti in drugi samoupravni predpisi. @ Za predavanja o obrambni vzgoji prefoivavsitva iščemo predavatelje za teme: — Sodobno načelo vojskovanja in obrambna sposobnost Jugoslavije; — Obramba pred zračnimi napadi in zaščita pred radioaktivnim žarčenjem. 9, Za ekonomsko srednjo šolo potrebujemo predavatelja za gospodarsko poslovanje in pravo. Za pripravo predavanj imamo vso potrebno literaturo in učbenike. 9 Informacije vsak dan od 7. do 14. ure in vsa ktorek od 14. do 17. ure. Po telefonu na št. 2-82. Uradni prostori: Ljubljanska cesta 7 — stavba družbenih organizacij. ŠE DVE ŠTUDENTOVSKI Profesor Janezu, ki obupano strmi v matematično nalogo na tabli: »Daj no, vzemi malo možgane v roke!« Janez: »Kako pa bom potem držal kredo?!« ★ Tik pred maturo: »Človek samo enkrat dela maturo; no, v skrajnem primeru dvakrat ali trikrat ... Bomo videli.« Kmetovalec: Kaj naj storim s teboj, da bom imel čimveč koristi? Prašič: Oderi mi kožo in jo oddaj zbiralnici KOTEKS TOBUS. Blok za oddano kožo skrbno shrani, ker z njim sodeluješ pri jubilejnem nagradnem žrebanju, ki ga prirejata »Kmečki glas« in »Koteks Tobus«. Če boš imel srečo, dobiš avto, material za hišo, moped, radio-aprat ali kaj drugega izmed številnih dobitkov. Kmetovalec: Saj res, tako bom storil. Kožo ti ode-rem, tako dobim zanjo denar in morda dobitek. Veliko nagradno žrebanje ta leden za vas ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ KOČEVJE Rodili sta: Peček Marija, delavka iz Klinje vasi 4 — deklico-; Ferko Rozalija, gospodinja iz Gornjih Ložin 19 — deklico. KOSTEL Rodila je Klarič Emilija, gospodinja iz Novih sel 14, stara 90 let Umrla sta Cetinski Neža, gospodinja iz Novih sel 14, stara 90 let in Briški Andrej, kmetovavec iz Suhora 7, star 61 let. DRAGA Umrla je Žagar Aina, preužitka-rica iz Srednje vasi 4, stara 88 let. LOŠKI POTOK Rodili sta: Modec Jožefa, gospodinja iz Travnika 1 — dečka; Debeljak Marija, delavka iz Šegove vasi 27 — deklico. DOBREPOLJE Umrla sta Marolt Janez, kmetovavec in cerkovnik iz Vidma 12, star 61 let in Grm Frančiška, pre-užitkarica iz Kočevja 13, stara 81 let. IZGUBLJENO Lastnica, ki je 8. t. m. izgubila pri graderobi v hotelu Pugled rokavice, 'jih lahko dobi pri Šprin-zer Ludviku, Kočevje, Cesta na sitadion 8. NAJDENO Prejšnji četrtek je Matjažek Cilenšek našel v Rožni ulici bel pečatni prstan. Lastnik ga lahko dobi v uredništvu Novic. PRODAM Ugodno prodam novo zidano garažo na dvorišču poleg tiskarne. Lukavečki Stane, Ljubljanska 18, Kočevje. APNO NA ZALOGI »Apnenica« v Dobrepolju ima na zalogi velike količine apna. Cenjene potrošnike obveščamo, naj si nabavijo potrebne količine apna sedaj, ker je v zimski sezoni cenejše. PREKLIC Podpisani Erčulj Stane preklicujem, kar sem govoril dne 28. novembra 1962 pred možem Novak Julijane, šefa krajevnega urada Dobrepolje, kot neresnično. Stane Erčulj ČESTITKA Stanetu Ofaku, ki služi vojaški rok v Obrenovcu, želi srečno in zadovoljno novo leto Justina Ofak z družino. ČESTITKA Jože Gornik iz Žimaric in Rudi Mihelčič iz Gorenjih Lazov, ki služiva vojaški rok v Titogradu, lepo pozdravljava vse domače, znance, fante in dekleta, obenem pa jim želiva srečno in veselo novo leto. OBVESTILO Ker je predvidena zamenjava osebni hizkaznic, obveščamo cenjene stranke, naj si pravočasno priskrbe potrebne fotografije, da jim potem ne bo treba predolgo čakati. Priporoča se FOTOLIK KOČEVJE. OBVESTILO Cenjene stranke obveščamo, naj si pravočasno priskrbe fotografije za nove osebne izkaznice. Priporoča se FOTOATE-LJE RIBNICA. KOCEV JE: 14. do 16. decembra francoski barvni film »Meč maščevanja«, 17. in 18. decembra italijanski film »Škandal za kulisami«, 19. in 20. decembra amer. barvni film »Hollyvood ali propad«, 21. in 23. decembra francoski film »Ne oziraj se, Daniela«. RUDNIK: 15. in 16. decembra angleški barvni film »V soboto zvečer, v nedeljo zjutraj««, 22. in 23. decembra ameriški barvni film »Bela divjina«. RIBNICA: 15. in 16. decembra ameriški film »Jaguar, gospodar džungle«, 22. in 23. decembra angleški film »Sinovi in ljubimci«, SODRAŽICA: 15. in 16. decembra jugoslovanski film »Lov na zmaja«, 22. in 23. decembra jugoslovanski film »Balada o trobenti in oblaku«. STARA CERKEV: 15. in 16. decembra francosko italijanski film »Precep««, 22. in 23. decembra francoski film »Tatovi draguljev«. VELIKE LAŠČE: 15. in 16. decembra francoski film »Žiži«, 22. in 23. decembra ameriški barv. film »Zgodba iz Monte Carla«. PREDGRAD: 15. in 16. decembra francoski film »Taksi in priko--lica«, 22. in 23. decembra ameriški barvni film »Troje bojevitih«. DOBREPOLJE: 15. in 16. decembra jugoslovanski film »Karolina Reška«, 19. decembra nemški film »Polikušfca«, 22. in 23. decembra ameriški barvni film »Toby Tyler«. PONIKVE: 20. decembra nemški film »Polikuška««. BROD NA KOLPI: 15. in 16. decembra japonski film »Ulica sramote«, 22. in 23. decembra ameriški film »Valentino««. POTUJOČI KINO Delavske univerze Kočevje predvaja ameriški film »Ko je kraljevala komedija« v petek, 14. dec. ob 18. uri v Dolgi vasi, v soboto, 15. decembra ob 19. uri v Starem logu in v nedeljo-, 16. decembra ob 16. uri v Podpreski. Češki film »Peto kolo« — komedija— v petek, 21. decembra ob 18. uri v Dolgi vasi, v soboto, 22. decembra ob 19. uri v Koprivniku, v nedeljo, 23. decembra ob 14. uri v Banja loki in ob 18. uri v Strugah. — Vstopnice prodajajo poT ure pred predstavo. Nagradno žrebanje Upamo, da še niste pozabili na naše NAGRADNO ŽREBANJE, ki smo ga razpisali letos spomladi? Predvidevali smo, da bo žrebanje julija. Ker pa smo dobili do takrat bolj malo J nagrad (pač splošna štednja), zaradi reorganizacije in drugih j tehničnih ovir smo žrebanje preložili na drugo polovico le-bruarja. Pri žrebanju bomo upoštevali vse tiste naročnike, ki bodo do takrat imeli poravnano naročnino za prvo polletje 1963 (razen naročniki v inozemstvu). Januarja vas bo obiskal pismonoša s položnico. Pohitite s plačilom, kajti čakajo vas lepi dobitki. Ce še niste naročnik, postanite še danes, kajti ne bo vam žal. Novice bodo postale vaš prijatelj, vsako soboto vas bodo redno obiskovale in vam nudile obilo prijetnega branja. Glavne dobitke, kot so radioaparat, kolo, električni brivski aparat in še več drugih praktičnih predmetov, bodo prispevale Novice, številne druge dobitke pa naša podjetja. Doslej so nam obljubili sodelovanje že STOLARNA Dobrepolje, KZ Dobrepolje, APNENICA Dobrepolje, SUHA ROBA v Sodražici, gostilna v Prigorici, INLES, Kovinsko podjetje v Ribnici, ITAS Kočevje, ObLO Kočevje, TEKSTILANA in JELKA iz Podpreske. V prihodnjih številkah bomo objavili še ostala podjetja, ki bodo sodelovala pri žrebanju, objavili pa bomo tudi dobitke, ki čakajo naše naročnike... UREDNIŠTVO Rešitev križanke Vodoravno: Dan republike, enoter, kujon, viv, kad, Soča, emir, vlak, eč, tiča, Nada, VB, izem, IK, veja, ne, alkalije, DM, za, raca, p, m, v, Rab, Irak, r, a, ai, norci, ure, j, r, jer, Dean, log, otrok, šesterak, g, ave, Siam, zaponka, koncil, i, Litijan, ol, i, j. p, dika, ogrodje, b, en, greda, r, MO, ih, ik, o, siv, jasno, zlo, Mirje, Alpe, ta, tankam, o, i, izvira, b, borec, t, sličice, uk, oče, ni, r, Edvard, i, ekcem, vi, ai, ten, poanta, Sperans. NAGRADE DOBIJO Do ponedeljka, 10. decembra smo prejeli skoraj petdeset rešitev nagradne križanke 29. november«. Čeprav je bila križanka precej težja, kot po navadi, so se reševavci kar najbolj potrudili, kljub temu pa se nekateri niso mogli izogniti manjšim napakam, zaradi katerih so bili ob nagrado. Precej jih je grešilo, nasprotno kakor smo pričakovali, pri lažjih vprašanjih. Prepričani smo, da boste pri reševanju novoletne križanke (ki pa ne bo tako težka!) previdnejši in se boste odzvali v še večjem številu. V sredo je posebna petčlanska komisija izžrebala pet dobitnikov. Žreb je nagrade takole razdelil: 1. nagrado (2000 din) prejme JOŽE LAVRIČ, Ljubljana, Akademski kolegij, Titova 52 a. 2. nagrado (1000 din) ing. METOD MARCHISETTI, Ljubljana, Mestni trg 7/III. »29. november« 3. (brezplačna naročnina za eno leto) — BRANKO PAJNIČ, Bukovica 18. 4. (brezplačna naročnina za pol leta) — MARGARETA BREGAR, Dolenja vas. 5. (knjiga) — MARICA ZAKRAJŠEK, Kočevje, Podgorska ulica 12/a. Dobitnica iz Kočevja lahko dobi knjigo v uredništvu, prvi dve nagradi pa bomo poslali po pošti te dni. V ribniškem mehaničnem servisu »Kako kaj gre, fantje? Kaj ste napravili danes?« Sef (ki se ubada s starim, stokrat polomljenim dežnikom): »Hja, popravili smo motor, dva mopeda, avtomobil, registrsko blagajno, tri likalnike, dva radioaparata — in tale dežnik (če bo šlo po sreči)!« (Večkrat se dogaja, da stranke, odkar so ukinili radioservis, prinašajo različne električne aparate kar v mehanični servis, kjer jim — »kšeft« je »Jkšeft« — popravijo-Tako lahko nemalokrat vidimo in slišimo — .kako eden na enern koncu razgraja z motorjem, drugi pa se na »ponfcu« na dn'gem koncu ubada s hreščenim radioapara-tom, glasova motorja in -radia pa se zlivata v »skladno« harmonijo ...) CENTER ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA KOČEVJE BO ORGANIZIRAL OD 15. DO 20. DECEMBRA RAZSTAVO Ureditev sodobnega doma Razstava bo v prostorih Doma družbenih organizacij (za komitejem), odprta pa br vsak dan od 9. do 17. ure. Nekatere izdelke bodo razstavljala tudi naša domača podjetja »Oprema«, INKOP, Kemična tovarna in Tekstilana. Razstavljeni bodo samo izdelki za opremo stanovanja. Vsak obiskovavec bo dobil oštevilčen listek (brezplačno, ker ne bo vstopnine), ob zaključku razstave pa bo nagradno žrebanje. Dobitke so prispevala podjetja.