JCaf vsg pišefo © učifelfsivu, šoll, prosveti in JUU —1 Tudi JRZ za zvišanje uradniških plač. Na rednem občnem zboru JRZ v Celju je bila sprejeta tudi resolucija, ki se nanaša na vprašanje uradniških plač, in zahteva v tem pogledu izboljšanje predvsem za nižje kategorije državnih nameščencev. Ta resolucija zahteva, naj se ukine uredba o znižanju rodbinskih doklad in naj se prične takoj z izdelavo vsestransko pravičnega in modernega uradniškega zakona. (»Slovenec« od 9. II.) —1 Tudi »Naša pravda« in po njej »Mariborski večernik« od 9. II. se zavzema za povišanje plače državnim uradnikom. —1 Slovenstvo v nevarnosti. Na Gorenjskem je priredila neka prosvetna organizacija vestedenski tečaj, kjer je neki gospod iz Ljubljane povedal med drugim tudi tole: Slovenstvo je ogroženo. To vi sami čutite. Po slovenskih šolah se danes poučuje neka jugoslovanščina, ki ni ne slovenščine ne hrvaščina in ne srbščina. Mi zahtevamo čisto slovenščino brez navlake. (Po »Kmetskem listu« od 10. II.) —1 Posnemanja vredno. Prosvetni mini«ter na Madžarskem je odredil. da bo dobil vsak javni nameščenec, ki bi se za napredovanje poslužil protekcije, strog ukor, kateremu sledi stroga disciplinska preiskava z vsemi posledicami. »Kmetski list« od 10. II. dodaja,- da je to posnemanja vredno. —1 Nepismenih je v Zagrebu še 12.000 oseb. Upraviteljstva osnovnih šol so uvedla zato brezplačne tečaje in so povabile brczposelne, da se prijavijo vanje. Javilo se je le 80 oseb. —1 Mačkovci. Glede na vest, da je prišla na šolo tretja učna moč, a da ni na razpolago potrebna učilnica, ker se nahaja v eni občinski urad, prinaša »Murska Krajina« od 14. II. takole pojasnilo: Šolsko poslopje se ni plačano. Dolga je še 200.000 din. V težkem finančnem položaju je občini nemogoče, da bi si najela prostor izven šolskega poslopja. —1 Laične šole ali 9 letni pouk na oSnovni šoli v Alzaciji in Loreni. Ministrski predsednik Blum pripravlja novo šolsko zakonodajo za Alzacijo - Loreno, ki bo uvedla deveto šolsko leto na osnavnih šolah, kjer je šolski program zaradi verskega pouka in zaradi učenja nemščine bolj obremenjen kot pa v o-stali Franciji. Staršem bo na prosto dano, da vpišejo svoje otroke v tako šolo ali pa v laično šolo brez nemščinc in verstva, kjer bo trajala obvezna šolska doba le 8 let. (»Slovenec« od 11. II.) —1 Marica Bartol - Navinšek, prej učiteljica v Trstu, je slavila te dni svojo 70 letnico. Ob tej priliki so se spomnili njenega dela razni listi. Bila je urednica prve resne ženske revije »Slovenke«, pisala je novele in celo uvodni roman za »Zvon«, sodelovala pa je tudi pri »Zvončku« in drugih listih. —1 BrezpoSelni učitelji in šole. Medtem ko je samo v Sloveniji okrog 750 učiteljev brez službe, imamo v nekaterih krajih premalo učnih moei in ponekod celo zaprte šole. Ko polagajo mladi učitelji izpite, je treba ponekod šolo zapreti za 10 do 14 dni, ker ni nikogar, ki bi jih nadomestoval. Ali bo letos otvorjen nov kredit, da bo mogoče nastaviti novc učitelje? Učitelji ne bi smeli biti plačani iz sredstev bednostnega fonda po 400 din mesečno, ker s tem denarjem ni mogoče pošteno živeti in ker je ta fond namenjen brezposelnim delavcem. (»Delavska politika« od 6. II.) Človek je bitje, ki ne zmaguje s svojo močjo, marveč s svojim razumoin. —1 Pomanjkanje učnih moči. Na mestni šoli v Celju, odkoder je bil premeščen odlični učitelj in sokolski delavec Prelog v gorsko vas Svetje, manjkajo 3 učne moči, zaradi česar se mora gnesti mladina v dveh skupnih razredih. V Celju bi se taki nedostatki pač ne smeli ponavljati. (»Jutro«, 14. II.) —1 U. P. Z. je praznoval svoj prvi umetniški decenij. Vse je šlo mimo nas kakor po navadi. UPZ je edini fprogresivni sodobni umetniški korpus. Rodil se je na tolklori, zrastel in proslavil s konstruktivizmom. (»SIovenski učitelj« 1.—2.) —1 V debati o proračunu proSvetnega ministrstva je govoril na seji finančnega odbora tudi narodni poslanec g. I. Prekoršek, ki se je dotaknil učiteljskih premestitev »po službeni potrebi«. Kritiziral je tudi prakso, da se učitelji-upravitelji razrešujejo upraviteljskih dolžnosti in ostanejo na isti šoli kot učitelji, kar kvarno vpliva za avtoriteto šole. (»Nova doba«, 12. II.) —1 Brezposelnost inteligence in gospodarstvo je naslov članka v »Slovenskem narodu« od 13. II., kjer razpravlja agr. Jamnik o tem, kako bi brezposelne učiteljske abituriente lahko s pridom zaposlili v kmetijstvu. —1 O premestitvi učitelja Miloša Preloga prinaša »Nova doba« od 12. II. še eno notico, kjer pravi: Brzojavno je bil razrešen službe v Celju mestni učitelj v Celju. Navada je, da se učitelj ne razreši, dokler ni prišel zanj namestnik. Na mestni šoli v Celju manjkajo 3 učiteljske moči. Učitelj Prelog je službeno izvrstno kvalificiran, je podnačelnik Sokolskega društva v Celju. Premeščen je v gorsko vas Svetje nad Celjem.