Za utrditev sodelovanja med Kamnikom in Trofaiachom
Župan Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar in župan Občine Trofaiach August Wagner sta na rednem vsakoletnem sestanku, ki je tokrat potekal v sredo, 17. januarja, izmenjala predloge ter preučila možnosti za utrditev sodelovanja med prijateljskima pobratenima občinama na področju turizma, kulture, športa, šolstva oz. izobraževanja ter podjetništva.
Sestanek na temo programa sodelovanja v letu 2007, ki so se ga poleg obeh županov udeležili tudi njuni sodelavci, zadolženi za posamezna vsebinska področja, je vodil gostitelj srečanja Tone Smolnikar, ki je lanskoletno medobčinsko sodelovanje ocenil kot uspešno in odmevno. Podanih je bila vrsta zanimivih predlogov sodelovanja, Krepak stisk rok za utrditev sodelovanja med Kamnikom in Trofaiac- tudi pri pridobivanju finančnih hom. Na sliki z leve proti desni: Andreas Zechner, podžupan Obči- sredstev iz evropskih skladov ter ne Trofaiach, August Wagner, župan ObčineTrofaiach, Anton Tone pri kandidaturi za evropsko na-Smolnikar, župan Občine Kamnik, Rudolf Pfajfar, podžupan Občine grado.
Kamnik.	Več na 3. strani.
Informativni dan je pred vrati
NAS POGOVOR
Kamniški alpinizem w trrhn slovenskega alpinizma
Da je kamniški alpinizem že nekaj časa resnično v samem vrhu slovenskega alpinizma, dokazuje tudi letošnji izbor za najboljšega slovenskega alpinista v pre-teklem letu.
Ta laskavi naziv je pripadel Marku Prezlju iz AO Kamnik (na fotografiji levo) za njegove vzpone v Cerro Torreju in Cerro Stanhardtu (Patagonija),
Denaliju (Aljaska) in prvenstveno smerjo na Chomo Lha-ri (Himalaja). S
slednjim je nominiran tudi za najprestižnejšo nagrado v svetu alpinizma - Piolet d’Or (zlati cepin), podelitev bo 26. januarja v Grenoblu.
V Kamnik pa je šel tudi naziv najbolj perspektivnega mladega alpinista. Ta je pripadel Mateju Kladniku iz AO Kamnik (na fotografiji desno) za njegovo zimsko ponovitev klasične smeri v severni steni Eigerja, solo vzpona v Denaliju (Aljaska) in prvenstvene smeri na Chomo Lhari (Himalaja). Najboljša alpinistka je Tina Di Batista iz AO Ljubljana - Matica.
Več na 2. strani.
Naslednja številka Kamniškega občana izide 7. februarja.
Članke in oglase oddajte do petka, 2. februarja, do 12. ure; zahvale in oglase pa do ponedeljka, 5. februarja, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e.naslov: sasa.meiac@siol.net
Miro in njegove dogodivščine v puščavi
Maratonski tek po puščavi v vročini, ki izkrivlja slike nad pekočim asfaltom. Dobro pripravljen triatlonec vodi pred zasledovalci in se približuje okrepčevalni postaji, kjer sedi naveličan moški pod pekočim soncem. Ko zagleda tekača, sprva kot vročični privid, mrzlično natoči kozarec vode in mu ga ponudi, ko priteče mimo. Tekač iztegne roko, a ne vzame kozarca, ampak sredi teka samo pomoči prst v vodo in ga oblizne, se rahlo nasmehne in pomaha v slovo. Slogan: malo porabi, daleč pride, v glavni vlogi odmevnega reklamnega TV spota za evropsko oglaševalsko kampanjo velikega francoskega proizvajalca avtomobilov Peugeot pa kamniški športnik Miro Kregar.
V teh dneh ga tako na TV vidimo v malce drugačni vlogi od tiste njegove običajne, tesno prepletene s športom, zato smo z njim poklepetali tudi o tej zanimivi dogodivščini.
Več na 9. strani.
KOLEDAR PRIREDITEV na strani 2 IZ POLITIČNIH STRANK na strani 4
Z Julijano Bizjak Mlakar, novo predsednico kamniških SD, in Antonom Rajsarjem, novim predsednikom kamniške DeSUS
NAŠA DEDIŠČINA na strani 7
O pisavah in trničih v paru - dragoceno izročilo o pradavni velikopl&ninski pastirski kulturi
ŠPORT na strani 13
PRED ŽIVLJENJSKO ODLOČITVIJO
Marsikateri devetošolec in ma- nje študija na želeni fakulteti, turant, pa tudi njihovi starši, se v	Zanimive informacije naj-
zadnjih tednih in mesecih ukvar- dete tudi na naši strani 8, vse-jajo z življenjsko pomembno in kakor pa izkoristite priložnosti, težko odločitvijo: katero srednjo ki jih ponuja informativni dan šolo izbrati, da bo v skladu z zani- v petek in soboto, 9. in 10. manji, pričakovanji, sposobnost- februarja, ko bodo srednje mi posameznika in bo pripeljala šole, višje strokovne šole in do poklica, ki bi ga želeli oprav- visokošolski zavodi odprli ljati, ali pa omogočila nadaljeva- svoja vrata.
Z Emilom Grzinčičem, predsednikom OOZ Kamnik, o položaju kamniške obrti
Z Emilom Grzinčičem, ki so mu kamniški in komendski obrtniki konec lanskega leta ponovno zaupati vodenje Območne obrtne zbornice Kamnik (OOZ Kamnik)v prihodnjih štirih letih, smo se pogovarjati o lanskoletnem utripu kamniške obrti, pa tudi o težavah in problemih, ki jo pestijo, ter o načrtih za letošnje leto.
»Ocenjujem, da lansko leto ni v ničemer posebej izstopalo, med pomembnejše dogodke pa poleg volitev uvrščam tudi pričakovanje novega obrtnega zakona, ki pa še ni bil sprejet. Osnutek smo prejeli šele pred nekaj dnevi, zato
računamo, da bo sprejet v februarju. Med lanskoletnimi dosežki naše krovne organizacije (Obrtne zbornice Slovenije - OZS) pa je treba omeniti tudi to, da članstvo v OZS ostaja obvezno, medtem ko se bo višina članarine poenotila in ne bo več razdeljena v osem razredov. Tisti, ki so doslej plačevali najvišje članarine, bodo po novem plačevali manj, tisti, ki so doslej plačevali najmanj, pa bodo po novem plačevali malenkost več. Zaradi tega se bodo prilivi območnih obrtnih zbornic iz naslova članarin bistveno zmanjšali,« pravi Grzinčič.
Več na 3. strani
Z VLAKOM OD SRCA DO SRCA
Dobrodelni koncert Župnijske Karitas Nevlje
V nedeljo, 21. januarja popoldan, je bila dvorana Doma kulture v Kamniku polna do zadnjega kotička. Več kot tri ure je trajal dobrodelni koncert Župnijske Karitas Nevlje, ki ga je z lepimi mislimi povezovala Manja Žebaljec, na vlaku od srca do srca pa je bilo veliko potnikov, glasbenih gostov, ki so s svojim nastopom razveselili občinstvo, med njimi zagotovo Andrej Šifrer. Dobrodelna prireditev je v celoti uspela. Z vstopnicami zbrana sredstva so namenjena dograditvi Doma krščanskega bratstva bolnikov in invalidov na Zaplani nad Vrhniko, prostovoljni prispevki pa so se v »marsovčku« Rdečega križa, ki je stal ob vhodu v dvorano, zbirali za izgradnjo dvigala za Žiga Svet, rejenca rejnice Zvonke Hribar iz Kamnika, Aškerčeva 11. (Rejnico Zvonko in njeno družino smo obširneje predstavili v zadnji decembrski številki).
Več na 5. strani
VEČ JEZIKOV ZNAŠ, VEČ VELJAŠ.
JEZIKOVNI TEČAJI ZA OTROKE IN ODRASLE
JEZIKOVNA ŠOLA S CERTIFIKATOM Ljubljanska 110,1230 Domžale
Tel.: 01 72 43 089 GSM: 041 616 001 Fax: 01 72 19167
TJ^T TpT Am	e-mail:info@poliglot.si
rUJjlGLU I	www.poliglot.si
25. januarja 2007
AKTUALNO
Podeljena priznanja za največje alpinistične dosežke
Smo del te zgodbe?
V sredo, 17. januarja, je Komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije v Rdečem salonu Grand hotela Union v Ljubljani pripravila že tretjo zaporedno podelitev priznanj za največje alpinistične dosežke v letu 2006.
Gre za podelitev, ki naj bi v slovenskem alpinističnem prostoru pomenila največ in je hkrati »zrno graha« za številne polemike. Biti boljši oz. najboljši. Kaj je pravzaprav v alpinizmu tisto, kar šteje?! V današnji dobi medijskega »instant« alpinizma in »kvazi« športnega ekstremizma se pojavljajo nedolžni maskirani obrazi, pod katerimi živi pohlep in hinavščina. V mnogih pogledih postaja alpinizem lačen trop ovac, ki sledijo vodnici do sočne trave, kjer se mora ta umakniti, če hoče preživeti. Mediji in »navadni« ljudje veliko raje »padajo« na zgodbe o »ekstremizmu« na meji preživetja, imaginarni poduhovljenosti in Kekčevi preprostosti. Pa vendarle ima ta svet še drugo plat. Tistih nekaj črnih ovac, za katere se nihče ne zmeni in katerim barva omogoča, da se pasejo na svojem travniku.
In kje so tukaj najboljši in ali lahko to besedo sploh uporabimo?! Tehnologija in način življenja nam danes omogočata, da lahko plezamo po celem svetu; nepredvidljiva Patagonija, Miheličevi Andi in skrivnostna Himalaja. Pred našimi očmi se odvija »vrhunski« alpinizem, solo vzponi, prve ženske naveze...
Letna analiza pa kaže drugačen obraz, »obraz« vzponov, ki so bili preplezani že v sedemdesetih, osemdesetih letih. Torej nobenega napredka, nobenega koraka naprej. Doseganje že doseženega, spremenilo se je samo zakulisje.
Obstaja pa peščica ljudi s svežimi idejami in med alpinisti tolikokrat izrabljeno frazo - z jajci, ki so sposobni narediti korak naprej in pokukati v drug svet. Ljudje, ki so medijskemu svetu neznani in so sposobni v avtomobilu življenja peljati alpinizem, družino in službo.
Del te zgodbe smo tudi člani AO Kamnik. Skozi bogato zgodovino in tradicijo nam je oziroma jim je uspelo »vzgojiti« ljudi, ki so bili pripravljeni stopiti korak naprej. Večina se teh imen na porumenelih arhivskih listih niti ne zaveda. Žal se njihov alpinizem začne s četrtkovim sestankom in konča Pod gradom.
Druščina, bratovščina...
Posmeh tistim, ki so tri dni plezali v Eigerju, prikimavanje »tropa«, sami pa niso prišli dlje kot do Ospa.
Predlog nominirancev za letošnji izbor je pripravila Podkomisija za vrhunski alpinizem pri KA PZS, predlagali pa so jih lahko tudi alpinistični odseki/klubi. Odločitev' o izbiri najboljših je opravila posebna skupina, ki jo je potrdil Zbor načelnikov AO pri KA in so jo sestavljala ugledna alpinistična imena: Jernej Bevk, Tomo Česen, Urban Golob, Tomaž Jakofčič, Marko Lukič, Peter Mežnar, Milan Romih, Tone Škarja in Andrej Štremfelj.
Med nominiranci sta bila tudi dva člana AO PD Kamnik in sicer: Marko Prezelj in Matej Kladnik in oba sta bila na koncu izbrana.
Najuspešnejši alpinist za leto 2006 je Marko Prezelj, član AO PD Kamnik, rojen 13.10.1965, alpinist od leta 1985. Marko je eden najvidnejših predstavnikov modernega alpinizma v svetu. Zdrav odnos do alpinizma, izkušnje ter vrhunska psihična in fizična pripravljenost mu omogočajo vzpone v najtežjih stenah gora na način, ki v alpinizmu šteje največ: ‘hitro, lahko, prosto’. Med njegovimi vzponi posebno mesto zavzemajo; Himalaja Chomo Lhari: SLOVENSKA SMER Patagonija Cerro Torre: THE LONG RUN. Patagonija Torre Standhard: EXTREME EMOTIONS, Aljaska, Denali: CASSINOV RAZ, Aljaska Mt. Barill: COBRA PILLAR.
• Najuspešnejša alpinistka za leto 2006 je Tina Di Batista, članica AO PD Ljubljana Matica za vzpone: Pakistan. Nameless Tovver; ETERNAL FLAME, Široka peč: VEČNA POT, Rjavina: MEDVOSKA SMER.
Najuspešnejši perspektivni alpinist za leto 2006 je Matej Kladnik, član AO PD Kamnik, rojen: 27.4.1983, alpinist od leta 2003, z vzponi: Himalaja, Chomo Lhari: SEVERNI OZEBNIK, Aljaska, Denali: CASINOV RAZ. Eiger KLASIČNA SMER.
Med mladimi je sezono zaznamoval predvsem mlad Kamničan Matej in jo kronal s prvenstvenim vzponom v alpskem stilu na Chomo Lhari v Himalaji. Zmrzline na prstih, ki jih je utrpel med zimskim vzponom čez razvpito severno steno Eigerja, mu niso vzele volje. Z veliko treninga, samodiscipline in pozitivne energije se je hitro vrnil in sezono nadaljeval s solo vzponom v Cassinovem razu na Denaliju, ter številnimi vzponi doma in v Alpah.
MATJAŽ ŠERKEZI
KRAJE IN VLOMI V ČASU POGREBOV SE KAR VRSTIJO ...
Poskrbimo za svojo varnost!
Bili so časi, ko so ljudje brez skrbi in brez strahu pustili vrata odklenjena, ko so šli na njivo, v gozd, k sosedu... Zaklepali so se le v mestih, na vasi bolj redko. Sedaj pa tudi. zaklepanje vrat in avtomobilov ne zaležeta več - čedalje več je vlomov in kraj in to, kar je najbolj nedoumljivo, v času zadnjega slovesa svojcev od svojih najdražjih, v času pogrebov...
Človek kar verjeti ne more, da se to dogaja, da živijo v naši okolici ljudje, ki stisko soljudi ob izgubi svojcev izkoristijo za svoja grda dejanja. Dokler smo samo slišali, da se je to zgodilo v Vodicah, na Brdu, v Domžalah, se nas to niti ni dotaknilo, sedaj pa, ko se to dogaja med nami, se med ljudmi plazi strah. Primeri kraje,
vlomov ali poskusov kraje so bili v zadnjih mesecih prisotni v Motniku, v Šmartnem, v Špitaliču in še kje...
V dobi elektronskih medijev lopovom ni težko ugotoviti, kje je kdo umrl, kdaj pripeljejo žaro v mrliško vežico in kdaj bo pogreb. Po imenikih pobrskajo še za enakimi priimki v tistem kraju in akcija steče. Dobro vedo, da so ljudje ob smrti svojcev potrti, žalostni, zbegani in da jih takrat, ko pogrebno podjetje pripelje žaro oziroma ob pogrebu, zagotovo ne bo doma.
Zadnji primer v Tuhinjski dolini je pokazal, da so nepridipravi zelo dobro organizirani. Hiša pokojnika je bila prazna le kakšno uro, vendar so v tem času (zagotovo ni bil en sam človek) vlomili v hišo, premetali sobe, le v eni je bilo malo manj razmetano - očitno so bili opozor-
J
www.kd-domzale.si
anuar
25., 26., 30. in 31. januar ob 20:00 SNG Nova Gorica
Biljana Srbljanovič: KOBILICE ali MOJ OČE IGRA LOTO, črna komedija
sobota, 27. januar ob 10:00 Teater za vse, Jesenice B. Gašperčič: GUSAR NACE lutkovna predstava
ponedeljek, 29. januar ob 18:30 GREMO V KINO - koncert filmske glasbe, Glasbena šola Domžale
sobota, 10. februar ob 10:00 Zavod Zofka Em met / Komljanec: KAJ SE JE KRTEK NAUČIL POZIMI, lutkovna predstava
torek, 13. februar ob 20:00 Zijah Sokolovič MEDIGRE 00 - 24
kabaret
INF0 in REZERVACIJE:
tel. 722 50 50 •
©
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
jeni, da se hiši bliža avto, ko se je eden od sinov vračal domov in so vlomilci hišo na hitro zapustili. Na srečo niso nič odnesli, ker denarja ni bilo doma, če pa bi bil, bi gotovo izginil brez sledi. Zanimivo pa je, da so krajani pozneje povedali, da so avto s tremi neznanci v tem času opazili na dveh lokacijah: v bližini doma pokojnika in v bližini doma njegovega sina.
Tokrat se k sreči ni zgodilo najhujše, le ključavnico so morali zamenjati, slabše je bilo nekaj tednov nazaj, ko so na drugi lokaciji v naši občini ukradli denarnico z dokumenti in kreditnimi karticami in tudi izpraznili imetnikov račun. Drugje je iz avta izginil računalnik, spet drugje avtoradio.
V kosti ljudi se je naselil strah. Kje in kdaj bodo spet udarili?? Kaj storiti, da bi vlomilcem in brezvestnim tatovom preprečili vlome, jim onemogočili krajo, oziroma kaj storiti, če do tega pride?
Povprašala sem Matjaža Sršo, predstavnika za stike z javnostjo na Policijski postaji Kamnik. Povedal je, da policija že dolgo opozarja, naj ne puščamo stvari na avtomobilskih sedežih, naj zaklepamo avtomobile in stanovanja, naj ne puščamo odprtih ali priprtih vrat. Preden avto zapustimo pospravimo stvari (torbice, denarnice, plačilne kartice, očala, razne vrečke z
nakupi) z avtomobilskih sedežev. Tudi avtoradia ni pametno puščati v vozilu.
Če je bilo storjeno kaznivo dejanje, to prijavimo policiji. Vsako kaznivo dejanje, tudi vlom ali rop, je namreč za žrtev poseg v njegovo zasebnost, hud stresni dogodek, ki bolj ali manj poruši njeno osebnostno ravndvesje, občutek varnosti, zaupanje ... Kaznivo dejanje lahko pri posamezniku spremeni dojemanje samega sebe in okolja, v katerem se je do tedaj počutil varno. Policisti potrebujejo čim več podatkov o kaznivem dejanju - kdaj in kje je bilo storjeno, podatki o morebitnem storilcu, o škodi in odtujenem premoženju. Pomembne so morebitne sledi kaznivega dejanja, ki jih, če se le da, ohranimo. Bodimo pozorni na premike neznanih avtomobilov ali oseb, povprašajmo jih, koga iščejo, zapomnimo si barvo, znamko in registrsko oznako avtomobila. Več o preventivi lahko preberemo na spletni strani www.policija.si
V članku sem želela opozoriti predvsem na kazniva dejanja, ki se dogajajo ob pogrebih. V nekaterih občinah so že uvedli varnostno službo, ki pazi na parkirane avtomobile. Za svoja stanovanja in domove moramo poskrbeti sami - prosimo soseda ali prijatelja, da bo hišo varoval do takrat, ko se vrnemo s pogreba. Le tako nam bo ob že tako težki preizkušnji zaradi izgube svojca prihranjen še šok zaradi vloma ali ropa.
M. MOČNIK
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center
ft££
Glavni trg 2
1241 Kamnik
tel: +386 1 831 82 50
fax: +386 1 831 81 92
e-mail: tic@kamnik-tourism.si
www.kamnik-tourism.si

V naročja pfanis
KOLEDAR PRIREDITEV
JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI
izpostava KAMNIK, Japljeva 2, Kamnik tel.: 01/831 98 30, oi.kamnik@iskd.si
Sreda. 7. februarja, ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik RECITAL PREŠERNOVE POEZIJE
Izvedba: dijakinje in dijaki ŠC Rudolfa Maistra, Kamnik Mentorica: prof. Iva Ciglar Vstop prost.
Četrtek. 8. februarja, ob 19. uri Šolski center Rudolfa Maistra, Kamnik Tradicionalna območna REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV OBČIN KAMNIK IN KOMENDA v počastitev slovenskega kulturnega praznika Vstop prost.
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK GALERIJA MIHA MALEŠ
Glavni trg 2, 1241 Kamnik info@muzei-kamnik-on.net www.muzei-kamnik-on.net marko.kumer@aeuest.arnes.si
Razstava Sedem slovenskih slikark v obdobju 1918-1945
(Henrika Šantel, Avgusta Santel ml., Helena Vurnik, Anica Zupanec Sodnik, Elda Piščanec, Mira Pregelj in Bara Remec)
Lahko si jo ogledate še do vključno 17. februarja 2007.
Spremljevalne prireditve
(ob slovenskem kulturnem praznikuI:
Torek. 30. ianuaria. ob 18. uri:
Javno vodstvo po razstavi. Slikarke Vam bo predstavila ena od avtoric Barbara Savenc.
Torek. 6. februarja, ob 18. uri:
Predstavitev knjig zbirke Pričevanje založbe Nova revija, ki sta
posvečeni slovenski umetniški družini Šantel:_Zgodbe moje pokrajine in Življenje v lepi sobi. Spomine Avguste ml. Šantel in drugih Vam bo ob razstavi del predstavil urednik knjig Janez Kajzer.
Petek. 16. februarja, ob 18. uri:
Javno vodstvo po razstavi. O razstavi in posebej o Heleni Vurnik Vam bo predavala ena od avtoric dr. Nadja Zgonik.
DOM KULTURE KAMNIK
Fužine 10, Kamnik www. domkulture. org
info@domkulture org
041/360-399
01/839-76-06 (uradne ure med 9.00 in 14.00 uro)
sreda. 31. ianuaria. ob 17.00 uri
Lutkovno gledališče Maribor
PIKA NOGAVIČKA - lutkovna predstava za otroke
za abonma KarrVnček in izven vstopnina: 3,75 EUR / 899 SIT
torek. 6. februarja, ob 16.00 uri Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana FRAGILE - multimedijska satira
zaključena prireditev
sreda. 7. februarja, ob 16.00 uri Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana FRAGILE - multimedijska satira
zaključena prireditev
sreda. 7. februarja, ob 19.30 uri
Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana FRAGILE - multimedijska satira za Maistrov abonma in izven vstopnina: 10,5 EUR / 2516 SIT
torek. 13. februarja, in sreda. 14. februarja, od 7.00 do 13.00 ure Rdeči križ Kamnik KRVODAJALSKA AKCIJA
TURISTE PRIVLAČIJO PREDVSEM
NARAVA IN PLANINE
ZNANI SO REZULTATI ANKET MED DOMAČIMI IN TUJIMI OBISKOVALCI V POLETNI SEZONI 2006
Čeprav so poletni meseci že zdavnaj za nami, so vsekakor še vedno zanimivi in aktualni rezultati anket, ki so jih tako med domačimi kot tujimi obiskovalci Kamnika in okolice izvajali člani Turističnega društva Kamn’k.
Vprašalniki so bili na voljo na vseh večjih ter bolje obiskanih turističnih točkah in prenočiščih v Občini Kamnik v slovenskem ter treh tujih jezikih. Želeli smo izvedeti predvsem od kje prihajajo obiskovalci, na kakšen način so pripotovali v Slovenijo in Kamnik, kje so prejeli prve informacije o našem kraju, kaj vse so si ogledali, koliko noči so prenočili v Občini Kamnik, kaj jim je bilo ob obisku posebej všeč ter kaj jih je motilo. Vprašalnike je izpolnilo skupaj 200 domačih ter tujih obiskovalcev.
Glede na to, da smo ankete izvajali že v poletni sezoni 2005,
smo pridobljene rezultate tako primerjali in prišli do zanimivih ugotovitev. Nekaj primerjav....
Več gostov iz Italije, na drugem mestu Nemci
V letu 2006 smo zabeležili na prvem mestu goste iz Italije in na drugem mestu goste iz Nemčije, medtem, ko je bil v letu 2005 ta podatek ravno obraten. Sledijo gostje iz Velike Britanije, Avstrije, Nizozemske ter Španije.
Nizko cenovni letalski prevozniki
Opažen je bil precejšen porast gostov, ki so pripotovali v Slovenijo s pomočjo zračnega prometa, čeprav po rezultatih naših anket še vedno prevladuje osebni avto kot glavno prevozno sredstvo tistih, ki pripotujejo v Slovenijo in Kamnik.
Povprečno število nočitev manjše kot v sezoni 2005
V zasebnih prenočiščih je prenočevalo 73% gostov, povprečno število nočitev pa je po naših raziskavah padlo s 3,5 nočitve na 2,3 nočitve v letu 2006.
Staro mesto obiskalo veliko več obiskovalcev kot v letu poprej
Po podatkih naj bi kar 74% anketirancev obiskalo staro mestno jedro, na drugem mestu po obiskanosti so Kamniške Alpe in Naravni zdravilni gaj, sledita Arboretum Volčji Potok in Terme Snovik. Največji upad obiska pa je bil v letošnjem poletju zabeležen na Veliki planin, kar je vsekakor posledica izpada obratovanja nihalke.
Povečan obisk v Turistično informacijskem centru v Kamniku
Za primerjavo smo pogledali tudi v Turistično informacijski center v Kamnik, kjer so nam z
veseljem povedali, da so v letu 2006 zabeležili skupno 14.466 obiskovalcev, kar je precej več kot v letu 2005, ko je TIC Kamnik, sicer takrat še na stari lokaciji na Tomšičevi ulici, obiskalo 8199 obiskovalcev.
In kaj je tisto, kar predvsem tujci največkrat omenjajo kot najlepše in najatraktivnejše v naši občini? To je prav gotovo narava, Alpe, lepa pokrajina, hribi in še enkrat lepa narava ter Kamniške Alpe. Se morda sami tega na trenutek premalo zavedamo?
Z zbiranjem informacij s pomočjo anket imamo v društvu namen nadaljevati tudi v letošnji poletni sezoni, vsekakor pa upamo, da so pridobljeni rezultati zanimivi ter uporabni tudi vsem aktivnim na področju turizma in gostinstva v Občini Kamnik. Več o samih načrtih TD Kamn’k za leto 2007 in o kamniškem turizmu nasploh pa na občnem zbom 13- februarja ob 19. uri v Kotlovnici (Dom kulture Kamnik).
Za TD Kamn’k NIKA VRHOVNIK
Z Emilom Grzinčičem, predsednikom OOZ Kamnik, o lanskoletnem položaju kamniške obrti
»Upam, da bomo v novem mandatu z občinsko upravo sodelovali še bolje kot doslej«
Z Emilom Grzinčičem, ki so mu kamniški in komendski obrtniki konec lanskega leta ponovno zaupali vodenje Območne obrtne zbornice Kamnik (OOZ Kamnik)v prihodnjih štirih letih, smo se pogovarjali o lanskoletnem utripu kamniške obrti, pa tudi o težavah in problemih, ki jo pestijo, ter o načrtih za letošnje leto.
»Ocenjujem, da lansko leto ni v ničemer posebej izstopalo, med pomembnejše dogodke pa poleg volitev uvrščam tudi pričakovanje novega obrtnega zakona, ki pa še ni bil sprejet. Osnutek smo prejeli šele pred nekaj dnevi, zato računamo, da bo sprejet v februarju. Med lanskoletnimi dosežki naše krovne organizacije (Obrtne zbornice Slovenije - OZS) pa je treba omeniti tudi to, da članstvo v OZS ostaja obvezno, medtem ko se bo višina članarine poenotila in ne bo več razdeljena v osem razredov. Tisti, ki so doslej plačevali najvišje članarine, bodo po novem plačevali manj, tisti, ki so doslej plačevali najmanj, pa bodo po novem plačevali malenkost več. Zaradi tega se bodo prilivi območnih obrtnih zbornic iz naslova članarin bistveno zmanjšali,« pravi Grzinčič.
Kakšne spremembe obrtnikom prinaša nov obrtni zakon - so korak v pravo smer?
Ocenjujem, da bo v novem zakonu upoštevanih približno polovica predlogov in pripomb, ki jih je posredovala OZS, kaj več pa bom o novem zakonu lahko povedal čez kakšen mesec. Upam pa, da bomo imele v novem zakonu območne zbornice tak položaj, da bomo lahko še naprej uspešno servisirale naše člane. Iz besed ministra mag. Andreja Vizjaka je razvidno, da ministrstvo za gospodarstvo podpira naš sistem obveznega članstva. Očitno je država le ugotovila, da takšnega sogovornika, kot je OZS, potrebuje.
Ali OZS ostaja samo zbornica obrtnikov ali se bodo vanjo vključili tudi mali podjetniki, kot je bilo slišati?
To bo nedvomno urejeno z novim zakonom, že sedaj pa opažamo, da vse več članov Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) po informacije prihaja tudi k nam in se prostovoljno včlanjuje tudi v OZS. To pomeni, da z GZS niso zadovoljni, ker tam nimajo nobenega vpliva pri sprejemanju odločitev. V območnih obrtnih zbornicah pa ima praktično vsak obrtnik ali podjetnik vpliv na njihovo delo in sprejete odločitve.
Menite, da obstaja nevarnost, da bi tudi OZS razpadla na več panožnih zbornic?
Tudi o tem se govori, toda zaenkrat se tega ne bojimo. Tudi avtoprevozniki, ki so člani OZS, namreč ne načrtujejo vključitve v novo nastajajočo zbornico avtoprevoznikov. Tako kot doslej bomo tudi v prihodnje zastopali interese vseh naših članov, tudi avtoprevoznikov.
Kaj pa problemi, s katerimi se soočate v kamniški obrtni zbornici?
Tako kot druge območne obrtne zbornice smo imeli tudi mi največ težav zaradi neplačevanja članarine. Ta problem je tesno povezan z neplačevanjem prispevkov za socialno in zdravstveno zavarovanje in ker DURS ni uspešen pri izterjavi svojih prispevkov, tudi zbornične članarine ne izterja, ker se članarina plačuje istočasno s prispevki. Ravno včeraj smo se o težavah pri izterjavi pogovarjali z vodjo kamniške izpostave Davčnega urada Ljubljana Jožetom Miheličem, ki nam je povedal, da je izterjava pogosto neuspešna tudi zato, ker dolžniki nimajo več nobenega premoženja. Res pa je, da posledice neplačevanja prispevkov nosijo obrtniki
sami, ki v primeru neplačevanja prispevkov niso zdravstveno in pokojninsko zavarovani, to pa pogosto pripelje tudi do družinskih katastrof.
Lani je bila na OOZ Kamnik ustanovljena nova sekcija domače in umetnostne obrti, ali kakšno novo pričakujete tudi letos?
Tako je, tudi letos pričakujemo vsaj tri nove sekcije. V kratkem bodo začele delovati sekcija gradbenikov, sekcija pleskarjev in soboslikarjev ter sekcija kovinarjev, upam pa, da se bodo v sekcijo še letos povezali tudi elektroinštalaterji, saj bi bili po številu ena večjih sekcij, ter koz-metičarji. Želja OZ Kamnik je, da bi imeli čim več sekcij, saj tako zanje lažje pripravljamo razne seminarje in izobraževanja, sekcije pa so zelo koristne tudi za svoje člane.
Kakšne pogoje za nadaljnji razvoj obrti pa - glede na stabilno in spodbudno gospodarsko stanje v državi - pričakujete v naslednjih letih? Kateri problemi otežujejo njen razvoj?
Po mojem mnenju s pridobivanjem dela že doslej ni bilo težav. Največji problem obrtnikov je že kar nekaj let pridobivanje kadrov, še posebej v tako imenovanih deficitarnih poklicih. Ampak v zadnjem času so se
skopredelovalno dejavnostjo sposobni zagotoviti prakso in morda tudi štipendije vsem dijakom, ki so se že (ali pa se bodo v naslednjih letih) odločili za šolanje na kovinarskih šolah?
Vsekakor. To se vidi tudi po potrebah kovinarjev (pa tudi lesarjev, gradbenikov, avtomehanikov in avtoličarjev) po novih kadrih, ki jih objavljajo na Uradu za delo.
Razprave o tem, da bi občina Kamnik potrebovala še kakšno cono, so bile aktualne tudi pred lanskoletnimi lokalnimi volitvami. Kakšno je vaše mnenje o tem - koliko prostora bi kamniška obrt potrebovala za svoj nadaljnji razvoj in kje za to vidite najprimernejšo lokacijo - je obstoječih lokacij dovolj ali bi potrebovali še kakšno?
Ta tema je res še vedno zelo aktualna. Če začnem kar pri coni na lokaciji nekdanjega Stola, na kateri delujem tudi sam. Tam so razmere zelo pereče in bi se jih morala občina čim hitreje lotiti. Zaradi dolgotrajne denacionalizacije v tej coni nekaj obrtnikov še vedno deluje brez uporabnih dovoljenj. Sedaj je denacionalizacija končno zaključena, zato bi bilo treba čim prej urediti tudi trenutni položaj teh obrtnikov. Tudi urejanja infrastrukture (predvsem vodovoda, energetike in internih prometnih povezav) bi se morala občina čim prej lotiti z ustreznim prostorskim planom. Velik problem so tudi interne prometne povezave, ki jih bo treba prenoviti, vendar ne na račun rušenja stavb, saj imajo te sedaj že nove lastnike.
Emil Grzinčič: »Veseli nas, da smo na lanskoletnih lokalnih volitvah v kamniškem občinskem svetu tudi obrtniki spet dobili svojo predstavnico. Ker smo z županovo listo podpisali tudi koalicijsko pogodbo, pričakujem, da bomo imeli na občinske odločitve v novem mandatu več vpliva kot smo ga imeli v prejšnjem.«
Emil Grzinčič, že tretji mandat predsednik Območne obrtne zbornice Kamnik. Kot dolgoletni samostojni podjetnik dobro pozna razmere in težave, ki pestijo kamniško in slovensko obrt.
vendar smo ga dopolnili z nekaj novimi sekcijami.
Kaj pa predstavitve na sejmih doma in v tujini ter sodelovanje s tujimi zbornicami?
Tudi za to si bomo prizadevali, čeprav tovrstne predstavitve večinoma organizira OZS. Najpogosteje pa skupne predstavitve na sejmih pripravljajo kar sekcije same, saj je to tudi eden izmed ciljev njihovega delovanja. Sicer pa je za sejme med našimi člani zelo veliko zanimanja - vsako leto se jih vsaj petdeset udeleži obiska sejma obrti v Munchnu, letos septembra pa se bo OZ Kamnik s svojim razstavnim prostorom ponovno predstavila tudi na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Ob tej priložnosti želim poudariti še to, da sedem območnih obrtnih zbornic Gorenjske regije (to so radovljiška, škofjeloška, kranjska, jeseniška, tržiška, domžalska in kamniška) odlično sodeluje, saj na rednih mesečnih srečanjih oblikujemo skupne pobude in predloge, s katerimi vplivamo na odločitve in delo OZS.
ZORAN JEREB
Vi sprašujete, župan odgovarja
J.S. bi rad izvedel kaj več o Lokalni akcijski skupini v Kamniku:
Lokalna akcijska skupina (LAS) je strokovno združenje zainteresirannih posameznikov, strokovnjakov in predstavnikov raznih institucij z namenom preprečevanja širjenja uživanja drog in zmanjševanja že storjenih škod, ki so posledica uživanja najraznovrstnejših mamil. LAS se organizirajo na pobudo in priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO, 1991) širom po svetu.
Lokalno akcijsko skupino za boj proti odvisnosti od raznovrstnih drog v občini Kamnik je ustanovil župan občine Kamnik kot svoj posvetovalni organ. Člani skupine so predstvaniki institucij na področju občine Kamnik. Poprofesiji so to ljudje, ki se pri svojem strokovnem delu srečujejo z najrazličnejšimi oblikami zasvojenosti. Ukvarjajo se z otroki, mladostniki in odraslimi, zato srečamo v skupini zdravstvene delavce, socialne delavce, pedagoge, specialne pedagoge, policiste...
Poslanstvo LASje v povezovanju insinergijskem učinkovanju v boju proti drogam, v koordinaciji aktivnosti in spodbujanju različnih dejavnosti, ki so namenjene predvsem ozaveščanju o stanju in razširjenosti drog na našem področju, izmenjavi izkušenj, medsebojnemu povezovanju in usklajenem delovanju na celotnem območju naše občine. Osnova za delovanje LAS je Nacionalna strategija za področje drog, ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije za obdobje do leta 2008, kiprinaša številne novosti, predlagane strategije v Kamniku pa že uspešno uresničujemo. Največji poudarek je na preventivni naravnanosti programov z namenom posredovati ljudem čim več uporabnih informacij s področja drog in jih oborožiti z znanji in izkušnjami kako ravnati v določenih situacijah, še bolj pa, kako le te preprečiti. Prav zato je prva pozornost namenjena družini, staršem, da bodo znali usmerjati mladostnikovo radovednost v pozitivno smer.
Cilj različnih preventivnih programov je torej podpirati vzgojo o vrednotah in vedenju, ki ceni, spoštuje in razvija odgovoren odnos do svojega zdravja in zdravja skupnosti. S spodbujanjem pozitivne samopodobe mladostnikov, ki temelji na občutku varnosti, jasne identitete, pripadnosti, smiselnosti in sposobnosti, bomo otroku pomagali
k odločitvam, ki bodo vedno bolj njegove, manj vsiljene in manj izpostavljene vplivom zunanjega okolja. Temu cilju je namenjen projekt »Šola za starše«, ki poteka v VVZ Antona Medveda. Strokovnjaki z različnih področij posredujejo staršem vedenja o pomenu njihovega usmerjanja otroka, o vzpostavljanju primernepsihosocialne klime v družini ki edina lahko zagotavlja uspešno primarno socializacijo.
Vsa predavanja in delavnice, izvedene v preteklem letu, so bile polno obiskane. Rezultati evalvacije kažejo, da so starši z zadovoljstvom sprejeli programe in da si želijo še več tovrstnih znanj in vedenj. Prav zato se šola za starše nadaljuje, različne programe (predavanja, seminarji, delavnice, terapevtska srečanja, gledališke predstave, razstave, nabava in razdelitev strokovne literature)pa vpeljujejmo tudi v osnovne šole in v druge zainteresirane sredine.
V okviru dejavnosti LAS se izvajajo še številne druge aktivnosti, ki še potekajo in se zaključujejo skupaj s šolskim letom. Organizirano je tudi strokovno usposabljanje za strokovne in svetovalne delavce v šolah in zavodih, ki delajo z mladimi.
Z vključitvijo v Evropo in z odpiranjem Slovenije v svet so zlasti mladi tudi vse bolj izpostavljeni negativnim družbenim pojavom in organiziranemu kriminalu. Zato ne smemo stati križem rok, potrebno se je organizirati in prav temu je namenjena ustanovitev LAS, ki vključuje in združuje najsposobnejše in najodgovornejše posameznike, ustanove in združenja (center za socialno delo, zdravstveni dom, Zavod Pelikan, RK, Karitas) v boju z naraščajočim trendom patoloških socialnih in socioloških deviacij s ciljem pomagati mladim in njihovim staršem ustvarjati možnosti za kvalitetno in ustvaijalno življenje, spodbujati pripadnost družini, krepiti telesno in duševno zdravje otrok in mladostnikov ter posredno razvijati dobre medsebojne odnose v vrstniških skupinah in širši socialni skupnosti.
župan Anton Tone Smolnikar
razmere vendarle začele obračati na bolje, saj se je po mojih informacijah vpis v poklicne šole lani nekoliko povečal. To velja tudi za domžalsko šolo, v kateri izobražujejo kovinarje in avtomehanike, ne vem pa, ali se zanimanje mladih kaj povečuje tudi za izobraževanje v lesnopredelovalni, gostinski in gradbeni smeri. Vendar nekoliko večje zanimanje za kovinarske poklice še zdaleč ne pomeni, da je problem s kadri v tej panogi rešen, saj bo trajalo vsaj tri leta, da bodo sedanji srednješolci zaključili šolanje. Toda prvi koraki v pravo smer so narejeni in to je spodbudno.
Lahko zagotovite, da boste kamniški obrtniki s kovin-
Kamniški OBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon.
Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.800 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno.
Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, petek od 8. do 12. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 25.1. 2007.	______
Koliko pa j'e na tej lokaciji sploh še prostora?
Če ne upoštevamo nekdanje deponije lesa, je ta cona že bolj ali manj polna. Na nekdanji deponiji lesa je sicer načrtovan nakupovalni center, za katerega pa menim, da tja ne sodi in bi morali ta prostor nameniti za širitev cone. Nekaj prostora je tudi še ob Korenovi poti, tako, da ocenjujem, da imamo v naši občini trenutno na obstoječih lokacijah še dovolj prostora za razvoj obrti in podjetništva. Upam pa, da bo imela občinska uprava skupaj z novoizvoljenim občinskim svetom v tem mandatu nekaj več posluha za potrebe obrtnikov in podjetnikov kot ga je imela v prejšnjem.
Lani ste bili ponovno izvoljeni za predsednika OZ Kamnik. Kako ocenjujete delo OZ Kamnik v preteklem mandatu?
Če z delom skupščine in upravnega odbora OZ Kamnik v prejšnjem mandatu ne bi bil zadovoljen, se za novo kandidaturo za predsednika sploh ne bi odločil. Mislim, da je ekipa delala dobro in da bo tako tudi v novem mandatu. Program dela je ostal podoben kot v prejšnjem mandatu,
Utrditev sodelovanja med Kamnikom in Trofaiachom v letu 2007
Srečanje predstavnikov prijateljskih pobratenih občin
Župan Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar in župan Občine Trofaiach August VVagner sta na rednem vsakoletnem sestanku, ki je tokrat potekal v sredo, 17. januarja, izmenjala predloge ter preučila možnosti za utrditev sodelovanja med prijateljskima pobratenima občinama na področju turizma, kulture, športa, šolstva oz. izobraževanja ter podjetništva.
Sestanek na temo programa sodelovanja v letu 2007, ki so se ga poleg obeh županov udeležili tudi njuni sodelavci, zadolženi za posamezna vsebinska področja, je vodil gostitelj srečanja Tone Smolnikar, ki je lanskoletno medobčinsko sodelovanje ocenil kot uspešno in odmevno. V nadaljevanju so bili podani predlogi za program sodelovanja v letu 2007, o uresničitvi katerih bo potrebno še dodatno usklajevanje.
Na področju turizma je predvideno, da se bo maja v Arboretumu Volčji Potok poleg Občine Kamnik predstavila tudi Občina Trofaiach, novembra pa bo kamniška občina na sejmu v Trofai-
achu predstavila svoje turistične znamenitosti. Župan Trofaiacha je povabil kamniškega župana tudi na dobrodelno prireditev, kjer bodo župani s svojimi kuharskimi ekipami zadolženi za prikaz priprave slovenskih in avstrijsko-štajerskih kulinaričnih posebnosti. Spomladanskega avtomobilskega srečanja staro-dobnikov v Kamniku se bodo udeležili tudi člani avstrijskega avtokluba. Prav tako je dobrodošla udeležba predstavnikov iz Trofaiacha v povorki v okviru »Dnevov narodnih noš«, na kamniških »Srednjeveških dnevih« ter v okviru avgustovskega festivala »KAMFEST 2007«.
Na področju kulture bo predvidoma izvedenih nekaj skupnih nastopov kulturnih društev (npr. gostovanje KPZ Šutna na posvetitvi novih cerkvenih orgel v cerkvi Sv. Ruperta) in fotografska razstava fotografov iz obeh občin. VTrofaiachu bo kamniško Kulturno društvo Priden možic izvedlo ulično predstavo. V kamniškem Mladinskem centru Kotlovnica naj bi gostovala mladinska glasbena skupina iz Trofaiacha.
Na področju športa bodo v okviru svojih društvenih dejavnosti izmenjali obiske gol-fisti, člani Planinskega društva Kamnik ter planinci iz Trofaiacha. Člani Šahovskega društva Kamnik so vabljeni na šahovski turnir s povratnim dvobojem s Šahovskim društvom Trofaiach.
Na področju šolstva se bo nadaljevalo sodelovanje učencev na skupnih projektih iz preteklih let (npr.: elektronsko dopisovanje v angleščini in nemščini, delovni obisk vzgojiteljev iz VVZ Antona Medveda v vrtcu vTrofaiachu). Kamniški osnovnošolci so vabljeni na delavnico z naslovom »Od železa, do visoke tehnologije in turizma«, na kateri bodo sodelovali predstavniki iz Slovenije, Irske, Italije in Avstrije.
Na zaključku sestanka sta župana obeh občin poudarila, da bosta občini v prihodnje več pozornosti namenjali možnostim za sodelovanje pri pridobivanju finančnih sredstev iz evropskih skladov ter pri kandidaturi za evropsko nagrado.
Kamniško-komendski Socialni demokrati v novo leto z novim vodstvom
Sredi lanskega decembra so člani kamniško-komendske območne organizacije Socialnih demokratov (SD) na dobro obiskanem volilnem zboru izvolili novo predsedstvo. Območna organizacija je v novem letu 2007 okrepljena z množično podporo svojih članov in simpatizerjev ter z novim vodstvom. O bodočem delovanju te stranke smo se pogovarjali z novo predsednico območne organizacije mag. Julijano Bizjak Mlakar.
Mag. Julijana Bizjak-Mla-kar, decembra ste bili izvoljeni za predsednico OO SD Kamnik-Komenda. Bi se lahko predstavili in povedali, zakaj ste se odločili sprejeti vodenje stranke?
Sem Kamničanka, poročena in mati dveh sinov. V SD delujem na državnem nivoju kot svetovalka predsednika SD Boruta Pahorja za zdravstvo in predsednica strokovnega sveta SD za zdravstvo. Magistrirala sem na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani iz poslovne politike in organizacije. Kot profesorica matematike sem poučevala in bila pomočnica ravnateljice na gimnaziji v Kamniku. Bila sem na vodilnih mestih v zavarovalnicah in tudi članica uprave. Kot strokovnjakinja za zavarovalništvo, zdravstvo in za javne finance sem sodelovala v mnogih projektih ministrstev in vlade RS. Sem soavtorica dveh knjig s področja reform in zdravstva ter avtorica številnih objavljenih strokovnih člankov s področja zdravstva in zavarovalništva. Zaradi razgrajevanja zdravstvenih domov in bolnic, kar poteka v škodo zdravja ljudi in kar oblast izvaja zaradi finančnih koristi peščice zasebnikov, sem dala pobudo za ustanovitev Gibanja za ohranitev javnega zdravstva. Danes nas je v Gibanju že več kot 50.000 državljanov in državljank, ki si prizadevamo preprečiti razpad neprofitnega javnega zdravstva. V Kamniku sem že več let ak-
va predsedstva uravnotežena po spolu in po starostni strukturi. Enakomerno so zastopane vse volilne enote v občinah. V predsedstvu OO SD so ugledni in znani občani, pa tudi mnogi zagnani mladi ljudje, ki se šele uveljavljajo v svojih okoljih. To so: Zvonimir Kolenik, Jože Sem-primožnik, Fadila Bužimkič-Ha-lilovič, Ivan Bizjak, Peter Ribič, Franc Sršen, Rafko Goltnik, Marta Žerko, Katarina Zagorc, Franc Svetelj, Peter Cviren, Roman Dobnikar, Marjan Križnik in Aljaša (Aleksandra) Majcen.
V okviru OO SD Kamnik-Komenda delujeta tudi Mladi forum SD in Ženski forum SD. Zato sta člana predsedstva OO SD tudi predsednik Mladega foruma SD Luka Trotošek in predsednica Ženskega foruma SD Roza Lavrinc.
Nam lahko poveste, kaj je bil razlog sprememb v vodstvu Socialnih demokratov?
Socialni demokrati iz Kamnika in Komende smo se odločili v prihodnosti igrati aktivnejšo vlogo v lokalnih skupnostih, v občinah in tudi na ravni države. Želimo prispevati k pospešenemu razvoju občin in Slovenije, ki pa bo občutljiv tudi za socialno, zdravstveno, delovno in pravno varnost ljudi. To lahko dosežemo z odgovornim in sposobnim vodstvom, katerega vizija so projekti, usmerjeni v dobro vseh občanov in ne le v koristi posameznikov. Seveda pa je za dosego ciljev po-
Predsedstvo SDOO Kamnik - Komenda.
tivna na področju nadzora občinskega proračuna.
Delovanje v predsedstvu OO SD Kamnik-Komenda mi pomeni možnost sodelovati z uglednimi in sposobnimi kolegi iz predsedstva pri izgradnji še bolj uspešne stranke, ki bo sposobna izvajati dobre projekte in bistveno več prispevati k izboljšanju življenja občanov. Kljub številnim strokovnim in drugim obremenitvam na državnem in na občinskem nivoju sem funkcijo sprejela predvsem zaradi takšne želje članov SD, ki so meni in novemu predsedstvu izkazali veliko zaupanje in nam s tem naložili tudi veliko odgovornost.
Kako je sestavljeno novo vodstvo socialnih demokratov OO Kamnik-Komenda?
Moram povedati, da je sesta-
— aJ OBMOČNA OBRTNA
1l >5=1
^ ZBORNICA KAMNIK
ODDAJA V NAJEM
poslovni prostor v velikosti 30 m2 na naslovu Tomšičeva 11 (poleg Občine).
Prostor ima lasten vhod in je adaptiran, najem vključuje tudi parkirno mesto. Več informacij dobite na tel. št. 8391-738.
trebna tudi množična podpora Jer sodelovanje vseh članov in ‘simpatizerjev SD. Ugled članov predsedstva, članov SD in simpatizerjev, ki ga ti uživajo v svojih okoljih, je najboljši porok za uspeh programa Socialnih demokratov. Novo vodstvo ima potrebne lastnosti in vizijo ter uživa podporo svojih članov in simpatizerjev.
Verjetno si je novo vodstvo že zarisalo smernice svojega delovanja in vodenja območne organizacije?
Vidimo priložnost, da se odprta in dinamična Slovenija povzpne med najbolj razvite evropske države. To priložnost morata izkoristiti tudi občini Kamnik in Komenda. Socialni demokrati spodbujamo konkurenčnost in podjetniški duh, vendar pa ji ob bok enakoprav-
Mag. Julijana Bizjak Mlakar
no postavljamo socialno pravičnost, solidarnost in enakost f družbi, zdravo in varno delovno okolje, zdravo življenjsko okolje in ohranitev vrednot NOB.
Socialnim demokratom so pomembna razmišljanja občanov, zato smo v predsedstvu odprti za mnenja in pobude občanov.
Za uspešno delovanje območne organizacije bo pomembna vpetost stranke v življenje krajanov oziroma občanov. Kako nameravate okrepiti stike z občani in njihovimi problemi v posameznih krajih?
Med drugim bo tudi večja prisotnost naše stranke med krajani pomembna oblika našega delovanja. Prisluhnili bomo mnenjem članov, simpatizerjev, pa tudi tistim občanom, ki razmišljajo drugače. Občani nam lahko nišeio na sedež OO SD Kamnik-Komenda (Suma 14, 1241 Kamnik). Občani se lahko oglasijo na sedežu stranke in se pogovorijo z nami. Uradne ure so vsak delovni torek v mesecu od 18. do 19. ure. Lahko me tudi pokličejo ČGSM: 051 284 8291. Organizirali bomo tudi javne tribune, ponovno vzpostavili svoje spletne strani, poročali o svojem delu in pobudah v sredstvih javnega obveščanja, delovali v občinskih odborih in komisijah ter sodelovali v projektih na občinskih nivojih in v lokalnih skupnostih.
Omenili ste interesne skupine, ki delujejo v okviru SD. Jih lahko podrobneje predstavite?
Mladi forum SD je mladinska, politična in nevladna organizacija. Mladinska, ker združuje mlade med 15. in 32. letom. Politična, ker želi tvorno sodelovati v oblikovanju političnega prostora. Je nevladna organizacija, ker ni del vladnih struktur in deluje samostojno in neodvisno znotraj civilne družbe. Ukvarja se s široko paleto aktivnosti, ki segajo od tematskih kampanj do izobraževanja in usposabljanja članstva. S kampanjami se mladi odzivajo na trenutne aktualne probleme v občini, v Sloveniji in svetu ter predlagajo rešitve zanje. Mladi forum SD iz Kamnika je izpeljal že kar nekaj uspešnih akcij.
V prihodnje nameravamo v Kamniku okrepiti dejavnost Ženskega foruma SD. Ženski forum je avtonomno politično in interesno združenje, ki zagotavlja stranki možnost, da oblikuje dosledno politiko enakih možnosti za oba spola, ki pomaga krepiti politično moč žensk znotraj stranke ter omogoča civilno družbenim skupinam s sorodnimi cilji neposreden vpliv na politiko Socialnih demokratov na državni in lokalni ravni. Ženski forum samostojno določa svojo politiko in enakopravno sodeluje pri oblikovanju politike stranke. Ženski forum spremlja uresničevanje zakonodaje, ki spodbuja enakost spolov, se opredeljuje do zakonskih predlogov in daje pobude za dopolnitve in spremembe zakonodaje. Ženski forum spremlja uresničevanje akcijskega načrta Socialnih demokratov za napredovanje enakosti spolov.
Zaradi hujših ekoloških problemov, ki jih Socialni demokrati zaznavamo v občinah Kamnik in v Komendi načrtujemo ustanovitev Zelenega foruma, ki bo svetoval OO SD, se aktivno vključeval v razreševanje okol-
jevarstvene problematike in vodil akcije na tem za kakovost bivanja občanov precej pomembnem področju.
Kdo lahko postane član foruma SD?
Člani forumov SD niso nujno tudi člani stranke. Član foruma SD lahko postane vsak občan Kamnika ali Komende, ki ima znanje, željo in voljo aktivno sodelovati v forumu SD in pozitivno prispevati k realizaciji ciljev foruma.
Zakaj ste se odločili skleniti koalicijsko pogodbo o sodelovanju v občinskem svetu Občine Kamnik v obdobju 2006-2010?
Pridružili smo se koaliciji, ki so jo poleg SD sklenili še LTS, LDS, DESUS, Zeleni, SMS, Obrtno podjetniška lista in posamezni svetniki. Koalicijski program je pretežno socialdemokratsko naravnan. Večino koalicijskih projektov smo ocenili kot dobre, njihova ustrezna realizacija bo lahko koristila občanom Kamnika. Socialni demokrati smo pripravljeni konstruktivno sodelovati in pozitivno prispevati k realizaciji tistih projektov, ki so v korist občanov.
F. SVETELJ
Zelena stranka z novimi, mladimi močmi
Zeleno barvo najpogosteje povezujemo z naravo. Prav tako se razume, da zelene stranke v največji meri opozarjajo na nepravilnosti posameznih onesnaževalcev okolja. Ker se veliko prebivalcev naše občine obrača na nas, nas opozarja na onesnaževalce in nas seznanja z določenimi primeri, menimo, da ni v Kamniku nič drugače.
Prepričani smo, da je nekoliko zmede v lanskem letu prineslo spremenjeno ime, zato nekaj besed o tem. Nezadovoljni smo bili z (ne)aelovanjem Zelenih Slovenije. V Sloveniji obstaja mnogo ekoloških problemov, pa ni bilo slišati opozarjanja na njih, niti ni bilo ostrih protestov za njihovo odpravo. V Kamniku smo se odločili stopiti na svojo pot. Ob tej priliki velja še enkrat zahvala vsem, ki ste nam s podpisovanjem ustanovnih izjav to omogočili. Kaj hitro je našim nameram sledilo še nekaj občinskih odborov. Po več sestankih predstavnikov zainteresiranih odborov smo v nedeljo, 23. aprila 2006, v gasilnem domu v Kamniku izvedli Ustanovni zbor stranke. Vpis v poslovni register Slovenije je bil opravljen 14. 6. 2006, ustanovni zbor občinskega odbora Kamnik pa je bil izveden 7.9.2006. Priznati moramo, da smo celotno dejavnost izvajali bolj potiho, brez medijske podpore, vendar smo za takšno ravnanje imeli tehtne razloge.
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je večina članov Zelenih Slovenije »ostalo« v Zeleni stranki, pridobili pa smo mlade moči, ki s svojimi idejami in zagnanostjo zagotavljalo uspešno delovanje. O naših načrtih in akcijah vas bomo sprotno obveščali. Želimo si tudi vašega aktivnega sodelovanja. Obveščamo vas, da bomo na sedežu stranke na Cankarjevi 3 imeli uradne ure vsako sredo od 16. do 18. ure, kjer ste vedno dobrodošli. Sicer pa imate možnost komuniciranja tudi preko telefona. Številka telefona v pisarni je 839 10 01, kjer vas bo največkrat poslušala avtomatska tajnica. Če ji boste zaupali svoje težave, predloge, ideje in svojo telefonsko številko, vas bomo poklicali, da se podrobneje dogovorimo. Na voljo sta še številki 041 917 499 (Metod) in 041 207 943 (Miha).
Želimo, da s skupnimi močmi prispevamo k bolj zdravemu in prijaznejšemu okolju.
METOD SIMICAK, predsednik ZS OO Kamnik
Pogovor z novim predsednikom kamniške organizacije DeSUS Antonom Rajsarjem
V DeSUSu prednost aktivnosti članov...
Konec lanskega decembra so člani občinske organizacije Demokratične stranke upokojencev (DeSUS) v Kamniku izvolili novo vodstvo. V prihodnje jo bo vodil Anton Rajsar, ki je bil na zadnjih lokalnih volitvah novembra 2006 ponovno izvoljen za člana občinskega sveta občine Kamnik. Doslej je kamniški DeSUS, od ustanovitve dalje, dva mandata vodil Gordan Ambrožič.
Anton Rajsar je bil poleg občinskega svetnika dolgoletni predsednik sveta KS Šmartno v Tuhinju, je član tamkajšnjega gasilskega društva in neumoren delavec na področju amaterskega prosvetnega življenja v Tuhinjski dolini, med drugim je največ pripomogel, da je v nekdanjem Hočevarjevem kamnolomu pod Kostavsko planino zraslo pravo poletno gledališče.
V krajšem pogovoru je opozoril na najpomembnejše naloge, ki se jih bo v letošnjem letu lotila kamniška organizacija DeSUS.
Čeprav DeSUS ni samo stranka upokojencev, kar bi sklepali iz imena stranke, boste v stranki verjetno posvetili največ pozornosti
težavam in problemom, ki tarejo starejše občane?
Seveda bomo starejšim namenjali veliko pozornosti, prav tako pa tudi vsem ostalim, ki podpirajo naš program. Našo največjo pozornost vidimo v modrosti starejših in mladostni zagnanosti mlajših generacij. Starejši pa so si zaslužili več pozornosti, saj so bili dolga leta nosilci mnogih pomembnih nalog ter so veliko naredili. Zato jih moramo danes spoštovati in bolj ceniti njihovo delo.
Kaj nameravate storiti za povečanje števila članov DeSUS tudi med občani?
Naša želja je sicer res povečano število članov, vendar pred številčnostjo dajemo prednost kvaliteti in aktivnosti članov. Merilo za vstop v stranko ni položaj v družbi ali finančno stanje, pač pa pripravljenost za aktivno sodelovanje v stranki in spoštovanje vrednot, kot so poštenost, delavnost, solidarnost...
Za kakšne usmeritve se boste kot občinski svetnik DeSUS zavzemali v občinskem svetu?
Podprl bom vse tiste ideje in projekte, za katere bom osebno in s podporo DeSUSa v Kamniku ocenil, da so dobri
in pomenijo napredek občine Kamnik.
Kako nameravate okrepiti sodelovanje stranke z ostalimi strankami in organizacijami civilne družbe, društvi itd. S katerimi boste največ sodelovali, še posebej v občinskem svetu ?
Pripravljeni smo sodelovati z vsemi, ki imajo dobre namene in predloge. Za posebno sodelovanje v občinskem svetu smo se zavezali tudi s koalicijsko pogodbo, ki so jo podpisali Lista Toneta Smolnikarja, LDS, SD, DeSUS, Zelena stranka, SMS, Obrtniško podjetniška lista, AS.
Vodstvo stranke bo redno oblikovalo svoja stališča, predloge in mnenja pred obravnavo posameznih zadev v občinskem svetu.
Naši predlogi bodo usmerjeni v celovit razvoj naše občine, še posebej na področju razvoja turizma, kulture, komunalne infrastrukture in podobno.
F. S.
Sredstva od prodaje zemljišča v Volčjem Potoku za osnovno šolstvo
Občini Kamnik je v decembru na četrti javni dražbi uspelo prodati 16.000 kvadratnih metrov zemljišča ob golf igriščih v Volčjem Potoku. Zemljišče, ki so ga prodajali kot celoto, so v četrtem poskusu prodali za 140 evrov za kvadratni meter, v predhodnih neuspešnih poskusih pa so ga prodajali po 200 in 150 evrov. Če dražba tudi tokrat ne bi uspela, bi se Občina Kamnik lotila drage in zamudne parcelacije zemlji-. šč, ki bi jih nato prodajala po manjših delih.
636 milijonov tolarjev (2,6 milijona evrov) z davkom na dodano vrednost oz. brez DDV-ja 530 milijonov tolarjev vredno zemljišče je kupilo podjetje Elektronček iz Mengša, na čudoviti lokaciji ob golfskih igriščih pa bo zgradilo elitne stanovanjske vile, ki naj bi stanovalce pričakale leta 2008. Kot je povedal župan Tone Smolnikar bo Občina Kamnik denar, ki ga je podjetje Elektronček že nakazalo v minulih dneh, namenila kot dolgoročne rezervacije sredstev
za povečanje kapacitet za potrebe devetletnega osnovnega šolstva v okoliših osnovnih šol Toma Brejca in Frana Albrehta. Vodja oddelka za družbene dejavnosti Anton Kamin nam je pojasnil, da že pripravljajo razpisne pogoje za objavo javnega natečaja za izdelavo optimalne rešitve, ki bo dala odgovor na vprašanje ali v okviru šolskih in prostorskih normativov pristopiti k obnovi ali k izgradnji nadomestnih objektov.
SAŠA MEJAČ
m
Z VLAKOM OD SRCA DO SRCA
Dobrodelni koncert Župnijske Karitas Nevlje
V nedeljo, 21. januarja popoldan, je bila dvorana Doma kulture v Kamniku polna do zadnjega kotička. Več kot tri ure je trajal dobrodelni koncert Župnijske Karitas Nevlje, ki ga je z lepimi mislimi povezovala Manja Žeba-ljec, na vlaku od srca do srca pa je bilo veliko potnikov, glasbenih gostov, ki so s svojim nastopom razveselili občinstvo, med njimi zagotovo Andrej Šifrer, ki ni le pel, pač pa je povedal tudi zgodbo, kako težko je biti sam na dnu in veliko lažje, če je s teboj prijatelj. Saj veste: »Za prijatelje si je treba čas vzet...!«
Dobrodelna prireditev je v celoti uspela. Z vstopnicami zbrana sredstva so namenjena dograditvi Doma krščanskega bratstva bolnikov in invalidov na Zaplani nad Vrhniko, prostovoljni prispevki pa so se v »marsovčku« Rdečega križa, ki je stal ob vhodu v dvorano, zbirali za izgradnjo dvigala za Žiga Svet, rejenca rejnice Zvonke Hribar iz Kamnika, Aškerčeva 11. (Rejnico Zvonko in njeno družino smo obširneje predstavili v zadnji decembrski številki). Prireditve so se udeležili vsi člani družine: rejnica Zvonka, njen mož Franci, hči Irena in rejenci Žiga, Uroš in Simon. Rejnica Zvonka se je vsem, ki jim pomagajo pri zbiranju sredstev za dvigalo, iskreno zahvalila, povedala pa je tudi. to, da moraš življenje sprejeti s sončne strani in se ne smiliti samemu sebi. To je dokazal tudi 12-letni Žiga, ki je obiskovalce v dvorani navdu-
šil s skladbo Kondorjev let, ki jo je zaigral na sintesizern (na fotografiji). Žiga sicer ne more hoditi, tudi roke mu ne služijo prav dobro, a zmore več kot marsikateri zdrav otrok.
Klicu na pomoč družine Hribar so se odzvali tudi Občina Kamnik z 835 EUR, Turistično društvo Tuhinjska dolina s 500 EUR in starejše pevke narodnozabavne glasbe, kakor jih je poimenovala Joži Kališnik, s 400 EUR zbrane
Kamniški slikar Bogdan Potnik je Andreja Šifrerja razveselil s karikaturo, na kateri je upodobil Andreja z zakleto grofično Veroniko v naročju pred kapelo na Malem gradu.
pomoči. V »marsovč-ka« Rdečega križa pa so obiskovalci prireditve darovali 1.779 EUR, od tega dve osebi kar po 500 EUR.
Sredstva se še vedno zbirajo na posebnem računu Rdečega križa (Območno združenje RK Kamnik, Ljubljanska 1, 1241 Kamnik, TRR 02312-0011158889, namen nakazila: za Žiga Svet - za dvigalo).
Ob tem dobrodelnem koncertu, projektu, katerega motor je bila Joži Kališnik, bi rada poudarila, kako je v dobro posameznika mogoče stopiti skupaj, če se le hoče. Na tej prireditvi sta si podali roki dve humanitarni organizaciji -Župnijska Karitas Nevlje in Rdeči križ, kar je zelo pohvalno. Ne gre za to, katera bo dobila denar - gre za Žiga in njegovo rejniško družino, da bo čim prej zgrajeno dvigalo, ki bo Žigu z vozičkom
12-članška družina Zemljič iz Argentine, ki se je lansko leto za stalno preselila v Slovenijo, je prepletla argentinsko in slovensko pesem.
omogočilo več samostojnega gibanja in olajšalo življenje vsej družini.
Prireditev je zagotovo dosegla svoj namen. Tu gre pohvala organizatorki, Župnijski Karitas Nevlje, nastopajočim, ki so se odrekli honorarju, Domu kulture za brezplačno uporabo dvorane in dru-
gim sponzorjem, ki so poskrbeli za spominska darila za nastopajoče in pogostitev vseh udeležencev koncerta, predvsem pa neveljskim gospodinjam, ki so spekle toliko odličnega in slastnega peciva!
Tekst: M. MOŠNIK Foto: MARKO NOVAK
H(Q)jj8i za	to medalje
Če se odpravimo k Svetemu Primožu, najbolj priljubljeni pohodniški točki v naši občini, vselej srečamo kar precej ljubiteljev rekreacije in narave. Nič čudnega ni, če srečamo pohodnike, ki se v istem dnevu odpravijo večkrat »gor in potem še dol«. Kot pravijo, hodijo za zdravje, pa še za medalje, saj se vzponi pridno beležijo v vpisno knjigo vse dni v letu,
2. januarja pa so najbolj pridni in vztrajni pohodniki nagrajeni z medaljami. Tudi letos je, že tretje leto zapored, Janez Uršič s sinom Petrom iz Gostišča pri Planinskem orlu v okrepčevalnici pripravil prijetno srečanje s podelitvijo medalj pohodnikom, ki so se v letu 2006 povzpeli k Sv. Primožu preko stokrat. In teh, verjemite, ni malo! Nad 100 vzponov je nagrajenih z bronasto, nad 200 vzponov s srebrno in nad 300 vzponov z zlato medaljo. Podelitev 11 zlatih, 12 srebrnih, 21 bronastih medalj in dveh pokalov je bila tudi letos čast in dolžnost 81-letnega Ivana Urha iz Črne, najstarejšega in častnega ljubitelja hoje k Sv. Primožu. Se vedno je za zgled mnogim, saj skoraj ne mine nedelja, da se ne povzpne do cerkve sv. Primoža-in Felicijana.
Največ vzponov k Svetemu Primožu sta v lanskem letu zmogla Ruža Jovčeva iz Županjih Njiv - kar 1399-krat je bila na vrhu te priljubljene
točke, in Rudi Zore iz Kamnika s 527 vzponi. Za vztrajnost sta bila nagrajena tudi s pokalom.
Med moškimi so zlate medalje prejeli: Rudi Zore iz Kamnika - 527 vzponov, Janez
Kljub meglenemu in neprijaznemu dnevu je bilo v gostinski sobi nadvse prijetno. Janez Uršič, gostilničar Pri planinskem orlu (v sredini), in sin Peter sta poskrbela za medalje najbolj vztrajnim pohodnikom, gostinsko ponudbo in toplo peč, ob kateri so se ogreli ■n pomenkovali pohodniki vseh generacij, med nji-m' tudi 76-letni Franc Grilc z zlato medaljo za 349 vzponov (na desni).
81-letni Ivan Urh iz Črne, najstarejši in častni ljubitelj hoje k Sv. Primožu, je pokal in zlato medaljo podelil najboljšemu pohodniku v moški konkurenci - to je Rudi Zore iz Kamnika s 527 vzponi.
Balantič iz Mekinj - 402 vzpona, Andrej Leban iz Stahovice - 350 vzponov, Vinko Mrgole iz Zagorice - 350 vzponov, Franc Grilc iz Godiča - 349 vzponov, Miro Škrtič iz Stranj - 326 vzponov; srebrne medalje so prejeli: Franc Erjavšek - Roš iz Stahovice - 270 vzponov, Tone Gradišek iz Stranj
-	268 vzponov, Franc Lekan iz Domžal - 225 vzponov, Srečko Burja iz Mekinj - 220 vzponov, Jože Podgornik iz Kamniške Bistrice
-	219 vzponov, Vojko Hacler iz Kamnika - 218 vzponov, Mavricij Grošelj iz Krtine - 201 vzponov, Marjan Strmole iz Podstudenca -
200 vzponov.
Z bronastimi medaljami so bili nagrajeni: Darko Škofič iz Šmarce -161 vzponov, Franc Zajc iz Preserij - 140 vzponov, Dejan Škofič iz Domžal -139 vzponov, Vid Klemen iz Kamnika -135, Marjan Kladnik iz Kamnika -122, Marjan Grojzdek iz Duplice - 120, Peter Gabrovec z Brezij nad Kamnikom-118, Viki
Mav z Vira - 115, Nande Kokalj iz Šmarce - 108,
Franc Golob iz Preserij - 108, Jože Klemenc iz Godiča -103, Bojan Maučec iz Šmarce - 100 vzponov.
Med ženskami so zlate medalje prejele: Ruža Jovčeva iz Županjih njiv za kar 1399 vzponov, Mira Gradišek iz Stranj -585 vzponov,
Anica Leban iz Stahovice -543 vzponov, Marta Mrgole iz Zagorice - 523 vzponov, Angelca Škrtič iz Stranj - 342 vzponov.
Srebrne medalje so prejele: Tanja Jamnik iz Kamnika - 265, Milka Lekan iz Domžal - 226, Mateja Pogačar iz Stranj - 204, Mira Strmole iz Podstudenca -200 vzponov;
bronaste medalje pa: Nives Burja iz Mekinj - 150, Nataša Janežič iz Črne - 139, Mihela Gabrovec z Brezij -138, Alenka Gradišek iz Stranj - 115, Sonja Klemen iz Kamnika -111, Franca Perne iz Stranj -111, Marinka Vlajnič iz Stranj -108, Stanka Golob iz Preserij -108, Petra Gabrovec z Brezij - 105 vzponov.
Z največ vzponi k Svetemu Primožu v lanskem letu se lahko pohvali Ruža Jovčeva iz Županjih Njiv - kar 1399-krat je bila na vrhu te priljubljene točke.
Kot pravi Peter Uršič, ki s Francijem Pušnikom ob sobotah, nedeljah in praznikih od jutranjih ur pa do mraka pohodnike prijazno postreže v okrepčevalnici, čedalje več ljudi redno hodi k Svetemu Primožu. Da imajo prav vsi v letošnjem letu enake možnosti in da ne bi prihajalo do nesporazumov, so sprejeli nova pravila za pohodnike: v letu 2007 štejejo samo vpisani pristopi pohodnikov, s tem, da šteje samo en pristop na dan, ne glede na to, če nekateri obiščejo priljubljeno točko večkrat na dan. Pa srečno in varno hojo!
SAŠA MEJAČ
Brez prijateljstva ne gre!
V nedeljo seje kot rezultat večmesečnih prizadevanj ložice Kališnik in vseh ostalih, tudi ekipe Doma kulture Kamnik, »pričakovano« pokazalo, da mnogi še niso pozabili na besede kot so usmiljenje, pomoč, solidarnost. Morda pa, kot je poudaril večno zeleni Andrej Šifrer, lahko vse povzamemo z eno mogočno, vseobsegajočo besedo: prijateljstvo. Brez prijateljstva ne bi bilo sodelujočih na nedeljski prireditvi, brez prijateljev bi težko živela tudi neumorna ložica, brez prijateljstva ne bi bilo Doma kuture Kamnik in Priden možica, niti MC Kotlovnice. Kamfest brez prijateljstva bi izgledal kot Hamburger Hill in nedeljski popoldnevi v Kavarni kot socrealistična mono-komedija.
Tele vrstice pišem le dan po triurnem triumfu volje do pomoči, zato ne morem vedeti, kakšni bodo medijski odzivi velikih medijev. Spomnimo se lanskega leta, ko je bilo novinarki enega od osrednjih slovenskih dnevnikov najbolj pomembno to, da je bil del poti do vhoda prekrit z ledom, ki ga nikakor nismo mogli odstraniti, ne s soljo, ne z vročo vodo, ne s krampom in lopato. Ni bilo pomembno, da je bila prireditev dobrodelna, ni bilo pomembno, da je postavila temelje za tradicionalno januarsko dobrodelnost v Domu kulture Kamnik, ne, edino pomembno je bilo, da je bil na delu poti led. In res škoda, da se na tem ledu ni nihče poškodoval. To bi bilo čtiva, kajne.
Zimski (da ne rečem pomladni) del sezone bodo zaznamovali koncerti, konec februarja celo opera Seviljski brivec.
Tudi letos vam pripravljamo, skupaj s Turistično informacijskim centrom, Občino Kamnik, mladimi ustvarjalci iz MC Kotlovnica in ostalimi društvi obilico poletnih prireditev. Pripravite se na prav posebne srednjeveške dneve (več o tem v eni od naslednjih številk), velik festival uličnega gledališča in avgustovski Kamfest, ki ga bodo letos poleg ostalega programa zaznamovali tudi veliki koncert Mestne godbe Kamnik z gosti, šušlja pa se tudi o velikem gala koncertu glasbene skupine iz Kamnika, ki je zaznamovala 90' v Kamniku, njihovi hiti so se prepevali na morskih obalah, v gorskih kočah, na izletih, poslušali smo jih na zdrgnjenih kasetah in velikokrat tudi v živo. Držimo pesti.
GORAN ZAVRŠNIK programski vodja KDPM
Nova bančna ponudba v Kamniku
Bančna ponudba v kamniški občini je z letošnjim letom še bogatejša. V četrtek, 18. januarja, je Banka Koper svečano odprla agencijo na Ljubljanski cesti v Kamniku v Svetilniku, novi poslovni zgradbi na območju stare črpalke. Prisotnost nove bančne ponudbe pomeni nove poslovne priložnosti tako za banko kot za gospodarstvo regije. Kot so na novinarski konferenci povedali predsednik uprave banke Koper Vojko Čok, direktor sektorja poslovnih mrež Darko Radešič, vodja PE Ljubljana Stanko Gaberc in vodja agencije Kamnik Mirjam Vengust, Banka Koper z odprtjem agencije v Kamniku uresničuje svojo poslovno usmeritev širitve na vsa slovenska gospodarsko pomembna območja. Kamniški prostor na podlagi statističnih kazalcev ocenjujejo kot perspektiven. V občini je okoli 4700 zaposlenih, od tega več kot polovica v 15 velikih gospodarskih družbah, deluje okoli 500 gospodarskih družb in blizu 1000 samostoj-
nih podjetnikov.' Primerjava s 30 občinami, ki sestavljajo Ljubljansko urbano regijo, kažejo, da sodi uspešnost kamniškega gospodarstva v zgornjo tretjino in ta dejstva ocenjujejo v Banki
Koper kot dobro osnovo za nadaljnji gospodarski razvoj in s tem pravilnost odločitve, da v Kamniku odprejo agencijo. S celotno ponudbo bančnih storitev posluje agencija, ki ima zaenkrat tri zaposlene, z majhnimi in velikimi podjetji, samostojnimi podjetniki in z občani.
V Banki Koper znajo prisluhniti utripu okolja, kjer poslujejo, zato financirajo različne lokalne, regionalne in državne razvojne projekte, humanitarne in družbene
projekte. Kot je v Banki Koper že običaj ob odprtju poslovalnice v novem kraju, je ob odprtju agencije v Kamniku predsednik uprave Vojko Čok podarili bon v vrednosti 1.250 evrov Zavodu za
usposabljanje invalidne mladine Kamnik., ki ga je prevzela direktorica Zdravka Slavec. V imenu otrok in mladostnikov zavoda mu je v zahvalo izročila ročno izdelano spominsko darilo.
»Prisotnost nove bančne ponudbe pomeni nove priložnosti tako za banko kot za gospodarstvo regije,« je ob odprtju agencije v Kamniku poudaril Vojko Čok, predsednik uprave Banke Koper.
MINISTRICA ODHAJA IZ VLADE
Kamničani smo Rudolfu Maistru v času, ki mu ni bil naklonjen, postavili spomenik
V rudniku kaolina Črna pri Kamniku sem se zaposlil 22. julija 1954 kot pripravnik rudarski tehnik. V letu 1958 sem bil prvič izvoljen za odbornika Ljudskega odbora Kamnik. Predsednik je bil Alfred Janko. Spoznal sem veliko aktivnih starejših Kamničanov, med njimi Pečka, Ložarja, Juhanta, Kladnika, Kregarja, številne borce NOV, funkcionarje občine in direktorje gospodarskih organizacij ter zavodov. Leta 1967 sem bil izvoljen za predsednika Skupščine občine Kamnik. Datuma se ne spominjam, vendar me je jeseni 1968 odbornik Stane Peček zaprosil kot predsednika občine za sprejem o »zelo pomembnem vprašanju«. Tovariša Pečka sem cenil, ker je bil odkrit, skromen in razvojno usmerjen odbornik Skupščine občine. Na razgovoru, ki je potekal zelo iskreno in sproščeno, mi je Peček dejal. Po spominu: »Tipredsednik in mladenič, podprl sem te, ker si deloven, pošten, sposoben in realno tudi ambiciozen, kar je dobro. Sam pa želim, da Kamničani postavimo spomenik Rudolfu Maistru. Prosim te za podporo, kajti samo to si še želim, potem pa tudi če umrem«.
Nekateri bi rekli nič posebnega, drugi, da je že skrajni čas, tisti, ki smo jo bolje poznali pa lahko rečemo, da je bila skromna, delovna in pokončna. Tisto, kar smo pri njej cenili, je bilo to, da je držala obljubo in si vedno vzela čas in prisluhnila vsakemu, ki je želel njen nasvet, mnenje ali pomoč.
Že prve dni, ko sem pričel mandat v DZ, je nad menoj visel kot Demoklejev meč problem, kako pomagati podjetju Meso, ki je bilo sredi investicije, da bo lahko normalno delovalo na stari lokaciji v Kamniku in Domžalah ter normalno nadaljevalo z investicijo na Duplici. Na dan 31.12.2004 je podjetju namreč preteklo dovoljenje za delo brez omejitev. Takoj po potrditvi nove vlade sem zaprosil ministrico, da pomaga pri podaljšanju prehodnega obdobja temu podjetju vsaj za pol leta. Na njeno zahtevo je bivši minister za kmetijstvo mag. Franci But sredi decembra osebno odpotoval v Bruselj, kjer je predsednici odbora za kmetijstvo razložil situacijo in jo zaprosil, da na odboru čim prej sprejmejo podaljšanje prehodnega obdobja. S strahom smo vsi pričakovali novo leto 2005 in res je prišla od veterinarske uprave odredba o zmanjšanju obsega klanja in predelave mesa, dokler iz Bruslja ne pride pozitivno rešena prošnja za podaljšanje prehodnega obdobja. Seja odbora za kmetijstvo je bila 7. januarja, kjer je bilo brez velikih razprav
podaljšano prehodno obdobje za devet mesecev. Kljub temu, da odločitev še ni bila objavljena v Uradnem listu, je Ministrstvo in veterinarska uprava ukinilo omejitev proizvodnje, ki je trajala deset dni v mesecu januarju. Od tega dne dalje je proizvodnja potekala v normalnem obsegu in tudi investicija v novi obrat je tekla v skladu s terminskim planom.
V času poizkusne proizvodnje v mesecu maju smo gospo ministrico Marijo Lukačič povabili na obisk v Občino Kamnik, kjer jo je sprejel g. župan s sodelavci in seveda tudi na ogled novega živilsko predelovalnega obrata Meso Kamnik. Pri ogledu modernega obrata je bila očitno zadovoljna in prepričana, da ves trud ni bil zaman, saj so bila ohranjena delovna mesta, s pomočjo tudi evropskih sredstev pa zgrajen moderen živilsko predelovalni obrat.
Iz teh razlogov mislim, da je prav, da odhajajoči ministrici za kmetijstvo damo priznanje, ki ga je s svojim resnim in zavzetim pristopom do opisanega problema prav gotovo zaslužila. Ne glede na razna namigovanja je glavni razlog odstopa zdravstveno stanje, ki smo ga tisti, ki jo bolje poznamo, zaznavali ob vsakokratnih delovnih srečanjih. Upam, da ji bo umirjeno življenje vrnilo spet zdrav nasmeh na njena lica.
Odgovoril sem mu, seveda spomenika ne bomo postavili, ker ne želimo, da bi ti umrl. Osebno pa sem premišljeval o Rudolfu Maistru, saj sem vedel o njem sorazmerno malo. Iz zgodovine sem vedel to, da je zelo zaslužen za postavitev severne meje s Koroško leta 1918, da je bil zelo vnet zagovornik nastanka nove Jugoslavije po razpadu Avstro-Ogrske. Dosti več pa o Rudolfu Maistru nisem vedel, zato sem Pečka prosil, da mi zagotovi nekaj literature, kjer se bom temeljiteje seznanil z zgodovinsko osebnostjo Rudolfa Maistra. Spoštoval sem Staneta Pečka, mu verjel, ko je zelo prisrčno govoril o svojem komandantu generalu Rudolfu Maistru. Stane Peček je bil Maistrov borec in borec NOV, saj je bil spomeni-čar ter major jugoslovanske armade. Nobenega drugega dogovora v tem trenutku ni bilo, saj tudi nič drugače ni moglo biti. Stane mi je priskrbel nekaj literature in več kot pol leta sva nadaljevala najine pogovore.
Po prebrani literaturi in previdnem tipanju o mnenju Rudolfa Maistra med funkcionarji republiških organov sem spoznal, da je predlog Staneta zelo dober, da pa bo realizacija mnogo težja, kot si je Stane to predstavljal. Politične razmere niso bile naklonjene Rudolfu Maistru, kar sem hitro spoznal, ko se je Skupščina občine odločila, da Rudolfu Maistru postavimo spomenik. Vse politične organizacije v republiki smo obvestili o naših namerah (ZZB NOV, SZDL in Republiško skupščino SRS).
Po ponovni izvolitvi za predsed-
nika Skupščine občine Kamnik leta 1969 sem že na drugi skupni seji občinskega Zbora in Zbora delovnih skupnosti dne 22.05.1969 predlagal imenovanje pripravljalnega odbora za postavitev spomenika Rudolfu Maistru v Kamniku. V 21-članskem pripravljalnem odboru, ki smo ga kasneje povečali za 4 člane, je bilo 14 pomembnih osebnosti Kamnika,
4 predstavniki Maistrovih borcev iz Maribora in 2 predstavnikov Maistrovih borcev iz Ljubljane. V odboru so bili Peček, Marcijan, Keržič, Simšič, Svetelj, Čebulj itd. Podpisnika pripravljalnega odbora sva bila z dr. Maksom Poharjem. Za tajnika je bil imenovan Milan Logar, za blagajnika Peter Klavčič in oba sta zelo uspešno izpolnila svoji nalogi.
Prvo sejo pripravljalnega odbora sem sklical za 11. marec 1970. leta z dnevnim redom: konstituiranje, sestava delovnega programa in raz- . no. Za dobro organiziranost pripravljalnega odbora smo organizirali še: častno predsedstvo, koordinacijski odbor, komisijo za lokacijo, komisijo za organizacijo in izvedbo programa in finančno komisijo. Koordinacijski odbor je vodil dr. Maks Pohar, komisijo za lokacijo arhitekt Bojan Šlegl, komisijo za organizacijo in program Stane Peček in finančno komisijo Franc Grčar. Koordinacijski odbor je imel predvsem operativno nalogo povezovati in vključevati aktivnosti Maistrovih borcev za proslavo.
Stane Peček je bil zelo zadovoljen s tako organiziranimi pripravami in je takoj pričel z aktivnostmi za zbiranje bakra in drugih dragih kovin, aktivno mu je pomagal Ivan Kozjek iz Utoka. Pripravljalni odbor in vse komisije so začeli hitro in zelo aktivno delovati, kar je bil pogoj, da smo lahko uspeli s prireditvijo. Pri aktivnostih za postavitev spomenika so zelo aktivno sodelovali Maistrovi borci, ki so nedvomno zaslužni, da je bila naloga odbora v kratkem času dobro izvedena.
Lokacija spomenika je bila mišljena: za kavarno, na križišču Kranjske in Ljubljanske ceste, na Glavnem trgu, pred šolskimi objekti in na Trgu talcev pred Prehrano. Pristojna komisija se je zelo enotno opredelila za lokacijo na Trgu talcev tudi iz vsebinskega razloga, da se poveže prizadevanje borcev za severno mejo in rezultati II. svetovne vojne. Komisijo za lokacije je uspešno vodil arhitekt Bojan Šlegl, ki ima tudi zasluge, da je Kamnik ohranil svojo prijetno staro arhitekturo, občinska skupščina pa je staro mestno jedro tudi zaščitila.
Kot predsednik pripravljalnega odbora in Skupščine občine Kamnik sem naslovil več sto prošenj podjetjem, občinam v Sloveniji za finančne prispevke, ki so bili potrebni za postavitev spomenika Rudolfu Maistru. Sredstva so pritekala iz raznih gospodarskih organizacij v Sloveniji, iz občin in raznih krajev ter od Maistrovih borcev.
Pripravljalni odbor je na seji 21. maja 1970 sprejel pravila o delovanju odbora za postavitev spomenika Rudolfu Maistru* Sejo je vodil dr. Maks Pohar po mojem pooblastilu. Časi so bili zelo dinamični in naše številne akcije so vzbudile razne reakcije v Sloveniji, ki sem jim bil priča, kot npr.: »Kajpa se greste v Kamniku, da boste postavili spomenik generalu in malomeščanu«. Moj odgovor je bil: »Kamničani ne postavljamo spomenika generalu in malomeščanu, temveč slovenskemu rodoljubu in zaslužnemu rojaku«. Rudolfu Maistru čas ni bil naklonjen, ampak sam sem imel srečo, da je bil
spomladi leta 1970 moj gost Franc Leskošek-Luka, predsednik ZZB NOV Slovenije, ki je želel spoznati aktivnosti borcev Kamnika in njihove socialne razmere. Vedel sem, da je Franc Leskošek-Luka Maistrov borec, zato sem ga zelo spoštljivo spraševal o Rudolfu Maistru. O Rudolfu Maistru je govoril vse najlepše, najboljše, zato sem ga obvestil o pripravah za postavitev spomenika in ga prosil, če sprejme vodenje častnega predsedstva za postavitev spomenika. Na moje veliko zadovoljstvo in veselje je sprejel in prvo sejo častnega predsedstva sklical 29-9.1970.
V predsedstvu smo bili najaktivnejši člani odbora, republiški funkcionarji in nekateri predsedniki občin: Franc Leskošek-Luka, Sergej Kraigher, Janez Vipotnik, Janko Rudolf, Janko Pleterski, Franc Poglajen, Vinko Gobec, Franc Svetelj, Stane Au-pič, županja Celja Olga Vrabič itd. Pri predlogih za imenovanje pripravljalnega odbora sem dobil vso podporo tudi od SZDL, ZZB NOV in sindikatov občine Kamnik. ZZB NOV je zelo argumentirano podprla zamisel in angažirala svoje člane za akcije.
Posebej moram poudariti, da Maribor ni bil naklonjen postaviti spomenika, češ, saj ima Maister v Mariboru doprsni kip. Temu primerna je bil tudi skromna finančna podpora iz Maribora.
13.5.1970 sem kot predsednik pripravljalnega odbora in predsednik Skupščine občine Kamnik podpisal pogodbo za izdelavo kipa Rudolfa Maistra v znesku 40.000 din. Ob podpisu 15.000 din. ob izdelavi modela 15.000 din in ob postaviti spomenika 10.000 din. Pripravljalni odbor je brez razpisa na podlagi mnenja Maistrovih borcev dal izdelavo spomenika akademskemu kiparju Antonu Segulinu. Kolega Franc Svetelj pa je zagotovil posebno izdajo Kamniškega občana oktobra 1970 z vsebino o Rudolfu Maistru. Prispevke so pripravili predvsem zgodovinar Lojze Ude, Jože Hribar in Stane Peček - Maistrovi borci. V Kamniku smo pred odkritjem spomenika organizirali še javno razpravo o Rudolfu Maistru, kjer so Hribar, Ude in Peček predstavili svojega komandanta in njegove zasluge za severno mejo.
Finančni prispevki številnih darovalcev so bili skromni, vendar smo zaradi množičnega odziva pridobili v gotovini 162.394 din, prispevki v naravi pa so bili 3-076 din, skupaj 165.470 din. Izdatki pa so bili: za kip in ureditev okolice 150.918 din, za doprsni kip 4.250 din.
Doprsni kip smo dali izdelati zato, ker je gimnazija dobila ime po Rudolfu Maistru in smo ga postavili v avlo šole. Andrej Kamšek je odlil doprsni kip za 4.250 din. Vsa razlika sredstev se je uporabila za ureditev Trg talcev, saj je Komunalno podjetje Kamnik izstavilo račun za 36.750 din. Razliko od razpoložljivih sredstev je občina Kamnik poravnala iz sredstev proračuna v letu 1971. Zaključno finančno poročilo je pripravljalni odbor obravnaval 12.7.1971. Kot predsednik odbora sem vsem darovalcem in vsem aktivnim organizatorjem 3-8.1971 poslal posebno zahvalo.
Kamničani smo z velikim zadovoljstvom čakali in se pripravljali na pomembno prireditev - odkritje spomenika Rudolfu Maistru. Slavje smo določili za 25. oktober 1970 ob 11. uri. Postavitev spomenika s proslavo
smo načrtovali tudi zaradi 50-letnice plebiscita, katerega izid nam žal ni bil naklonjen.
Pripravljalni odbor je povabil preko 530 posameznikov in raznih institucij. Na sam dan prireditve 25.10.1970 se je približno 600 Maistrovih borcev pripeljalo v Kamnik s posebnim vlakom do spodnje postaje. Skozi mesto so šli v postrojem koloni. Pred kolono pa so bili taborniki in narodne noše. Odgovorni smo opazili, da ni prisotnih republiških funkcionarjev, čeprav smo jih pričakovali. Nekateri so poslali predstavnike, drugi so se opravičili. Predsednik republike Josip Broz Tito se je zahvalil za povabilo in se opravičil zaradi drugih obveznosti. Prav tako so se opravičili Sergej Kraigher, Franc Popit in Stane Kavčič. Predsednik častnega predsedstva Franc Leskošek-Luka je sprejel ra-port Maistrovega borca Staneta Pečka, slavnostni govornik je bil inž. Pavel Žavcar, koroški partizan, sam pa sem v pozdravnem nagovoru ocenil pomen prireditve, pomen zasluge Rudolfa Maistra za severno mejo kot kamniškemu rojaku in nedvomno ugotovil, da si je zaslužil spomenik v Kamniku in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je prireditev uspela.
Maistrovi borci so meni in skupščini še dolgo potem izražali zahvale in povedali, da se jih po letu 1928, ko so Maistrovi borci proslavljali 10. obletnico bojev za Koroško, toliko še ni zbralo. Res je, to je bil zadnji tako šte-
vilen zbor Maistrovih borcev. Danes ni več živega Maistrovega borca.
Še danes, ko se spominjam dela, aktivnosti, problemov in težav, ki so nas spremljale, lahko ponosno poudarim, da smo bili Kamničani in Maistrovi borci zelo ponosni na pomembni dogodek in naše prizadevanje, da je kamniški rojak Rudolf Maister dobil primerno zahvalo za svoje pokončno in državotvorno delovanje.
Po proslavi sem približno 70 udeležencev povabil na srečanje v Kamniški Bistrico, večina se je vabilu odzvala.
Danes se osebno čutim malo prizadetega, ker me ni nihče obvestil, da so leta 2005 v Kamniku posamezniki organizirali Društvo generala Rudolfa Maistra. Pričakoval bi, da bi me povabili, ker bi se z veseljem včlanil. Lahko se je danes ponašati z osebnostjo Rudolfa Maistra, takrat pa, ko pa smo morali posamezniki marsikaj žrtvovati, ni bilo tako enostavno. Ni mi žal, da sem z Maistrovimi borci zelo dobro sodeloval, vodil pripravljalni odbor, da smo uspešno zaključili proslavo. Sem pa izredno zadovoljen in vesel, da sem verjel in zaupal Stanetu Pečku, ker je njegova glavna zasluga, da ima v Kamniku Rudolf Maister spomenik, ker je predlagal to idejo že leta 1968. Žal moram zapisati, da je Stane Peček kmalu po odkritju spomenika Rudolfu Maistru junija 1971 umrl.
Ta članek v Kamniški občan sem napisal predvsem zato, da sedanja generacija in generacije za nami spoznajo zgodovino Kamnika in pomembne osebnosti, ki so se v tem prostoru oblikovale. Še posebej zato, da bodo generacije za nami spoštovale delo predhodnih generacij, ki je bilo pomembno in razvojno usmerjeno, ne glede na strankarsko pripadnost.
Kamničani, bodimo ponosni na svoje delo in nadaljujmo z razvojem Kamnika na vseh področjih dela in življenja. Za Kamnik je 25. oktober 1970 zgodovinski dogodek, spoštujmo ga! Predvsem pa spoštujmo vse tiste, ki so kakorkoli soprispevali k pomembnemu dogodku - postavitvi spomenika Rudolfu Maistru - Voja-novu v Kamniku.
VINKO GOBEC
RUDI VERSNIK, poslanec v DZ
TOŽBA RAZDRAPANEGA
PLOČNIKA II.
Tušev hladni novoletni tuš Sem dolgo upal in se bal
Oktobra leta 2005 sem v Kamniškem občanu potožil glede mojih »oblačil«. Tisti, ki hodite po meni, se zanesljivo sjtomnite mojih jadikovanj. Zal se tisti, ki so odgovorni za moj videz in počutje, tega zanesljivo ne spomnijo, menim da moje jadikovanje namerno preslišijo. Sem nesrečni pločnik na Kranjski cesti, saj veste, tam, kjer je železniška postaja, kjer izstopajo otroci z vlaka in hitijo v šolske prostore poslušat, kako bo vse boljše. Lansko leto so »odgovorni« zakrpali 18 (osemnajst) manjših lukenj na moji površini, večje pa so pustili za »sv. Nikoli«. Volitve so že mimo, posvečeni izvoljeni, pa kaj, ko ostajajo odgovorni še vedno isti. Pa ne mislim na župana in županske kandidate, ki so me nekateri gledali »en face«, drugi pa so mi kazali hrbet pred trgovino TUŠ, ki je zvestim strankam pripravila (vodilni verjetno) hladen ledeni ponovoletni tuš, saj vhodna vrata v trgovino krasi obvestilo formata A4 - Trgovina v letu 2007 zaprta s spodbudnim pripisom spodaj »pri nas kupujete ceneje« - seveda, če so vrata zaprta in se nekdanje stranke
zaletavajo v sicer prebojno steklo. Ne bi pogreval teh zadev, če ne bi že leta 2005 vabil odgovorne za stanje na tem »mini« terenu na rogljičke v Žito, kavo v Vagonček in še po kaj v Tuš. No »gvant« je še vedno tak, kot je bil leta 2005, otroci, šolarji in vsakodnevni uporabniki moje površine se še vedno spotikajo na moji razdrapani površini. Torej stanje moje suknje je še vedno enako. O ja. Je pa veliko novega. Medtem, ko se nisem oglašal in moledoval, ni več rogljičkov iz Žita (saj so ga zaprli), ni več tistega - še po kaj v Tuš- ZAPRTO, kljub zbranim podpisom strank, ki so zahtevale, da je trgovina odprta (menda so zbrali preko 500 podpisov, kar pa je za kapital še vedno premalo). Menda so v trgovino hodili nakupovat celo iz Tunjic, da o Podgorcih ne govorimo. Pa, kaj bi tisto. Malo se počutim krivega zaradi moje razdrapanosti - kaj pa, če so lastniki hoteli poskrbeti za varno hojo, predvsem starejših po daljših, modernih pločnikih in eksotičnih »zebrah«. Letos me je celo zima prikrajšala za vsaj dvodnevni beli plašč, ki sem se ga tako veselil. Pa nič. Predlagam, da ob morebitnem deževju pristojni uvedejo na
moji površini steeplechase (tek z vodnimi ovirami) za osnovnošolce in dijake, pa bodo tako pri vseh šolskih reformah že pol telesne vzgoje opravili na poti v šolo. Mogoče pa dobimo še kakšnega reprezentanta (potem pa adijo moja nova obleka). In na koncu. Kriv sem sam, ker pač še obstajam. Hodite, dragi pešci, po drugi strani, šolarji delajte pri tem prometne prekrške, saj pri izhodu z železniške postaje preko ceste ni eksotične »zebre«, ostane nam le še zelenjava in Vagonček (upam, da se tam ne bodo zbirali sami vegetarijanci) in nič upanja na lepše pohajkovanje po moji površini. Krajani, ki hodijo po meni, ki so nakupovali v lokalih, ki jih več ni, se zahv aljujejo odgovornim za njihov posluh pri skrbi za varno hojo, za omogočeno nakupovanje (pri nas je ceneje) ter še za marsikaj. Razumevanje za težave občana je pač tako, kot je. Se slišimo in prebiramo pred naslednjimi volitvami, na katerih bom zanesljivo kandidiral na listi »pozabljenih«. Za podporo se mi ni treba bati.
Brez zamere in nasvidenje v prihodnjem tisočletju.
Vaš pozabljeni, . vztrajni pločnik
Seja Častnega predsedstva za postavitev spomenika Rudolfu Maistru v Kamniku, ki jo je 29.9.1970 vodil Maistrov borec Franc Leskošek - Luka.
Koželova, Hebanova in Svržinova pisava za okraševanje tr-ničev z Velike planine, s Spodnjega konca Velikega stanu.
Pisave, ki jih je kopirala in izrezljala Debevčeva Zefa.
Andrej Močnik - Preskarjev z 80 trniči v domačiji na Preski v Bistričici (foto Martin Perc). Za osemdesetletnico so domači poslali arh. Plečniku v Ljubljano 80 trničev. V košu mu jih je prinesel Preskarjev Andrej, spremljal gaje pater Martin Perc.
stirice na Velem polju delale iz sira »ožemčke« in jih v sobotah dajale fantom, okraševale pa so jih z razbeljenim železom. V Savinjski dolini je neka pastirica dala pesniku Antonu Medvedu sirček v obliki srca. Znano je tudi okraševanje sirov na polj-sko-ukrajinski meji. Vendar je za velikoplaninske pisave in trniče potrebno ponovno poudariti, da tako oblikovanih in tako okrašenih
nekateri celo nagrajujejo kot izvirne spominke, pa se ne morejo sklicevati na starodavno unikatno velikoplaninsko izročilo, saj z njim nimajo nobene zveze. Prav bo, da se tega zavemo in to jasno povemo.
Vlasto Kopač je leta 1957 uspel preprečiti, da bi podrli pastirske bajte, pripravil je načrt prostorske ureditve Velike planine, načrte za turistične koče in še posebej poskrbel za zaščito
bohinjski izrazi, ki so se razširili po Sloveniji šele, ko je začel nastopati priljubljeni ansambel Veseli planšarji. Na Kamniškem je še vedno pravilna uporaba izrazov pastir in pastirsko selišče (in ne planšar, planšarsko naselje). Pastirji za svoje bivališče uporabljajo izraz bajta, za selišče pa stan. Ce so tri bajte ali več, je to že stan, npr. Veliki in Mali stan za selišči na Veliki in Mali planini, Stovniški stan za
Pwaninc. Pastirska skupnost je pwaninšna.
Zelo pohvalno je, da je Preskarjeva bajta zaščitena kot spomenik občinskega pomena. Spodobilo bi se, da bi jo zaščitila tudi država. Predvsem pa jo bo nujno potrebno še letos strokovno neoporečno prekriti in jo opremiti povsem v skladu s starodavnim izročilom.
FRANCE MALEŠIČ
O pisavah in trničih v paru
Pokojni Vlasto Kopač je lani tik pred smrtjo dokončal svojo knjigo Iveri z Grintovcev in nam v njej ohranil tudi izredno dragoceno izročilo o pradavni velikoplaninski pastirski kulturi. Med pogovori je vedno znova poudarjal, kaj je pri tem prvotno in bistveno, poleg tega pa tudi, kaj ni točno ali ne drži. Prav bo, da to ponovimo v strnjeni obliki.
Leta 1935 je Vlastu Kopaču oče sporočil, da mu poleti ne more pomagati, zato se je odpravil na Veliko planino. Prebival je pri pastirjih in se preživljal tako, da jim je pomagal pri njihovem delu. Podrobno je spoznaval takrat še prvobitno Veliko planino, ki se je zaradi smučarjev in turistov počasi začela spreminjati. Pastirske bajte so bile še ovalne oblike, bile so brez oken in so imele odprto ognjišče, zato se je dim prosto sukljal iz njih. Vhodi so bili še brez zunanjih pragov, podbojev in vrat, da je živina nemoteno vstopala v zavetje pod lopo. Pogled na bajte je bil posebno zvečer izredno lep. Videti so bile kot jata čepečih srebrnosivih ptic, iz katerih se je kadilo.
Življenje, delo in številne pripovedi pastirjev so mladega študenta arhitekture povsem prevzeli in se mu vtisnili globoko v spomin. Vedno bolj se mu je odstiralo starodavno pastirsko izročilo. Posebno mesto v njem pa so zaradi nenavadnosti in enkratnosti zavzemali pisave in trniči.
Pisave - lesene, rezljane pečatnike, velike za pedenj, so pastirji izdelovali na planini in z njimi
na polico nad odprtim ognjiščem, da so se posušili in prekadili v bukovem dimu in dobili lepo rjavo barvo in prijeten vonj.
Vlasto Kopač je že takrat o nenavadni arhitekturi in življenju na Veliki planini pripovedoval svojemu učitelju arhitektu Jožetu Plečniku. Prinesel mu je nekaj lesenih pisav, ki jih je izdelala pastirica Josipina Humar, Debevčeva Zefa z Vodic. Povedal mu
izdelal, ali pa so celo imele njegov znak. Po Kopačevi pripovedi so si za izdelavo vzeli kar precej časa, dokler ni bila pisava povsem uporabna.
Vlasto Kopač posebej poudarja, da so trniče izdelovali starejši pastirji in pastirice. Mlajši moški so zaradi težavnih del ostajali v dolini in niso bili na planini. Prav tako tudi ne bi utegnili ponoči hoditi s planine vasovat v dolino in spotoma prinašati dekletom trniče kot darilo. Bilo je obratno. Trniče, katerih oblika je zgovorna in izredno lepa prispodoba ženskih prsi, so dobivali v dar fantje in možje v dolini. Prav tako, kot sta bila običajno
Par trničev z enim turnčkom Debevčeve Zefe.
je, čemu služijo in kdo jih je izdelal. Profesor je drobne rezbarske umetnine odnesel v svoj kabinet,
S pisavami opisani in v bukovem dimu prekajeni trniči.
opisovali oziroma okraševali trniče - kepe svežega, močno soljenega kislega sira, ki so ga oblikovali v obliki čebule in s turnčkom na vrhu. Nekateri trniči so bili oblikovani tako, da so imeli celo po pet ali več turnčkov. Vedno pa so z enako pisavo na enak način opisali po dva trniča skupaj. Tako okrašene so dajali
jih odtisnil v plastelin, potem pa vse skupaj sredi risalnice razvrstil po mizi in študentom dejal: »Dobro si oglejte, kaj zna ta pastirica; ko boste znali toliko kot ona, boste znali veliko.«
Pisave so izdelovali tudi drugi pastirji na planini. Nekatere so bile oblikovane tako, da je bilo mogoče prepoznati, kdo jih je
po dva enako opisana trniča, sta tudi v dar prišla vedno po dva. Vlasto Kopač je pripovedoval Vilku Riflu, da je nekoč želel od Andreja Močnika - Preskarjevega vzeti le enega samega, pa mu je Preskar dejal: »Kaj ne boš vzel obeh? Vzeti moraš dva. Eden ostane pri tebi doma, drugi pa gre morda s katerim od tvojih v Ameriko.«
Posebno izjemo so domačini naredili pri samem Plečniku. Po vojni jim je pomagal z načrti za obnovo razdejane stranjske cerkve, za plačilo pa si je izprosil le en samcat trnič in hleb kruha. Mojstru pa so leta 1952 za njegovo osemdesetletnico namenili kar 80 trničev, ki sta jih izdelala Preskarjev Andrej in Debevčeva Zefa. Preskar jih v spremstvu patra Martina Perca odnesel v Ljubljano kar v košu in se z njim komaj spravil na ljubljanski tramvaj. Potem pa sta srečno prišla na Plečnikov dom.
Okraševanje majhnih sirov je bilo sicer znano tudi drugod, na primer v Bohinju, kjer so pa-
Pogled na Gornji konec Velikega Stanu (foto Vlasto Kopač).
trničev v paru ne poznajo nikjer drugod.
Nadvse hvalevredno je, da po zaslugi Rezke Mali-jeve izdelovanje trničev ni zamrlo in je oživelo tudi med drugimi domačini. Zelo pohvalno je, da so bili velikoplaninski trniči nedavno zaščiteni kot posebna vrsta hrane, s katero se postavimo. Zanimivo jih bo poskusiti spet prekajevati v bukovem dimu. Za same pisave je velika škoda, da se je veliko starih, izredno lepih, porazgubilo in jih poznamo le še po fotografijah.
Po vsem povedanem pisave in trniči zagotovo predstavljajo skupno celoto. Oboje je nujno potrebno zaščititi tudi kot
Planinci Kamnitarjev Peter z Dovje ravni, Kocjanov Miha in Kocjanov oče z Velike planine in Debevčeva Zefa z Dovje ravni med pašo leta 1964 (foto Vlasto Kopač).
drobno umetnino brez primere, ob tem pa ohraniti kar največ pristnih pisav in podatkov o njih. Nekatere sledi nam kažejo v davnino, zato bo prav, da jih temeljito raziščejo za to poklicani strokovnjaki.
Vsi drugi poskusi, npr. »pisave in trniči« iz keramike, okraševanje lončkov ali kruha na podoben način, kar
Preskarjeve bajte. Kot najboljši poznavalec Velike planine je poudarjal dejstvo, da so nekdaj tisti, ki so pasli na Veliki planini, sebe imenovali pastirji. Izrazov planšar, planšarski in planšarstvo domačini niso poznali - to so
planino na Dovji ravni. Na Veliki planini in v bistriškem kotu v domačem krajevnem narečju pasti živino in predelovati mleko pomeni planovati (pivanvat). Pastir na planini je tudi pwaninc, prebivalec Velike planine pa
JH ^4t
SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA KRANJ, __________Cesta Staneta Žagarja 33, telefon: (04) 204-15-74_
SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA KRANJ, KI JE NASTALA S 1. 9. 2004. ZA ŠOLSKO LETO 2007/2008 VABI NA INFORMATIVNE DNEVE IN K VPISU UČENKE IN UČENCE TER DIJAKE IN DIJAKINJE ZA NASLEDNJE PROGRAME:
1.	Srednje strokovno izobraževanje:
•	GRADBENI TEHNIK (SSI) - novost v šolskem letu 2007/2008
2.	Poklicno-tehnično izobraževanje:
•	GRADBENI TEHNIK (PTI)
3.	Srednje poklicno izobraževanje:
•	FRIZER (šolska in dualna oblika) - novost v šolskem letu 2007/2008.
•	MODEL SKUPNEGA IZVAJANJA PROGRAMOV V GRADBENIŠTVU (šolska in dualna oblika) ZIDAR, TESAR, SLIKOPLESKAR, PEČAR-KERAMIK, IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE
Šola izvaja tudi organizirano izobraževanje odraslih po »Modelu skupnega izvajanja programov v gradbeništvu« za prekvalifikacijo in za pridobitev prvega poklica ter samo izobraževanje za poklic frizer.
ČE Sl ŽELITE PRIDOBITI POKLIC, KI OMOGOČA ZAPOSLITEV IN NADALJNJE IZOBRAŽEVANJE, STE VABLJENI NA INFORMATIVNE DNEVE V PETEK, 9. 2. 2007 OB 9. IN 15. URI, TER V SOBOTO, 10. 2. 2007 OB 9. URI. INFORMATIVNA DNEVA BOSTA NA LOKACIJI CESTA STANETA ŽAGARJA 33, KRANJ.
I
-SlM
Srednja šola
Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik
prijazno vabi vse zainteresirane
na informativni dan,
9. februarja ob 9. in 15. uri ter 10. februarja ob 9. uri
v prostorih Zavoda za usposabljanje invalidne mladine, Novi trg 43 a, 1241 Kamnik.
Izvajamo naslednje prilagojene programe:
- nižji poklicni program Monter električnih naprav
-	nižji poklicni program Pomožni administrator
-	srednje poklicni program Elekrikar elektronik - nov srednjepoklicni program Računalnikar
- srednje poklicni program Administrator
-	strokovno tehniški program Ekonomski tehnik
-	poklicno tehniški program Ekonomski tehnik - in posebni program (Post)rehabilitacijski praktikum
I Za vpis v prilagojene programe in v posebni program je potrebna odločba o usmeritvi (gibalna oviranost), v programe s področja elektro stroke ter v programe Računalnikar, Administrator in Ekonomski tehnik pa se glede na razpoložljivo število prostih mest lahko vpišejo tudi dijaki brez odločbe.
ŠOLSTVO -1N FORMATIVNI DAN	Kamniški OBČAN
5 minut počitka Zemlji
Pridružimo se globalni akciji in skupaj ugasnimo luči 1. februarja med 19.55 in 20.00 ter sodelujmo v največji akciji ljudi proti klimatskim spremembam z varčevanjem energije, ki jo vse preveč potratno odmetavamo.
Dovolimo planetu Zemlja 5 minut počitka v temi.
Srednja šola Domžale
Gimnazija
Poklicna in strokovna šola Cesta talcev 12 1230 Domžale
Spoštovani, devetošolci in starši!
Letos bodo
INFORMATIVNI DNEVI 9. in 10. februarja.
Na SREDNJI ŠOU DOMŽALE vam bomo predstavili:
•	PROGRAM SPLOŠNE GIMNAZIJE
•	PROGRAM EKONOMSKI TEHNIK (pti)
•	PROGRAM STROJNI TEHNIK (pti)
•	MODEL SKUPNEGA IZVAJANJA PROGRAMOV V STROJNIŠTVU
-	avtoserviser
-	strojni mehanik
-	inštalater strojnih instalacij
•	PROGRAM PRODAJALEC
VLJUDNO VABLJENI!
Vabimo tudi vse, ki bi se želeli vključiti v IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH.
Več informacij na www.ssdomzale.si, tel.: 01/724 06 30
srednja šola domžale
Informativni dan je pred vrati
PRED
ŽIVLJENJSKO
ODLOČITVIJO
Devetošolci in maturantje, pa tudi njihovi starši, se v zadnjih tednih in mesecih ukvarjajo z življenjsko pomembno in težko odločitvijo: katero srednjo šolo izbrati, da bo v skladu z zanimanji, pričaKOvanji, sposobnostmi posameznika in bo pripeljala do poklica, ki bi ga želeli opravljati, ali pa omogočila nadaljevanje študija na želeni fakulteti. Seveda je tu še vrsta postranskih stvari, od učnega uspeha in povprečne ocene, ki lahko zapre marsikatero pot, do oddaljenosti šole, fakultete...
Informativni dan na srednjih šolah, višjih in visokih šolah v petek in soboto, 9- in 10. februarja, ponuja priložnost, da se bodoči dijaki in študenti seznanijo s programi in dodatnimi dejavnostmi, kijih izvaja posamezna sola, z vpisnimi pogoji ter drugimi informacijami, ki jim bodo prišle prav pri izbiri nadaljnjega študija.
Šole in fakultete so se, tako kot zadnja leta, izredno potrudile pri pripravi predstavitev in promocije, vključujejo izkušnje dijakov, študentov, tako sedanjih kot'nekdanjih, ki so uspeli v življenju, dosedanje rezultate mature, poleg rednega izobraževalnega procesa predstavljajo tudi dodatne dejavnosti, možnosti za zaposlitev po končanem študiju in druge koristne informacije. Dobrodošle so tudi spodbude k vpisu v študijske programe, ki nudijo možnost zaposlitve.
Odločitev, ki bo zaznamovala vaše življenje, je samo vaša, zato spoznajte srednje šole, fakultete in njihove programe, da bo pot do prave odločitve lažja.
Odgovorna urednica SAŠA MEJAČ

CENTER ZA POSLOVNO USPOSABLJANJE
vabi v izobraževalne programe za pridobitev višje strokovne izobrazbe:
•	INŽENIR INFORMATIKE
•	INŽENIR MULTIMEDIJEV
•	KOMERCIALIST
• POSLOVNI SEKRETAR
•	RAČUNOVODJA
Informativni dan: 9., 10. in 13. februar 2007
Informacije: Center za poslovno usposabljanje
Kardeljeva ploščad 27a, Ljubljana, telefon 01 5897 655 www.cpu.si
i	
&	
ŠOLSKI CENTER RU DO LF/
Izbira nadaljnjega izobraževanja po osnovni šoli je ena od pomembnih prelomnic v življenju mladostnika, saj pomeni odločitev, ki vsakomur zaznamuje prihodnost. Tega se v našem centru zavedamo in rezultati našega dela so porok, da smo sposobni izpolniti najvišje standarde, potrudili pa se bomo izpolniti pričakovanja dijakov in staršev tudi pri ostalih ciljih šolanja.
ZANIMIVI PROGRAMI
Pestrost programov omogoča dijakom svobodno izbiro in prehajanje med njimi, saj se programi razlikujejo po vsebini, načinu dela in zahtevnosti. Gimnazijski program omogoča pridobitev široke splošne izobrazbe in je namenjen dijakom, ki nameravajo nadaljevati študij na univerzi. Dijaki izbirajo med štirimi različnimi oddelki, kjer je poglobljeno znanje izbranih snovi:
naravoslovni oddelki namenijo več pozornosti fiziki, kemiji in biologiji,
jezikoslovni oddelki slovenščini in tujim ezikom, družboslovni oddelki pa psihologiji, socio ogiji in filozofiji, v evropskem oddelku so poudarjene evropske vsebine in dodane ure pri izbranem tujem jeziku, vključevanje tujih govorcev pri pouku, obvezno vključevanje v programe mednarodnega sodelovanja in izdelava projektne naloge z evropsko oziroma globalno tematiko.
Program ekonomske^gimnazije poleg temeljnih znanj posreduje tudi ekonomsko poslovna znanja ter omogoča izbiro med naravoslovnimi, humanističnimi in informacijskimi predmeti.
V programu ekonomskega tehnika se lahko dijaki odločajo med finančno računovodskim in komercialnim področjem. Splošna znanja se prepletajo s strokovnimi znanji, dijaki razvijajo podjetniško miselnost, sposobnost za samostojno delo, odgovornost in timsko delo.
Izkušnje pridobivajo tudi s praktičnim poukom v šoli, delovno prakso v podjetjih, s strokovnimi ekskurzijami in z obiski sejemskih prireditev.
Že drugo leto v obliki rednega pouka izvajamo enoletni maturitetni tečaj, na katerem se dijaki z opravljeno poklicno maturo, zaključnim izpitom ali nedokončanim gimnazijskim programom pripravljajo na splošno maturo.
VPETOST V OKOLJE
Šolski center	je	z razgibano arhitekturo,	različnimi prireditvami in
aktivnostmi vpet v kulturno in umetniško dogajanje v okolici. Naše delovanje ni omejeno le na lokalno raven, saj se povezujemo z različnimi šolami in ustanovami v Sloveniji in v evropskih državah.
Nahajamo se ob glavni prometni povezavi med Gorenjsko in Štajersko. V bližini šole sta avtobusna in železniška postaja, prometne povezave z vseh strani pa so ugodne. Pouk poteka za večino oddelkov v dopoldanskem času od 7.50	do	14.05. Praviloma enkrat	tedensko	imajo dijaki pouk
v popoldanskem času od 12.30 do 17.35. Za prehrano v šoli skrbi šolska kuhinja,	ki	pripravlja malice in kosila. V eni	najbolje založenih
šolskih knjižnic	si	vsi dijaki lahko izposodijo	učbenike	preko učbeniškega
sklada.
VZGOJA, IZOBRAŽEVANJE...
Preko 1000 dijakov in okoli 100 zaposlenih v centru sodeluje pri šolskem in obšolskem posredovanju znanja, sprejemanju in učenju za življenje. Skupaj si prizadevamo postavljati občutljive in nevidne meje med pravicami in dolžnostmi, med svobodo in disciplino. Vselej smo si prizadevali ne samo izobraževati, temveč tudi vzgajati v duhu temeljnih vrednot, zato si želimo in pričakujemo odprtega in skrbnega sodelovanja s starši.
IZBIRNE VSEBINE
Na zavodu skušamo z dodatnimi dejavnostmi usmeriti nemirno energijo odraščajočih v znanost in kulturo. Preko 50 različnih krožkov pokriva vsa področja od naravoslovja, družboslovja, humanistike, jezikov, računalništva, ekonomije, športa in rekreacije do kulture in umetnosti.
Dijaki se udeležujejo tudi predavanj, raziskovalnih taborov in tekmovanj v znanju na šolskih, regionalnih, državnih in mednarodnih tekmovanjih. Sola ima močno razvito in razvejano raziskovalno dejavnost in dijaki na vsakoletni prireditvi Gibanje znanost mladini dosegajo prva mesta na različnih raziskovalnih področjih. Uspehi na tekmovanjih jim omogočajo pridobitev Zoisove štipendije.
Visoka uspešnost dijakov ter odlični rezultati na maturi, poklicni maturi, kvalitetno usposobljeni profesorji, sodobno opremljena šola so temelji, na katerih smo gradili dosedanje delo.
Vpis v naše programe v zadnjih letih ni omejen, kljub temu več kot 96 % splošnih in poklicnih maturantov opravi maturo, med njimi je bilo lansko leto 9 zlatih maturantov.
Več o zavodu in programih boste izvedeli na informativnih dnevih v petek, 9. 2. 2007, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 10. 2. 2007, ob 9. uri. Lahko pa nas pokličete ali obiščete kar tako, pokukate v naše učilnice, spremljate pouk ali se pogovorite z našimi dijaki in profesorji.
ZANIMIVOSTI
25. januarja 2007	9
Kamniški OBČAN
hJiHf žt!jo'jz § puššnvl
Maratonski tek po puščavi v vročini, ki izkrivlja slike nad pekočim asfaltom. Dobro pripravljen triatlonec vodi pred zasledovalci in se približuje okrepčevalni postaji, kjer sedi naveličan moški pod pekočim soncem. Ko zagleda tekača, sprva kot vročični privid, mrzlično natoči kozarec vode in mu ga ponudi, ko priteče mimo. Tekač iztegne roko, a ne vzame kozarca, ampak sredi teka samo pomoči prst v vodo in ga oblizne, se rahlo nasmehne in pomaha v slovo. Slogan: malo porabi, daleč pride, v glavni vlogi reklamnega televizijskega spota za oglaševalsko kampanjo velikega francoskega proizvajalca avtomobilov Peugeot pa kamniški športnik Miro Kregar. Ker ga v teh dneh vidimo v malce drugačni vlogi od tiste njegove običajne, tesno prepletene s športom, smo z njim poklepetali tudi o tej zanimivi dogodivščini.
Verjetno kar precej bralcev zanima, kako je sploh prišlo do sodelovanja Mira Kregarja s Peugeotom in do snemanja televizijskega reklamnega spota?
Poklicali so me iz agencije Propeler in me prosili, naj pridem na avdicijo. Iskali so primernega maratonca, hitrega in odločnega, ki bi tekel po puščavi. Na avdiciji so me poslikali z vseh strani in posneli animacijo teka in pomakanja prsta v kozarec vode. Koliko maratoncev je bilo, ne vem,
ralca) in da me bodo preko video konference predlagali Parizu. Po nekaj dneh pa pride obvestilo, da so me potrdili tudi na upravi francoskega Peugeota in da takoj po dopustu odidemo na jug Tunisa do Saharske puščave, kjer bomo snemali.
Kako je potekalo snemanje, saj je Saharski del Tunizije poznan po peklenski vročini? Si po vseh preizkušnjah vajen teka tudi v takih razmerah? V reklamnem spotu verjetno vidimo le
moški so za določene scene vlekli nekakšen voziček s ka-mermanom in kamero meni ob boku, da so lahko posneli vse kadre. Dan pred snemanjem smo šli pregledat teren, poslikali možne variante in zvečer pozicionirali scenarij. Odločili so se za dve lokaciji, približno 2 km narazen. Ena za prihod in ena za odhod. Ponavljal sem približno 200 metrske teke, čez dan približno 100-krat, kar nanese skupaj 20 kilometrov. Nič posebnega, če to ne bi bilo sredi puščave, razbeljene od sonca in vročine. V takšnih razmerah nikakor ne smeš pozabiti na vodo in zaščito pred soncem. Popil sem kar 20 litrov vode, kajti sonce je neusmiljeno pripekalo, prav tako se je bilo potrebno mazati z zaščitno kremo in obnavljati masko na obrazu. Noben make up pač ne zdrži v takih razmerah. Kakšnih problemov s tekom in snemanjem nisem imel, kajti teka po vročini sem navajen iz tekmovalnih časov, pa tudi treniral sem med dopustom
»Sredi puščave, razbeljene od sonca in vročine, smo pona.....a ne vzamem kozarca, ampak kar med te-
vljali posamezne scene - tek, pa tista zanimiva scena, ko se kom pomočim prst v vodo in ga obliznem... približujem človeku pri okrepčevalni postaji, ki me priča- podkrepim slogan: malo porabi, daleč pride«, kuje s kozarcem osvežilne vode, iztegnem roko, da bi prijel pravi Miro, ki pa je za tek po puščavi potre-kozarec....	boval le nekoliko več tekočine - goriva...
ker smo hodili tja v različnih terminih. Izbor je vodil slovaški režiser Roman Valent in snemalec Sven Pepeonik, ki sta bila tudi pozneje, na snemanju, vodji ekip.
Medtem, ko sem bil na dopustu, so me obvestili, da so me izbrali (kot glavnega ig-
del proge, ki si jo pretekel, kolikšna pa je bila razdalja v resnici, na samem prizorišču?
Snemali smo točno 12 ur. Večino opreme so snemalci »rentali« v Tunisu pri njihovi snemalni ekipi. Postavili so tračnice ob cesti in štirje
prav med 12. in 13. uro, ko najbolj žge. Sem bil pa proti večeru od vsega skupaj že kar utrujen. Ampak ekipa je bila tako navdušena nad materialom, da smo doma takoj pregledovali posneti material. Z nami je bil fotograf, ki je med kadri naredil tudi posnetke za obcestne jumbo plakate.
Ko so reklamo vizualno izdelali, so jo dali v potrditev v Pariz in po potrditvi dokončali. Iz Peugeotove baze so nato material razposlali v vse vzhodnoevropske države in vsak generalni uvoznik se sedaj sam odloči, kdaj starta z akcijo. V Sloveniji so startali v ponedeljek, 15. januarja. Pred dnevi so me klicali iz agencije in javili, da je odziv tako dober, da so se odločili odkupiti avtorske pravice za celo Evropo. Tako bo reklama sedaj predvajana od Španije do Poljske.
Kakšni pa so odzivi domačih, prijateljev, ko so televizijski oglas pred dobrim tednom dni začeli predvajati tudi v Sloveniji? So te prijatelji, Kamničani takoj prepoznali v reklami ali je trajalo nekaj dni?
Sin Drejc je tudi sam triatlonec in
PEUGEOT HDiTEHNOLOGIJA. MALO PORABI, DALEČ PRIDE.
Ob nakupu novega 307 ali 407
www.peugeot.si
Ne moremo vam obljubiti, da lahko pozabite na bencinsko črpalko, zagotovo pa lahko kar za nekaj časa pozabite na ceno goriva. Ob nakupu nove 307 ali 407 (velja tudi za nakup vozila z bencinskim motorjem) vam podarimo gorivo za 20.000 km vožnje. In to vožnje v kateri boste uživali ne le zato, ker bo zastonj, temveč predvsem zato. ker se bo s Peugeotom vsak kilometer na cesti spremenil v čisti užitek v vožnji.
PEUGEOT r*i**K*A TOTAL
PEUGEOT. UŽITEKV DOVRŠENOSTI.
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje www. rodex.si, 01/722 81 31, 722 77 98, 722 88
Miro Kregar s celotno ekipo. V Saharskem delu Tunizije, pod žgočim soncem, so posneli odmeven televizijski reklamni spot za velikega Francoza - Peugeota s Kamničanom v glavni vlogi...
je, seveda, ponosen name, hčerki pa sta tudi prinašali iz šole novice, da se reklama »full« vrti in smo jo potem čakali pred TV-jem. Začel sem dobivati sporočila od prijateljev, če sem res jaz, kajti maskerji so me napudrali in pobarvali lase, tako da me na prvi pogled res ni prepoznati. Zadeva se tudi relativno hitro odvrti. Me je pa marsikdo prepoznal po teku, predvsem tisti, ki me poznajo »z bojnih polj«.
Ko se reklama zavrti na TV, vsi malo postanemo - všeč mi je, da je ljudem všečna in so jo lansirali v vse evropske države.
Je bil prigaran zaslužek vsaj malce zvezdniški?
Glede zaslužka - ni bil ravno zvezdniški. Zahodne države namreč najdejo Slovenijo iz razloga, ker znamo narediti dober izdelek (ki zadovolji kriterije zahoda) za nizko ce-no(po merilih vzhoda). S temi pogoji naredijo nizko bud-getni spot in posledično vsi stiskajo. Da ni preveč slabe volje, se vsi pogovarjajo(mo) tako: saj bomo pa še kaj naredili in bo takrat boljše. ..to se pa ve...
Je to tvoj prvi nastop v oglaševalski kampanji? Morda še kdaj?
To ni moj prvi nastop v reklamnih akcijah, s celo družino smo snemali že za Elan, pa Alpino, veliko pa tudi za predstavitev mojega inovativnega
pripomočka za učenje smučanja - otroških smučarskih vajeti. Prejšnjo soboto sem imel prispevek v športni oddaji Zdaj na TV SLO. Naredil sem tudi kar nekaj oddaj s potovanj po svetu za A kanal - Havvaii, Japonska, Avstralija... Z Borutom Veselkom smo posneli tudi pred leti zelo popularno Adrenalino...
Poznamo te kot odličnega športnika, duatlonca, triatlonca, organizatorja športnih tekmovanj, posvečaš se delu z mladimi...: Kaj pa tvoja športna pot, v katero smer gre, čemu se posvečaš v zadnjem obdobju?
Po 17-ih letih tekmovanj, ko sem opravil z 18 Ironman triatloni, trikrat končal na petem mestu, dvakrat zmagal na najvišjem triatlonu na svetu Inkaman Titicaca, enkrat na Powermanu, bil član slovenske bronaste ekipe na Evropskem prvenstvu v Nemčiji, se je moja športna pot (načrtovano) končala leta 2001 po nastopu na Svetovnem prvenstvu v Ultraman triatlonu na Hawaiih (drugo mesto). Imel sem probleme z narastišči bicepsov in bil tudi operiran. Naslednje leto sem ob pomoči prijateljev iz Stranj začel z organizacijo duatlona Kamnik, akvatlona Terme Snovik in triatlona Bled - tekme za slovenski pokal, državna prvenstva in
Evropean prestige race. Čez dve leti sva z Gregom Zoretom ustanovila Trišportno šolo triatlona, ki sedaj dela v štirih skupinah in šteje preko 50 otrok, nato pa z Igorjem Kogojem še rekreativno skupino v Ljubljani, ki šteje preko 130 članov, ki organizirano 3 x tedensko tečejo in 5 x tedensko plavajo. Klub, ki vse to združuje, sem ustanovil že leta 1996 - TK Trisport Kamnik in pod tem nazivom smo osvojili nešteto naslovov državnih prvakov.
Organizacijo vsega želim peljati dalje, lani pa sem se spet vrnil na tekmovalna polja, ker v šoli triatlona vadi tudi sin Drejc in če njega peljem na tekmo, je vseeno, če še sam malo pomigam. Letos bom verjetno oddirkal tudi kaj daljšega, cilj mi je opraviti 20 Ironmanov (torej »dolgujem« še 2), imam pa še dolg na SP v Ultramanu (leta 1999 so me v sumljivih okoliščinah diskvalificirali, ker sem ogrozil zmago Američana, leta 2001 sem končal kot drugi). Če bi mi šlo vse po planu, bi spet rad resno napadel ta prestol. Vendar bo moral biti izpolnjen še marsikateri pogoj (zdravje, čas, forma, sponzorji ...). Tudi na področju smučanja še nisem rekel »zadnje«, saj nameravam s prodajo vajeti za učenje smučanja prodreti na tuje trge.
SAŠA MEJAČ

m
Iz dneva v dan nas z različnimi nasveti v revijah, časopisih, na televiziji in radiu obveščajo o tem, kako pomembna za zdravje in pravilno delovanje našega telesa je voda. Z vodo dobi naše telo veliko za zdravje in dobro počutje pomembnih sestavin. Voda je vir življenja in tega se zelo dobro zavedamo tudi v Termah Snovik. Da ima naša termalna voda blagodejne balneološke značilnosti in je primerna za pitje, rekreacijo in v zdravstveno-terapevtske namene, so potrdile večdesetletne izkušnje, ki dokazujejo njene zdravilne učinke pri zdravljenju želodčnih težav, kožnih bolezni in poškodb. To je potrdila tudi odločba, ki smo jo od Ministrstva za zdravje prejeli v oktobru preteklega leta.
Leta 2002 se je raziskave o zdravilnih učinkih termalnih izvirov Term Snovik lotil prof. dr. sci. janez Kraševec, dr. med., profesor za balneologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Analize so pokazale, da je voda čista, brez primesi, bogata s kalcijem, magnezijem in drugimi koristnimi minerali. Termalno vodo bi se po mnenju dr. Kraševca lahko ugodno izkoriščalo v celo vrsto kurativnih in preventivnih namenov, še zlasti pri kroničnih boleznih hrbtenice in gibal, revmatizmu, artrozi, osteoporozi ter stanjih po operacijah gibalnega sistema.
Za ohranjanje zdravilnih lastnosti, ki jih voda ima, je pomembna tudi njena temperatura. Temperatura v našem večjem termalnem bazenu znaša 31 stopinj in je še primerna za aktivno gibanje v vodi.
TERME
SNOVIK
■Svet termalnih užitkov
Priporočamo:
Telovadbo v vodi - brezplačno vsak delovni dan ob 10. in 18. uri
Aktivno plavanje - vsak ponedeljek ob 20. uri Vodeno vadbo v vodi za ženske - vsak torek ob 20. uri Vabimo na:
Začetne in nadaljevalne tečaje plavanja za otroke in odrasle
Individualno učenje plavanja Vadbo v vodi za seniotje
Informacije: 01/83 44 100, www.terme-snovik.si. info@terme-snovik.si
JOŽE VOLJKAR MED NAJBOLJŠIMI SLIKOPLESKARJI
Humanitarno-tekmovalna akcija v Splošni bolnišnici Murska Sobota
Včasih ga srečamo v Kamniku, ko s sodelavcem barvata cestne oznake na občinskih cestah, drugič barva ograjo ob Kamniški Bistrici, tretjič ga ujamemo, ko stoje na lestvi hodi po kakšnem hodniku in pleska strop ali pa s pomočjo avtodvigala barva kakšen zvonik...
Kdo je to? Slikopleskar Jože Voljkar, samostojni podjetnik iz Zgornjega Tuhinja, človek, ki z veseljem meša barve in uživa v svojem poklicu, ob prostem času pa se rad poigra z vnukinjo Lauro, nabira gobe, hodi v planine...
Drugouvrščena slikopleskarja Jože Voljkar (tretji z leve) in Janez Jeglič (četrti z leve) z dr. Andrejem Bručanom, ministrom za zdravje.
Nič posebnega, boste rekli. Pa je. Ob koncu leta izbiramo različne »NAJ« športnike, gospodarstvenike, politike, pevce; če bi v Kamniku izbirali NAJ slikopleskarja, bi bil to gotovo Jože Voljkar.
Jože je mojster svojega poklica, saj je njegova ekipa Jože Voljkar s.p., v sestavi Jože Voljkar in Janez Jeglič, na osmem državnem tekmovanju slikopleskarjev Slovenije dosegla odlično drugo mesto. To je humanitarno-tekmovalna akcija, ki vsako leto poteka v eni od slovenskih bol-
nišnic - konec novembra 2006 je potekala v prostorih Splošne bolnišnice Murska Sobota v Rakičanu. Sodelovalo je skoraj 120 slikopleskarjev, okrog 80 le v humanitarni namen, ostali so poleg humanitarnega namena tudi tekmovali, tako se je 20 ekip pomerilo v pleskapju sten, stropov in dveh vrat. To je zelo natančno delo. Jože, član Območne obrtne zbornice Kamnik, mi je povedal: »Pred tekmovanjem vsaki ekipi dodelijo bolniško sobo, ki jo je treba prepleskati. V njej je vsa bolniška oprema, ki jo moraš
zaščititi, odviti različne vtičnice in stikala, odstraniti luči, jih zaščititi. Vsako najmanjšo prasko ali razpoko na steni, stropu ali vratih moraš najprej pravilno zarezati in zakitati, sledi brušenje in pleskanje. Delo poteka po točno določenih fazah in dve štiričlanski komisiji ves čas ocenjujeta posamezne faze. Vmes dobiš še ploščico, pobarvano z določeno barvo in belo ploščico, na katero moraš »ujeti« barvo prve ploščice. Tu se ocenjuje oz. preizkusi sposobnost posameznega tekmovalca v mešanju barv in to vzame veliko časa, če hočeš biti natančen. Po končanem pleskanju je treba za seboj vse počistiti in pospraviti, pomiti po tleh in vso opremo postaviti na pravo mesto. Tako čisto mora biti, da lahko takoj pripeljejo bolnika!«
Za vse to je na voljo 9 ur časa; začnejo ob 8. uri, končano mora
biti do 17. ure. Jože in Janez tekmovanje vzameta zares in to se pozna pri končnem rezultatu. Tudi na kosilo nista šla, ker sta želela delo opraviti kar najbolje. In to jima vsako leto znova uspeva - od osmih tekmovanj sta sodelovala na šestih: štirikrat sta bila četrta, enkrat tretja, na za-
dnjem tekmovanju pa druga za ekipo Majdič d.o.o. iz Mengša, ki je zasedla prvo mesto. Pokal sta prejela iz rok ministra za zdravje dr. Andreja Bručana, ki je poudaril humano noto akcije, direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota pa se je vsem tekmovalcem in sponzorjem materiala zahvalil in
ob tem poudaril, da take akcije in donacije prispevajo k boljšemu počutju osebja in bolnikov v bolnišnicah.
Jože pravi, da se bo tekmovanj še udeleževal, saj tako preverja svoje znanje, naredi pa tudi nekaj dobrega za druge.
MARINKA MOČNIK
PRIREDITVE V DSP KAMNIK V LETU 2006
Skupaj smo spletli prijateljstva in nepozabne trenutke
Le nekaj trenutkov nazaj smo si stanovalci, svojci in delavci Doma starejših občanov Kamnik na tradicionalnem Novoletnem srečanju - Čajanki z ansamblom Sicer voščili srečno, zdravo in zadovoljno leto 2007. V vsakem izmed nas je tlela misel, da bi v novem letu gledali s srcem, da bi prepoznali dragocenost časa in da bi še naprej soustvarjati lepe trenutke v naši domski
skupnosti.
Veliko trenutkov je bilo nepozabnih in spomini nanje dajejo tisto potrebno toploto, zadovoljstvo in notranji mir, kar starostniki najbolj potrebujejo. Ob tej priložnosti bi izrekli zahvalo vsem, ki se nas vsako leto spomnite ter nam s svojimi sposobnostmi, talenti, znanjem ali pa s preprosto besedo in pogovorom polepšate dneve, ki jih preživljamo v Domu ob Nevljici.
V letu 2006 smo imeli več kot 40 različnih prireditev, poleg vseh ostalih aktivnosti, ki so se odvijale v okviru Delovne terapije. Najbolj številčni so bili nastopi pevskih zborov. Takoj na začetku leta, ob pravem snežnem metežu, so nam s pesmijo voščili Quartet Pirnat s sopranistko Urško Pavli in altistko Marto Starbek. Sledili so: MPZ Jakob Aljaž iz Medvod, Folklorna skupina iz Cerkelj na Gorenjskem, MeP sestav društva za tretje življenjsko obdobje Lipa iz Domžal. V atriju in dvorani Doma nam je delček skladb iz letnega repertoarja predstavila Mestna godba Kamnik, v poletnih mesecih pa so nam prepevali Vokalna skupina Oda, MPZ Iskra Kranj, MPZ Društva upokojencev iz Kamnika ter Kamniški Koledniki. V jesenskem času smo obirali plodove skupaj z MPZ Moravče, Ljudskimi pevkami iz Domžal, MPZ Škrjanček iz Videm-Dobre-polje ter Predicami iz Kamnika. Prepevali so nam posamezniki; ljudski pevec Jože Gajšek, Nataša Loborec Perovšek z možem, Silva Kosec in Sonja Gaberšček.
Najbolj razveseljivi pa so obiski otrok posameznih šol in vrtcev. Velikokrat si marsikdo od naših
stanovalcev zaželi zopet postati otrok. Zaželi si oči otroka, srce otroka, ki razigrano in brezskrbno steče čez trato, ki zavrisne ob pogledu na švigajočo ptico, ki sprašuje, kdo je prižgal zvezde. In prav je tako. Ob vseh tegobah, ki nas tarejo v starejšem obdobju življenja, bi se morali dan za dnem postavljati v to vlogo in lažje bi premagovali težave. Že z obiski in nastopi otrok se večina težav prepolovi, če ne povsem izgine. Z igro »Žastonj počitnice« so nas v svet estradnih umetnikov popeljali učenci OŠ Vranja Peč, ob prazniku mater in žena pa so pripravili prisrčen program učenci OŠ Stranje, podružnica Gozd. Kot vsako leto, so tudi letos svoj instrumentalni program dvakrat predstavili učenci Glasbene šole Kamnik. Veliko navdušenja z odličnim programom in interpretacijo so vnesli učenci OŠ Stranje. Ob tem moramo omeniti že dolgoletno medgeneracijsko sodelovanje z vrtcem - enota Bakovnik, kjer so otroke obiskali naši stanovalci. Deležni so bili nepozabnega druženja ob soku in piškotih, otroci pa so jim ob koncu zaigrali še igrico. Tudi medgeneracijsko sodelovanje s starejšimi otroci se vse leto odvija v okviru programa »Prostovoljno delo s starimi«, v katerega so vključeni učenci osnovnih šol občine Kamnik in Komenda. Slednji so nam v januarju pripravili prijeten program in nam s harmoniko zaigrali venček narodnih.
V okviru Delovne terapije potekajo dogajajo različne aktivnosti, ki pripomorejo k bolj kvalitetnemu življenju stano-
valcev v Domu. Trudimo se, da čim več aktivno sodelujemo pri pripravah in izvedbah različnih prireditev. Sami vsako leto pripravimo program ob kulturnem prazniku in tudi letos smo obeležili obletnici Goriškega slavčka Simona Gregorčiča in dvajseto obletnico smrti prof. Matije Tomca. Mozartovo leto so zaključile delavke, pevke vokalne skupine DO RE MI, ki pogosto skupaj s stanovalci oblikujejo program. S pustnim rajanjem smo se poslovili od zime. 31. obletnico Doma smo dostojno praznovali. Tradicionalno smo izvedli program, naši stanovalci so se predstavili v vlogah recitatorjev in pevcev Domskega pevskega zbora. Veseli smo občinskega priznanja, ki smo ga v minulem letu prejeli za 30 let uspešnega delovanja. »Slovenija od kod lepote tvo-je?«...smo se spraševali v pesmi in besedi ob Dnevu državnosti, ki jo vsako leto stanovalci izvedejo sami. V mesecu decembru sta nas obiskala dva dobrotnika; sv. Miklavž in Božiček in nam zaželela obilo zdravja, strpnosti in medsebojnega razumevanja. V božičkovem programu so, tako kot vsako leto, nastopili dijaki Šolskega centra Rudolfa Maistra iz Kamnika. V zadnjem tednu pa smo, skupaj s svojci stanovalcev, ob prijetnem kramljanju in plesu nazdravili novemu letu. Za prijetno plesno vzdušje so poskrbeli člani ansambla Sicer.
V poletnih mesecih se velikokrat hladimo s sladoledom in uživamo ob prijetni glasbi ter srkanju ledene kave v atriju našega Doma. Z družabnimi igrami popestrimo tradicionalne piknike; pomladni, kostanjev piknik in Martinovanje. Za glasbeno plesno vzdušje sta poskrbela ansambla Javor in Prijatli. Teh srečanj se naši stanovalci zelo radi udeležujejo. Še nedolgo nazaj smo tudi stanovalce, ki za svojo mobilnost
	HW ^ ■■Th	
lij		
Stanovalci Doma se ob priložnostnih prireditvah, tradicionalno pa že ob obletnicah doma, uspešno predstavljajo v vlogi pevcev in recitatorjev.
uporabljajo invalidske vozičke, lahko peljali z avtobusom na krajše izlete; v Kamniško Bistrico, Brezje, itd. Danes pa je to zaradi varnosti z zakonom prepovedano. S pikniki in drugimi družabnimi srečanji doma poskušamo to vrzel nadomestiti. Še vedno pa organiziramo izlet za pokretne stanovalce. Letos nas je pustolovščina peljala v Posočje. Ž ladjico smo se popeljali in uživali v čudovitem razgledu po smaragdni biserni reki Soči. Še vedno podoživljamo to čudovito izkušnjo, še najbolj živo pa nam je pred očmi »mornarska poroka« dveh naših stanovalcev na tej ladjici. V toplejših mesecih se pogosto sprehodimo ob Nevljici, čeprav je bilo to letos zaradi adaptacije ceste nekoliko ovirano, vendar smo le dočakali dan, 27. oktober, ko smo se sprehodili po novo asfaltirani cesti do Kamnika, malo razgledali po mestu in nazaj domov. Gibalne aktivnosti udejanjamo tudi z vrtnarjenjem, urejanjem bližnje okolice Doma v okviru vrtnarske skupine.
V naše veliko zadovoljstvo pa se lahko pohvalimo tudi z nastopi in razstavami nekaterih naših najbolj aktivnih stanovalcev. Tako nam je 28. marca stanovalec mag. Cene Matičič, častni občan občine Kamnik, pripovedoval o znanih Kamničanih, o njihovem življenju in izgledu mesta Kamnik, ko je kot osemletni fantič tekal po ulicah. Gospod Cene je razgledan, še vedno znanja željan gospod, ki pravi, da visoka starost zanj ni nobena ovira in da je sedenje, pisanje, urejanje člankov v računalniku prav zanimivo delo. V maju nam je podrobno opisal svoje potovanje in delo v Sahari. V tem mesecu je v avli Doma gospa Marija Klobčar razstavila gobeline, ki jih je s potrpežljivostjo ustvarjala v svoji sobici. V jeseni sta se naši domski skupnosti pridružila zakonca Angela in Karl Zelič in kaj kmalu smo doživeli razstavo njegovih slik in reliefov. Pri otvoritvi razstave so poleg Domskega pevskega zbora stanovalcev sodelovali z glasbenimi točkami njuni vnuki. Do svečnice si lahko v avli Doma ogledate Karlove jaslice, ki jih je začel ustvarjati ob prihodu v Dom.
Ne moremo pa mimo zahvale vsem našim duhovnikom Kamniške župnije, posebno g. Maksimiljanu Ocepku in p. Ernestu Žižmondu, ki redno, z vso predanostjo skrbijo za duhovno hrano naših stanovalcev. Bog jim poplačaj.
Velikokrat slišimo misel; Delajte dobro, živite za druge... Tako
Letošnja izletniška pustolovščina bo vsem še posebej ostala v spominu, saj smo plovbo po smaragdni Soči začinili še s pravo mornarsko poroko dveh naših stanovalcev kar na ladji.
se bo tudi vam dalo in odmerilo vaš trud in odgovornost, ki jo mero v vaše naročje. V imenu čutite do nas, globoko poplača s vseh stanovalcev in delavcev polno mero zadovoljstva. Še na-doma se vsem posameznikom prej pa se toplo priporočamo, in skupinam zahvaljujem za lepe	V imenu stanovalcev
trenutke, ki ste jih podarili našim	delovna terapevtka
stanovalcem. Želimo vam, da se	KSENIJA KOZJEK
VABLJENI V SPOMLADANSKE TEČAJE 2007
. MALA ŠOLA
. ZAČETNI TEČAJ (IPS A-B-BH- C) . NADALJEVALNI (IPO)
. PES SLEDAR
VPISI BODO POTEKALI 28. 02. sreda, 01. 03. četrtek, 06. 03. sreda, 07. 03. četrtek. OD 18. DO 20. URE na VADIŠČU KINOLOŠKEGA DRUŠTVA DUPLICA.
kddupUca3@gmail.com	041 213 596
www.kddupnca3.com	041 927 657
041 201 680
DRUŠTVO
JOGA
V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU
DOMŽALE
vabi k vpisu,od 22.1. do 7.2.2007
DOMŽALE: Stara OŠ Venclja Perka (za bivšo knjižnico), ob ponedeljkih in sredah, od 18. do 20. ure. KAMNIK: OŠ 27. julij (poleg policije), Tomšičeva 9, ob ponedeljkih in sredah, od 19. do 20. ure. RADOMLJE: OŠ Preseije pri Radomljah, Pelechova 83, ob ponedeljkih, od 19. do 20. ure.
Rezultati redne vadbe so:
- sposobnost, da si pomagamo v vseh življenjskih okoliščinah;
•	izboljšanje zdravja in počutja;
•	povečana sposobnost koncentracije;
•	samozavest in spokojnost;
•	osvoboditev nezaželenih navad in vezanosti;
•	samospoznanje.
Informacije:
na telefonu 031 231 440,od ponedeljka do petka,od lih do 15h in na www.joga-v-vsakdanjem-zivljenju.org/domzale/
joga v vsakdanjem življenju je neprofitna, humanitarna in nevladna organizacija.
V
75- LETNICA SMUSKE SKAKALNICE V KAMNIKU
Nekdanja podoba skakalnice pod Zapricami, ko so skakalci dosegali še skoke, dolge 40 metrov in več.
Šestega januarja letos je poteklo 75 let od svečanega odprtja smuške skakalnice v Kamniku, katere ostanki so še danes vidni pod Zapricami oziroma na koncu današnje Streliške ulice.
Takratni slovenski časopis »Jutro« je 7.1.1932 pod naslovom: »KAMNIK IMA SMUŠKO SKAKALNICO« zapisalo v uvodu takole: »Včeraj je SK Kamnik v navzočnosti tisočglave množice svečano otvoril svojo smuško skakalnico - Lepa udeležba tekmovalcev - Zmagovalec Franc Palme, član »Ljubljane« osvojil klubovo darilo.« V nadaljevanju piše, da se je otvoritve skakalnice udeležilo nad tisoč ljudi, ki so prihajali v Kamnik peš, s kolesi, avtobusi in vlaki. Veliko je bilo med njimi takih, ki so smuške skoke videli prvič.
Slovesna otvoritev se je pričela ob 14.30 s sprevodom smučarjev in kamniške godbe, ki je krenila
s kolodvora proti skakalnici. Na čelu sprevoda je ponosno korakal šestletni smučar Oskar Klinar in pozdravljal obiskovalce. Slovesnosti so se udeležili poleg domačinov tudi narodni poslanec g. Cerar, kamniški dekan g.
Rihar, ki je skakalnico tudi blagoslovil in pa tedanji predsednik SK Kamnik dr. Žvokelj, ki je v kratkih besedah pozdravil navzoče.
Sodniško ekipo za to tekmovanje sta sestavljala g. Gnidovec in dr. Švigelj, na sodniški tribuni pa je bil navzoč tudi predsednik JZSS dr. Pirc. Tekmovalo je skupaj 9 tekmovalcev, med njimi Kamničana Miloš Levičnik in Lado Stergar. Boljši tekmovalci
so dosegali skoke okrog 29 metrov. Zmagal je, kot že rečeno, Franc Palme, član »Ljubljane«. Razglasitev rezultatov, podelitev priznanj in daril je potekalo v restavraciji Kumer v Kamniku.
Dolga leta je ta nova pridobitev služila kamniškim smučarjem-skakalcem, kar nam priča še nedavno posneta fotografija. Bili so vzponi in padci, bile so obnove in propadi skakalne'naprave, bila so obdobja dobrih in slabih zim, obdobja večjega in manjšega zanimanja mladine za ta atraktivni zimski šport, večji ali manjši posluh vodilnih funkcionarjev v SK Kamnik za skoke in vendar je ta skakalnica omogočila številnim skakalcem, da so na njej našli svoj športni užitek, ter se nekateri razvili v odlične skakalce in kasneje v trenerje skokov.
Kakšna pa je današnja podoba 75 let stare »lepotice«? Žalostna! Marsikdo, ki nima posluha za skakalni šport bi ob pogledu na fotografijo skakalnice, posneto 6.1.20-07 dejal: »Ja, pač letom primerno,
kaj hočemo«. Nekdanjo 50m napravo je drevje povsem preraslo, manjša naprav pa še deloma kaže podobo skakalnice. Svoj pečat pri vsem tem daje tudi letošnja mu-hasto-zelena zima. Upajmo, da se bo kmalu našel nekdo, ki bo zapel tisto znano ljudsko pesem: »Bom grmovje posekal, travico požel...«. Pa da ob skakalnici ne bo samo pel, ampak da ji bo z delom in športnim duhom vrnil nekdanji blišč in pomen v dobro skakalnemu športu.
Ljubitelji smučanja po starem, ki delujemo pod imenom »KAMNIŠKE GRČE«, nismo pozabili na bogato smučarsko preteklost skakalnega športa in bomo na svoj način obeležili spoštljiv jubilej skakalnice pod Zapricami - tako kot smo preteklo sezono obeležili 75-letnico »BAJTARSTVA« na Veliki planini, ki se je pričelo prav po zaslugi smučarja Rajka Gregorca in njegovega brata Slavka iz Kamnika.
MARJAN SCHNABL
Današnja podoba velike smuške skakalnice je žalostna. Zaletišče z vrha hriba, odskočno mizo in doskočišče je preraslo drevje.
30 let Društva za varstvo in vzgojo ptic Kamnik
9. januarja je minilo 30 let, ko se je na prvi ustanovni skupščini zbralo 17 ljubiteljev ptic iz ožjega in širšega območja Kamnika in ustanovilo takrat po vrsti tudi 17. društvo v Sloveniji, ki se je tri mesece zatem vključilo v članstvo Zveze društev za varstvo in vzgojo ptic Slovenije, hkrati pa v svetovno ornitološko organizacijo, imenovano
-	COM (Confederation Ornithologique Mondial).
Društvo je iz takratne sredine izbralo prvo vodstvo v sestavi: Drago Kovačič - predsednik, ing. Dušan Bombač - podpredsednik in sestavljalec prvega Statuta, Franc Kuhelj iz Vodic - tajnik, Miha Lap
-	blagajnik in Srečko Klančar - gospodar. Člani predsedstva so bili: ing. Avguštin Lap, Janez Cerar in Bernard /Hardi/ Klemen, ki je poskrbel za izdelavo logotipa društva. Ostali člani so bili: Janez Lipovšek, pok. Miha Pajek st., pok. Anton Turk, Miha Uršič iz Kamnika, Ivan Rozman in Marjan Debelič iz Vodic, Janko Vrtnik, Jure Vinkovič iz Most in Franc Kremžar iz Komende.
Od naštetih 17 ustanovnih članov jih je, žal, sedem že pokojnih, v društvu od njih »vztraja« le še ustanovni predsednik Drago Kovačič, v vseh tridesetih letih pa se je v društvu zvrstilo še 68 članov, od katerih 18 članov tudi ni več med živimi.
Težki, a nadvse uspešni začetki
Začetek delovanja društva je bil silno zahteven, saj je bilo potrebno začeti iz nič. Sama članarina je bila le za pokritje administracije, potrebno pa si je bilo ustvariti pogoje za društvena tekmovanja in razstave ptic, ki bi prinesle vsaj nekaj nujnih sredstev za obvezujočo dejavnost varstva prosto-živečih ptic na področju kamniške občine. Posebnih donacij ni bilo moč pričakovati, zato so se člani odločili za izdelavo in prodajo društvenih značk, ki so bile tisti čas silno aktualne in vabljive za veliko množico zbirateljev. Startna sredstva je založil sam predsednik društva, ki je poskrbel za dobavo, člani pa so značke tako pridno prodajali, da se je do jeseni istega leta nabralo toliko sredstev, da so kupili 250 razstavnih kletk in potrebni material za izdelavo 35 stojal, 33 razstavnih panojev in kovinske preletalnice za zunanje ptice, ki so jih člani na razstavah predstavljali obiskovalcem. Z veliko vneme, znanja in dobre volje je bilo slednje izdelano kar ročno in v režiji članov samih. Pri tem gre velika zahvala pokojnemu Srečku Klančarju, ki je kot strokovnjak kovinarske stroke pripomogel k izredno kvalitetni izdelavi vseh kovinskih razstavnih rekvizitov.
Društvo je tako že v prvem letu uspelo organizirati društveno ocenjevanje ptic v prostorih OŠ Toma Brejca, kjer je ptice članov ocenil mednarodni sodnik iz Zagreba pok. Djuro Priboljšan, v času zimskih počitnic pa organizirati prvo društveno razstavo ptic. Ker je bila tovrstna razstava prvič v zgodovini Kamnika, je bila množičnost obiska nad vsemi pričakovanji. Člani društva so bili navdušeni, saj so bili na ta način bogato nagrajeni za ves vložen trud. Društvo je za velik del izkupička nabavilo zajetno količino sončničnega semena in ga razdelilo vsem, ki so pozimi skrbeli za pernate živali v naravi. Tovarna pohištva STOL je to leto podarila društvu veliko količino lesnih odpadkov, iz katerih so tako člani društva kot šolarji OŠ Toma Brejca izdelovali ptičje gnezdilnice in krmilnice.
Društvo se je že v istem letu na Zvezni seji skupščine včlanilo v Zvezo Slovenije in že sodelovalo tako na republiški ravni, kot na državni razstavi ptic takratne Jugoslavije v Splitu.
Društvo je nizalo uspehe
Aktivnosti in uspehi so se zatem vsakoletno in množično vrstili. O nekaterih smo pisali tudi v našem glasilu. O Kamniku se je govorilo po vsej Jugoslaviji, tem bolj, ker je društvo predlagalo svojega predsednika Draga Kovačiča jugoslovanskemu Zboru sodnikov za sodniškega pripravnika Ta se je vneto lotil dopisnega študija ornitologije, ornitofilije in genetike ter leta 1979 v Novem Sadu položil prvi državni izpit za križance, naslednjega leta pa na državnem prvenstvu ptic v Ljubljani še za barvne kanarčke. Z zavzetim delom je nato v letih 1987-90 napredoval do mednarodnega sodnika za barvne kanarčke in edinega v Jugoslaviji z licenco za eksotične ptice. Tako ni bilo aktivnega ljubitelja ptic, ki zanj in za društvo v Kamniku ne bi vedel. Drago Kovačič je bil predsednik društva vse do leta 1984, ko mu je podeljeno društveno unikatno Priznanje in imenovanje za Častnega predsednika društva. Prvi naslednik na mestu predsednika je bil naslednjih osem let Miha Uršič iz Stranj, v naslednjih letih pa so mu sledili: Dušan Grudnik in Niko Zalaznik le po nekaj mesecev, Valentin Homar za kar 13 let, Tone Stariha pa le za 2 meseca.
Bila so tudi krizna leta
Amplituda uspešnosti in aktivnosti je vsa ta leta nihala in dosegla kritično točko leta 2001, ko je takratni predsednik Homar brez slovesa zapustil društvo in odšel v Ljubljano. Zamenjave ni bilo, društvo je bilo pred propadom, zato je Kovačič kljub častni funkciji prevzel začasno delovno vodenje društva in ga rešil pred takratnim polomom. Kljub naporom, da se funkcija predsednika prenese na nekoga od ostalih članov, to ni uspelo, vse do prihoda člana iz Zg. Pirnič, ki pa je vložil vse sile za prevzem te funkcije z osnovnim namenom, da društvo onemogoči, izbriše iz registra in izvrši nasilni prevzem vseh materialnih sredstev ter jih, skupaj s člani, preseli v svoje vnaprej načrtovano društvo v Medvodah. Za »samopredstavitev dobrotnika« mu je sicer uspelo zapraviti kar znatna društvena sredstva in s tem za svoje cilje »očarati« kar nekaj kamniških članov, od katerih patriotizma in lojalnosti že prej ni bilo moč pričakovati. Z ostro in hitro reakcijo je bilo nato preprečeno vsako nadaljnje delovanje v škodo kamniškega društva, tako, da le-to, sicer v zmanjšanem številu, še vedno deluje.
Brez dobrotnikov gre vse težje
Ob jubileju pa se člani zlasti spominjajo vseh tistih, kisov teh letih kakorkoli pomagali društvu pri njegovem delu. Največja zasluga in predvsem prisrčna zahvala gre Osnovni šoli Toma Brejca, M je vsa leta nudila prostore za skladiščenje razstavnih rekvizitov in prostor za razstave ptic, pri tem pa ni zahtevala nikakršnih materialnih nadomestil. Pred leti jo je podobno posnemala tudi OŠ Frana Albrehta, ki ji gre prav tako javna zahvala.
Tudi pri Agenciji za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik je društvo zadnji dve leti naletelo na dokajšnje razumevanje in naklonjenost pri oglaševanju svoje skromne dejavnosti - vzgoje in varovanja ptic v naravi. Društvo se je vsa leta naslanjalo predvsem na lastno delo in prihodke, zato ni iskalo pomoči od zunaj. Sicer pa se je tudi Občina na pisno prošnjo odzvala le z 200 dinarji pred davnimi leti, za kar ji gre seveda zahvala, žal pa to ni bila ravno močna stimulacija za nadaljnje pisanje prošenj.
Prihodnji cilj je združitev vseh kamniških ljubiteljev ptic
Člani so se tokrat odločili, da bodo za spremembo od ostalih društev po Sloveniji, na stežaj odprli vrata vsem, ki ljubijo ptice, pa naj imajo
"tone Škarja
IN NJEGOVIH 70 LET
V	ponedeljek, 15. januarja, je praznoval 70. obletnico rojstva Tone Škarja. Čeprav je rojen Mengšan in tudi stalno živi v Mengšu, je po svetu in doma znan kot Kamničan. Od vsega začetka svoje planinske dejavnosti je namreč član kamniškega planinskega društva in prav zaradi svoje alpinistične aktivnosti, delovanja v alpinizmu in za alpinizem je poznan v vsej svetovni planinski oz. alpinistični javnosti.
V	kamniški alpinistični odsek seje včlanil leta 1956, ko je bil odsek tik pred tem, da preneha delovati. Prevzel je načelništvo, ki ga je opravljal celih deset let in pod njegovim vodstvom odsek ni samo ponovno zaživel, ampak so bili postavljeni tudi temelji, da lahko sedaj govorimo o kamniškem alpinističnem odseku kot enem najboljših v Sloveniji.
Njegovi vzponi v tistem času po- Tone Škarja s sljko svoje najljubše gore v menijo tudi kva- Himalaji - KangCendženge, ki mu jo je po-litetni preskok v daril Cene Grilje.
slovenskem lednem
plezanju in osnovo za poznejše uspehe v visokih planinah. Pri tem pa Tone ne počiva na lovorikah, ampak je še vedno aktiven alpinist s po več deset alpinističnimi turami na leto. Med njimi so tudi take, ki tudi pri mlajših še vedno vzbujajo spoštovanje. Tako je v letu 2006 ob 50. obletnici začetka svojega alpinističnega delovanja in ob 100. obletnici prvega vzpona sam ponovil Dolgo nemško smer v Severni Triglavski steni. To je dejanje, ki ga ne bi kar tako opravil bistveno mlajši alpinist.
Je pa njegovo delo veliko tudi na področju slovenskega odpravarskega alpinizma. Kot eden redkih pokončnih Slovencev z vizijo in brez zavisti, je v vlogi načelnika Komisije za odprave v tuja gorstva pri PZS za vrsto let začrtal smer razvoja alpinizma. In prav ta njegova smer in vztrajanje na njej je Slovence pripeljala v svetovni vrh alpinizma. Če primerjamo število prebivalcev, število hribov, ki jih imamo, z uspehi, ki sojih dosegli naši alpinisti, lahko neskromno rečemo, da smo prvi na svetu. In eden od glavnih »vzrokov«, da je temu tako, je nedvomno tudi Tone Škarja.
Zato je AO Kamnik kar v okviru svojega rednega sestanka pripravil skromno slovesnost ob njegovem prazniku in se mu tako vsaj na simboličen način zahvalil za dolgoletno delo v korist kamniškega alpinističnega odseka in slovenskega alpinizma na sploh.
______________________BOJAN POLLAK^
Roka dobrotnika naj bo v Kamniku vsakdanjost tudi za ptice.
le enega hišnega ljubljenčka ali pa gojijo oziroma želijo vzgojiti kakega pernatega mladička. Združitev gojiteljev in ljubiteljev ptic bi najmanj podvojilo število članov, saj v Kamniku skorajda ni hiše ali stanovanja, od koder se ne bi slišalo ptičjega ščebeta. Mnogi med njimi pogosto iščejo sogovornike, ko gre za razna vedenja, izkušnje in spoznanja v zvezi z njihovim varovancem. Društvena srečanja, kjer bodo razni posveti, izmenjave izkušenj in predavanja iz področja ornitologije, ornitofilije, vzgoje ptic in same genetike, bo pravi naslov za marsikoga, ki se doslej ni imel priložnosti vključiti v sebi sorodno družbo. Ljubljenčki bodo vključeni tudi v razstave in tekmovanja, podobno kot v felinologiji (mačke) ali kinologiji (psi).
S skupnimi močmi bi skrbeli tudi za prosto-živeče ptice v naravi. Osnovni cilji in naloge društva torej niso le vzgoja sobnih ptic, pač pa tudi pomoč in varstvo zunanjim pticam. Naloga in osnovna dolžnost vsakega člana je, da po svojih zmožnostih pomaga pticam v naravi, zlasti v zimskem času, ko naravo prekrije debela snežna odeja in se ptičji živelj v mrazu in pomanjkanju hrane bori za preživetje. Te ptice pa bodo člani v živo spoznavali na skupinskih pohodih v naravo.
Društvo zato prijazno vabi vse, ki jih zanima ptičje petje, lepota njihovega perja ali vzgoja ptic, da se mu pridružijo. Vsakega somišljenika bodo izredno veseli. Sedež društva je na naslovu: DWP KAMNIK, Kersnikova 8, Kamnik tel: 831-33-82, E-naslov: kodra@volia.net. Včlanitev v društvo je povsem enostavna, cena pa znaša: pristopnina - /izkaznica in fotografiranje/ = 5 , letna članarina = 10 .
Vodstvo društva je polno svežih in obetavnih idej, zato je realno pričakovati vidnega napredka, zlasti s povečanjem števila članov, s katerim se bodo veselili vsakega ponovnega srečanja, tako na sejah, predavanjih, izletih, razstavah in drugih prireditvah.
KODRA

Šah, keglja nje. Škocjanske jame in še veliko več.
A
www.studentskl-klub.com
Pogled na statistiko zimskih projektov za mesec januar je še vedno precej klavrn. In to zaradi pomanjkanja snega. Vremenoslovci sicer za prihajajoče dni napovedujejo nekaj snežink, čeprav se nam zdi, kot da se ne morejo odločiti, kako visoka bo snežna meja. Ja, je že tako, da je vreme v zadnjih mesecih še bolj nepredvidljivo kot včasih... Vseeno upamo, da se bodo dežne kapljice, ki trenutno kapljajo po oknu, čim hitreje spremenile v prekrasne snežinke in vsaj za vzorec pobelile naše podalpsko mestece ...
Čeprav je po slovenskih smučjščih januarja z velikim presežkom prevladovala zelena barva, na Študentskem klubu Kamnik nismo pozabili na svoje člane. Namesto smučanja in sankanja smo se raje odpravili na bovvling, kjer je bilo - kot ponavadi - nasmejano, prijazno, toplo in prijateljsko vzdušje s kančkom tiste prave tekmovalnosti, ki je pri tem športu vedno dobrodošla.
V zadnjem tednu januarja sta napovedana še dva zimska projekta - nočno sankanje na Jezerskem in snežni paintball na Kraljevem hribu. Če bo nočno sankanje ostalo nočno in se ne bo spremenilo v suho in če bo snežni paintball res snežni, bomo videli čez nekaj dni...
Ker pa se je naš zavzeti aktivist Mark odločil, da ne bomo več od-
Krvodajalstvo se širi tudi med mladimi.
visni od snega in nizkih temperatur, se je plan februarskih projektov nekoliko spremenil.
Še vedno so v »igri« smučarski nočni torki v Kranjski Gori, če bo snega vseeno premalo, se bomo največji snežni navdušenci lahko po belih strminah spuščali na avstrijskem ledeniku Moelltal, kjer je preizkušeno snega dovoli.
Odločili smo se tudi, da vam tri februarske sobote zapolnimo s kegljanjem. Da se boste med napornimi študijskimi obveznostmi sprostili, nabrali energije za nove podvige in morebitno slabo voljo stresli s krogle na keglje... kako z užitkom jih gledamo, ko padajo!
V februarju bi bil tudi že čas, da se odpravimo malo naokrog po naši prelepi deželici. Ker je letošnja zima z relativno visokimi temperaturami neprimerna za snežne vragolije, pa je odlična za ogled podzemlja. In kje na svetu boste našli lepše podzemlje kot je kraško? Če ne verjamete, se lahko prepričate z ogledom Škocjanskih jam. Da bo dan še popolnejši, smo priključili še naravni rezervat Sečoveljske soline. Ogled urejene stare solinarske hišice in številnih ogroženih vrst ptic vas popelje v drugačen svet in drugačna razmišljanja...
Za bolj umirjene člane in tiste, ki res radi razmišljate, smo dejno poskrbeli v januarju, februarja nadaljujemo. Kaj? Kako? S čim? Šah vendar. In tokrat z nagradami! Več o tem si preberite na vvvvvv.stu-dentski-klub.com/kamnik.
To pa še ni vse za februar. Obeta se nam tudi elektrokarting v Ljubljani. Vse dodatne informacije so vam vedno na voljo v času uradnih ur v klubskih prostorih ali na že omenjenem internetnem naslovu.
MIRTA KADIVEC Pr-kamnik@studentski-klub.com
Mladinski center -KLUB STARŠEV vabi...
Društvo se je »rodilo« leta 1990 s pomočjo mladih Kamničanov, od katerih so nekateri danes že starši. Prerasli smo malo šolo, veliko šolo in zdaj pri sedemnajstih pomladih nimamo nikakršnih pubertetniških težav. Sem ter tja se pojavi kakšen mozoljček, a v glavnem smo zreli, odgovorni in pametni odrasli...Kaj bo šele ob polnoletnosti?!
S pomočjo staršev, mladih prostovoljcev in požrtvovalne ekipe društva smo pripravili veliko veselih, zabavnih in ustvarjalnih dogodkov, naredili veliko dobrih del za skupine in posameznike, ki to najbolj potrebujejo, sodelovali smo s toliko organizacijami in posamezniki, da bi težko vse našteli.
Naša odlika je, da se ne ustrašimo nobenega dela, izziva, ideje se nam kar krešejo, obenem pa smo odprti za pobude in ideje kogarkoli. Mislim, da nas je tudi lokalna skupnost prav zato »posvojila« in nismo imeli težav s preživetjem, aktivno smo sodelovali na vseh večjih prireditvah v Kamniku.
Naš moto - za aktivno, ustvarjalno in zabavno preživljanje prostega časa otrok, mladostnikov in njihovih staršev, smo neštetokrat preizkusili v praksi in potrdilo se je, da je to pravo vodilo. Prav zato vabimo nove in »stare«, zveste člane in podpornike našim idejam in delu, na ponovoletno srečanje (čajček z zamudo), ki bo obenem kratek občni zbor društva. Za nemoteno delovanje moramo pregledati opravljeno delo in poslovanje ter s skupnimi idejami oblikovati nadaljnje delovanje društva. Pridružite se nam v torek, 30. januarja,ob 18. uri, v Hramu Lužar na Šutni. Veselimo se prijetnega srečanja.
za KLUB STARŠEV Helena Sterle
Ledo, največji proizvajalec in distributer zamrznjene hrane,
išče
skladiščnega manipulanta
Delovno mesto je v Mostah pri Komendi.
Prednost bodo imeli kandidati z izpitom za viličarja in kandidati z izpitom C kategorije.
Pisne prijave kandidatov pričakujemo v 8 dneh na naš naslov:
Ledod.o.o., Brnčičeva 29, 1231 Ljubljana-Črnuče ali na mail: ledo@ledo.si
KAJ, ZAKAJ, KDAJ, KAKO, KJE IN KDO?
NARAVOSLOVJE V VRTCU ANTONA MEDVEDA KAMNIK
Še vedno mi služi šest vdanih služabnikov. Od njih sem se naučil vsega, kar danes vem. Njihova imena so: Kaj, Zakaj, Kdaj,
Kako, Kje in Kdo. (Rudyard Kipling)
Na naravoslovje lahko gledamo kot na enega načinov, s katerim skušamo svet utemeljiti sistematično in premišljeno. Pri naravoslovju postavljamo različna vprašanja, postopno zbiramo podatke, iščemo odgovore, ki jih potem lahko povežemo v razumljive razlage. Za učenje naravoslovja je pomembno podporno in spodbudno vzdušje v vrtčevski skupini. Vzgojiteljica v vrtcu ustvarja za učenje spodbudno okolje in vzdušje, v katerem je otrok neodvisen, iniciativen, reče, kar misli, izraža interese, sprašuje, preizkuša.
Zakaj naravoslovje že v vrtcu?
Zato, ker postavlja temelje poznejšemu naravoslovju v šoli. Kako vzgojiti »naravoslovno« pismenega posameznika, ki bi bil poleg poznavanja temeljnih pojmov sposoben reševati probleme in odkrivati naravo na logičen in znanstven način (Krnel, Hvala, 2005)?
Za vse to je potrebno imeti in predvsem razviti nekatere spretnosti in sposobnosti, ki jih v naravoslovju imenujemo naravoslovni postopki. V predšolskem obdobju so predvsem primerjanje, razvrščanje, urejanje, prirejanje, merjenje ..., ki so vsi del začetnega naravoslovja. Za predšolskega otroka pa je zelo pomembno tudi postavljanje novih vprašanj, in to predvsem takih, na katera otrok lahko sam poišče odgovor. Zato je naloga vzgojitelja, da poišče taka vprašanja, jih razčleni, preoblikuje v takšnem smislu, da so razumljiva tudi otrokom. Na tak način naravoslovje
načrtujejo (načrtovanje) in nato izvedejo (opravljanje poskusa, preverjanje zamisli) ter poročajo o rezultatih (sporočanje, soočanje zamisli in izida poskusa). Pri naravoslovnih dejavnostih se otrok uči strategij mišljenja in raziskovanja. Zato ima otrok dovolj časa in priložnosti, da z lastnim preizkušanjem začuti lastnosti narave. Otroci prevzamejo odnos do narave in raziskovanja v prvi vrsti od staršev, nato so tu vzgojitelji in drugi odrasli. Odrasli je tisti, ki daje otrokom možnost in priložnost, da sprašuje in eksperimentira. Z opazovanjem, opisovanjem in eksperimentiranjem se otrok uči samostojno iskati odgovore. Otrok najprej raziskuje po lastnem interesu, nato ga pri tem vodimo in ob tem ustvarjamo situacije, v katerih lahko sami najdejo in rešijo problem. Svoje izkušnje opisujejo. Ugotovitve otrok niso nikoli »napačne«, temveč so lahko samo kot ena možnih razlag, ki jo lahko soočimo z drugimi razlagami. »Napačne« ugotovitve so lahko izhodišče za organizacijo nove izkušnje in poti do novega znanja. Zelo pomembno pa je v procesu učenja naravoslovja to, da odrasla oseba otroka spodbuja in vodi k »pravilnim« rešitvam, ne pa, da mu te rešitve sugerira ali kar ponudi. Zelo pomembno je eksperimentiranje, kjer otroke vzgojiteljica vodi z vprašanji, na katera lahko odgovori le, če opravi eksperiment, ali če otroci opazujejo. Za tak pristop k učenju naravoslovja pa sta potrebna zaupanje in odprtost. Naša naloga je, da otroku organiziramo tako okolje, v katerem si upajo povedati svoje zamisli, čeprav »napa-
Otroci opazujejo lom svetlobe.
Osnova vsega našega dela je bilo otrokovo predznanje, zato smo lahko naravoslovne dejavnosti izvajali v vseh starostnih skupinah. Ob tem smo upoštevali interes otrok, predvsem pa smo vedeli, kaj želimo doseči. To je bistveno za začetek učenja. Treba je vedeti, da pravih odgovorov ni, da pa obstajajo odgovori, ki so boljši od drugih. Zato pa so potrebni čas, izkušnje in vztrajnost. Otrok mora spoznati in spoznava, da se ob takih dejavnostih učimo vsi, tudi mi odrasli. Otrok se eksperimentom čudi, ga prevzamejo, se veselijo in če smo dosegli to, je to že zelo veliko.
Otroci so ugotavljali, kako delujejo magneti, katere predmete privlačijo in katerih ne, kako delujejo igrače... spoznavali so različne lastnosti snovi (prevodnost, magnetno privlačnost, topnost, krhkost). Otroci so odkrivali kaj je magnetno polje,magnetni poli, ribnik...
Pri tem se otrokom porajajo zanimiva vprašanja, zakaj lahko ujamem ribo na trnek z magnetkom,
lom svetlobe, zakaj imamo očala, kako deluje mikroskop, veliko so se igrali s sencami, senčnimi lutkami, izdelali silhuete... Otroci so pri različnih naravoslovnih dejavnostih spoznavali mikroskop in se učili opazovati različne predmete z njim.
Včasih je težko odgovoriti na kakšno vprašanje, ker je zastavljeno na način, da bi z razlago otroka lahko zavedli in posegli na področja, ki so daleč od otroških izkušenj in njihovega razumevanja. Pri tem smo otroke lahko preusmerilo iz »zakaj« v »kako«. To terja od vzgojiteljice veliko odprtosti, saj učenje naravoslovja zahteva ustvarjalnost in spodbuja skupen razmislek.
Veliko je dejavnosti, ki jih naši otroci dnevno izvajajo v vrtcu. In niso neopažene, saj obstajajo fotografije, posnetki, dnevniki, slike, risbe, zbirke, igrače. Na ta način imamo priložnost in možnost za vnovičen vpogled in podoživljanje opravljenega dela.
Če se vrnemo na začetek - v
Igra z magneti je otrokom nadvse zanimiva, saj vseskozi odkrivajo kaj novega.
postane zabavna in zanimiva dejavnost tudi za predšolskega otroka. Otroci pri opazovanju pojavov okoli sebe, razmišljanju in delu s predmeti in snovmi razvijajo čut za naravo in jo hkrati s tem spoznavajo. Naravoslovje je tema, ki jo VVZ Antona Medveda vključujemo med prednostne dejavnosti. Menimo, da smo področje naravoslovja doslej dobro obravnavali, a še vedno lahko ponudimo otrokom več in bolje. V tem kontekstu smo se odločili, da bolj poglobljeno spoznamo dve področji naravoslovja: magnetizem in svetlobo. V svoje vrste smo povabili Faniko Fras - Berro z Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in prof. kemije s Srednješolskega centra Rudolfa Maistra Renato Capuder Mermal. Z njuno pomočjo smo lahko svoj pristop k naravoslovju osmislili in se res pripravili na naravoslovne dejavnosti, ki so potekale v vrtcu. Kaj je cilj takih dejavnosti? Naš cilj ni le strogo poznavanje magnetizma in svetlobe kot takih, ampak v prvi vrsti odkrivanje skrivnostnega, neznanega, spodbujanje radovednosti, kajti že dejavnosti same, če so primerno vodene, razvijajo naravoslovne ali splošno poznane postopke. Pri tem otroci skušajo napovedati, kaj se bo zgodilo, zakaj se je zgodilo (napoved, zbiranje zamisli otrok), poskus
čne«, jih zagovarjati in o njih odprto razpravljati. V VVZ Antona Medveda stopamo po poti, kjer smo dojemljivi za otroške zamisli, potrebe in njihova občutja. Otrokom smo ponudili zanimive naravoslovne dejavnosti, ki so jim bile v veselje, ki so spodbujale njihovo radovednost in s tem željo po učenju in spoznavanju novega.
kako lahko poberem železne delce iz mivke, kako deluje avtocesta in avtomobilčki...
Otroci so odkrivali in spoznavali lastnosti svetlobe, kaj je dan in zakaj pride noč, kako je v temnici, kaj pomeni prepustnost svetlobe, kakšen je vpliv svetlobe na rast rastlin, kako lahko uporabimo zrcala, kaj pomeni oz. kaj je
VVZ Antona Medveda bomo ostali gospodarji šestih vdanih služabnikov. Od njih sem se bomo tudi v naslednjih letih učili: Kaj, Zakaj, Kdaj, Kako, Kje in Kdo. Pa še kaj bomo spoznali in nato dodali. Vprašanje seveda. In skupaj poiskali odgovor.
ALENKA JEVŠNIK
Vabljeni v prenovljeni Salon bele tehnike in vrhunskih
kuhinj JgESPSS v DOMŽALE, Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20
Del. čas: 8.00-19.00, sobota 9.00-13.00
www.liiz-karantania.si
USPEH HOKEJISTOV CALCIT KAMNIKA
13. januarja so se igralci hokeja na rolerjih iz okolice Kamnika udeležili turnirja, ki ga je prirejal Hokejski klub Horjul. Turnir se je odvijal v novi sodobni dvorani v Horjulu, kjer imajo tudi ekipo klubskih državni prvakov v in-line hokeju za leto 2006.
Ekipa HK Calcit Kamnik je bila sestavljena izključno iz fantov, ki igrajo hokej na rolerjih in prihajajo iz občine Kamnik iz društev HK Vrhpolje in HK Calcit Gamsi. Turnirja seje udeležilo 5 ekip od aktualnih državnih prvakov HK Horjul, HK Brezovica, HK Kočevski Medvedi, HK Pingvini in ekipe Calcit Gamsov. Turnirje potekal po sistemu vsak z vsakim, pri tem pa so hokejisti iz Kamnika dosegli en neodločen izid, dve zmagi
ter en poraz. Na koncu jim je kljub borbenosti zmanjkal en zadetek v mreži nasprotnika za dosego 1. mesta, tako da so dosegli 3. mesto, za kar so prejeli tudi pokal. Na koncu velja pohvaliti vse igralce ekipe, ki kljub temu, da ne trenirajo pogosto, saj v Kamniku ni urejenega prostora za igranje in- line hokeja na rolerjih, zavzeto trenirajo enkrat tedensko v precej oddaljeni dvorani v Lukovici pri Domžalah. Letošnje leto si želijo tudi s pomočjo sponzorjev Calcit d.o.o, Avtomehanika Cotman in IGM Zagorje igrati v državnem prvenstvu in tako prispevati k ugledu naše občine tudi na tem športnem področju.
ŽAGAR MATIJA
MLADI CALCITOVI ODBOJKARJI NA NAJBOLJŠI POTI
V soboto, 13- januarja, je bil odigran prvi turnir v mali odbojki za dečke. Turnir je potekal v Ljubljani, udeležili pa sta se ga tudi dve kamniški ekipi Calcit Kamnik 1 in Calcit Kamnik 2. Obe ekipi sta si zagotovili nastop na drugem turnirju, Calcit Kamnik 1 je zasedel prvo mesto v skupini, Calcit Kamnik 2 pa drugo. Drugi turnir je potekal 20. januarja na Brezovici. Pomerile so se ekipe Calcit Kamnik 1 in 2, Brezovica 1 ter Črnuški levi. Prvo mesto je prepričljivo pripadlo ekipi Calcit Kamnik 1, zanjo nastopajo Matic Janežič, Urban Hribar, Peter Lombergar, Nejc Urankar, Pino Lah, Žiga Poljanšek, Anže Hribar, Jure Benkovič ter Jaka Volovšek. Drugi ekipi Calcita, ki pa je svoje cilje dosegla z uvrstitvijo v drugi krog, se ni uspelo uvrstiti v tretji krog, tako da pričakujejo svoje nasprotnike v repasažu.
Tudi kadeti so pričeli s tekmovanji v A - ligi
21. januarja so odigrali prvi dve tekmi v Framu proti ekipama Maribora in Šempetra. Obe tekmi so gladko zmagali ter si priborili prve dragocene točke. Pohvaliti je potrebno vse igralce, saj so z zares kolektivno igro ugnali močna nasprotnika. Naslednja preizkušnja pa jih čaka čez štirinajst
dni v Šoštanju proti ekipama Fu-žinarja in Šempetra.
27. januarja nova tekma v kamniški športni hali
Druga članska ekipa je 20. januarja doma gostila ekipo Salonit Anhovo 2. Prvi niz je prepričljivo pripadel domačim Calcitovim odbojkarjem. Drugi niz pa so domači začeli slabše, saj je bil rezultat na začetku 5 : 1 za goste. Z zbrano igro na servisu in v napadu so domači igralci ujeli in prehiteli goste pri osmi točki ter osvojili drugi niz. Prav tako kot drugega so tudi tretji niz domači začeli slabo, saj so gostje vodili z rezultatom 10:2. Domačim pa je le uspel preobrat in
niz so zaključili v svojo korist.
Končni rezultat 3: Oza Calcit Kamnik 2.
Prva član-ska ekipa Calcita pa je 20. januarja gostovala v Novem mestu, kjer je izgubila proti ekipi Krke z rezultatom 3:1. Ekipa ni nastopila v popolni postavi.
Zaradi zdrav-
stvenih težav je bil odsoten libe-ro Hrastovec, tako, da je moral na njegovem mestu zaigrati prav tako poškodovani Sevčnikar. Kljub poškodbi sta bila primorana igrati tudi Matej Kališnik in Primož Dirntiš na mestu blokerja, zato so Kamničani preko te pozicije dosegli premalo točk, kar so nasprotniki izkoristili in dokaj gladko zmagali.
27. januarja ob 20. uri bodo v Športni dvorani v Kamniku Calcitovi igralci doma gostili ekipo Marchiol Prvačine. Zaradi številnih poškodb, s katerimi se spopadajo domači igralci, je pomoč s tribun še toliko bolj dobrodošla.	J.
Kadeti Calcita ciljajo visoko.
Broline Kamnik s porazom v tretji del
Začenja se odločilni tretji del državnega prvenstva v odbojki. Igralke Broline Kamnika so po drugem delu zasedale sedmo mesto, tri točke za ekipama Šentvida in Izole. V prvi tekmi tretjega dela, ki se je zaradi sodniškega štrajka (neizplačane obveznosti) začela s petnajst minutno zamudo, so dekleta gostovala pri drugouvrščeni ekipi Vitala iz Ljubljane in po pričakovanju izgubile s 3:0. Kljub vsemu pa tekma za Ljubljančanke le ni bila tako lahka, saj so se jim Kamničanke v končnici setov vedno nevarno približale, a nato nerazumljivo popustile, predvsem pa niso znale zaključiti napadov. Pri Kamničankah je trener Kramar letos prvič dirigentsko palico dodelil Tanji Božič, ki je priložnost dobro izkoristila, a na žalost to ni bilo dovolj za pomembno zmago. Tako so domače potrdile, da bodo letos tudi na koncu med štirimi najboljšimi ekipami, Kamničan-
ke pa čaka težak boj za obstanek v ligi, ki ga bodo Začele 3- februarja, ko bodo gostovale na Jesenicah, kjer so si v letošnji sezoni že privoščile neodpustljiv spodrsljaj. Sledita še tekmi v gosteh pri Šentvidu in 17. februarja verjetno odločilna tekma v Kamniku proti okrepljeni Izoli. Ni pa še jasno, kdaj bodo gostile ekipo Nove Gorice, ki bi morala v Kamniku igrati to soboto, a so na zvezi zaradi zasedenosti novogoriške ekipe tekmo prestavili. Sicer pa so Kamničanke igrale že kar nekaj prijateljskih tekem z ekipami iz zgornjega dela druge lige. Potem, ko so igrale z Grosupljem 2:3, pa so zlahka premagale ekipi Zreč in Šempetra. Kamničanke čaka v tem tednu še kar nekaj trening tekem pred zares odločilnim delom prvenstva.
S tekmovanjem pa so nadaljevale kamniške kadetinje v B ligi. Na prvem turnirju so v Stranjah gostile ekipi Kranja in Bleda
in zabeležile dve gladki zmagi z njem začele dekleta v mali 2:0, s tem pa napovedale boj za odbojki. Na prvem turnirju so prvo mesto v ligi. Se bolj spodbud- zasedle drugo mesto in se uvrstile no pa je dejstvo, da so nosilke igre	v drugi krog, kjer pa so bile četrte
še starejše deklice in so te tekme in bodo tako tekmovanje nada-odlična priprava za tekmovanje v ljevale v tretjem krogu repasaža. A ligi starejših deklic, kjer se ne Tudi pri tej selekciji kaže omeni-smejo braniti niti najvišjih mest.	ti, da bodo vsa dekleta igrala za to
Prav tako pa so s tekmova- kategorijo vsaj še eno leto.
NAJBOLJŠE UČENKE OŠ FRANA ALBREHTA
Odbojkarski klub Kamnik je v tem tednu izvedel Področno prvenstvo za starejše dečke in deklice kamniških, domžalskih in medvoških Osnovnih šol.
Po pričakovanju sta pri dekletih izstopali kamniški Osnovni šoli Frana Albrehta in Stranje. Tako, kot na občinskem prvenstvu, so bile tudi tokrat boljše učenke OŠ Frana Albrehta, ki so tako zasedle prvo mesto pred OS Stranje, tretja pa je bila OŠ Preska.
Pri fantih je bila v kamniškem polfinalu OŠ Toma Brejca veliko boljša od OŠ Stranje, medtem ko so se morali favorizirani Moravčani pošteno prepotiti v tekmi z OŠ Rodica, da so se uvrstili v pričakovani finale, kjer pa so nato brez težav premagali Kamničane. Tako so Moravčani zopet zasedli prvo mesto, OŠ Toma Brejca je bila druga, Stranjčani pa tretji.
CICOl.
SMUČARSKI DAN ŠPORTNEGA DRUŠTVA TUHINJ
V soboto, 20. januarja, smo se	Po ponovni oživitvi društva, je	krenili s čisto polnim avtobu-
člani Športnega društva Tuhinj	bil to naš prvi projekt, ki smo se	som, skupno število tuhinjskih
odpravili na celodnevno smu-	ga lotili. Že takoj smo naleteli na	smučark in smučarjev je znašalo
Čanje v Nassfeld, v Avstrijo.	pozitiven odziv, saj smo na pot	kar 53-
Smučišče Nassfeld oz. po slovensko Mokrine se uvršča med največja in najatraktivnejša avstrijska smučarska središča. Čisto z dna Ziljske doline nas je na vrh pripeljala najdaljša žičnica v Alpah. Svoje smučarske želje smo potešili na mnogih smučarskih progah, ki so obdane z lepoto gora in širnih planjav. V popoldanskem času nas je na vrhu, na višini skoraj 2000 m, obsijalo tudi sonce. Navdušeni, da smo bili deležni vsaj en dan zimske idile in smučarskih užitkov, smo se v pozno popoldanskih urah vrnili v dolino.
Želimo si, da bi nas sreča spremljala tudi v prihodnje, ko nas čakajo še druge aktivnosti in še večji projekti, ki smo si jih zadali v letnem planu.
za ŠD Tuhinj MATEJA SLAPNIK
NAVEZA PREZELJ - LORENČIČ NOMINIRANA ZA ZLATI CEPIN
V alpinističnih krogih velja »zlati cepin« za eno najvišjih in tudi najprestižnejših priznanj. Podeljujejo ga od leta 1991 in prav prvega sta prejela Marko Štremfelj iz Kranja in Marko Prezelj iz Kamnika za prvenstven vzpon v Kangčendžengi. V Kamnik je ponovno prišel leta 1996, ko sta ga prejela Vanja Furlan iz Novega mesta in Tomaž Humar iz Kamnika za prvenstven vzpon v Arna Dablamu. Med letošnjimi nominiranci so poleg dveh alpinistov iz Velike Britanije, dveh iz Kazahstana, treh iz Ukrajine, zopet trije iz Slovenije: Pavle Kozjek iz Ljubljane, Boris Lorenčič iz Maribora in Marko Prezelj iz Kamnika.
ZIMSKA VAJA GRS POSTAJE KAMNIK
Čeprav je letošnja zima zelo »kilava«, morajo biti gorski reševalci vseeno dobro pripravljeni. Posebej še, ker je zaradi majhnih količin snega
v hribih še več takih obiskovalcev, ki niso ravno najbolje pripravljeni in usposobljeni za obiskovanje na prvi pogled sicer kopnih, zato pa velikokrat precej poledenelih vrhov.
Zato je postaja GRS Kamnik tudi letos izvedla redno vajo, tako za podaljševanje licence kot tudi za utrjevanje znanja in rutine za člane, poleg tega pa tudi kot pripravo na zimski del izpitov za pripravnike. Kolikor toliko ustrezne razmere so 13- januarja našli v Tihi dolini na Veliki planini, vendar tudi tam niso mogli praktično izvesti sidrišč v snegu in ledu, prereza in preizkusa stabilnosti snežne odeje in plazov. Zato pa je bila temeljito obdelana uporaba reševalnih sani akia, nosil UT 2000 in uporaba plazovnih žoln. Na posameznih delovnih točkah so pomagali in nadzorovali delo inštruktorji Jernej Lanišek, Rado Nad-vešnik in Genadij Štupar, ki je bil tudi vodja vaje.
AŠ POD VELIKIM KLEKOM
V okvir alpinistične šole sodi tudi usposabljanje za hojo in plezanje po ledenikih. Ker je lanski alpinistični šoli AO PD Kamnik slabo vreme, pa tudi pomanjkanje časa preprečilo izvedbo ledeniškega tečaja, je bil ta izveden letos. Tako so v petek, 12. januarja, odšli pod Veliki
^ENERKON
Podjetje, ki zagotavlja celovite rešitve na področju merjenja porabe vode in toplote, vabi k sodelovanju:
-	INŠTALATERJA MERILNIH NAPRAV (m/ž)
Pogoj: dokončana IV. stopnja ustrezne smeri, vozniški izpit B kategorije.
-	SERVISERJA MERILNIH NAPRAV (m/ž)
Pogoj: dokončana IV. stopnja izobrazbe tehnične smeri, poznavanje programov MS Office ter znanje angleškega ali nemškega jezika priporočljivo, vozniški izpit B kategorije.
Delo se opravlja na terenu in sedežu podjetja.
Nudimo vam delo za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:
ENERKON d.o.o., Volčji Potok 24b, 1235 Radomlje www.enerkon.si
33311’ Kemijska industrija KAMNIK d.o.o.
Družba s 150-letno tradicijo na področju izdelave smodnikov in gospodarskih razstreliv
zaposli več delavcev/delavk
v proizvodnji črnega smodnika
Od kandidatov pričakujemo vestno in dosledno izpolnjevanje delovnih dolžnosti ter upoštevanje tako varnostnih kot delovnih navodil.
Nudimo vam urejeno delovno okolje s stimulativno plačo. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 3-eh mesecev, z možnostjo podaljšanja delovnega razmerja za nedoločen čas. Vaše pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 15-ih dneh na naslov:
KIK - Kemijska industrija Kamnik, d.o.o., Fužine 9,1240 Kamnik, ali po elektronski pošti t.lipovsek@kik.si. Lahko pa se tudi osebno dogovorite za razgovor po tel.: 830-38-70.
Klek (Grossglockner), kjer so prenočili v zimski sobi Studelske koče (Studelhutte). Naslednji dan so izvedli celoten program ledeniškega tečaja. Vzponu na najvišji slovenski vrh so se zaradi premočnega vetra in neugodnih snežnih razmer raje odpovedali.
Tega tečaja, ki ga je vodil Matjaž Šerkezi ob pomoči Janeza Ažmana, Franca Miša, Marka Petka, Igorja Urankarja in Vitala Veka, so se udeležili pripravniki Miloš Auflič, Miran Jereb, Mojca Kočar, Miha Loboda, Tadej Trobevšek, Mojca Volkar in tečajniki Gašper Erman, Urška Grilc, Andrej Rezar in Anže Zorman.
ZANIMIVO PREDAVANJE
V zimskem času, ko je planinska dejavnost običajno manjša, PD Kamnik nadaljuje s tradicijo predavanj o doživetjih v planinah. Tako je v sredo, 17. januarja, Marinka Ko-želj-Stepic pripravila prikaz barvnih diapozitivov in predavanje z naslovom »V deželi Masajev«. V njem je zelo privlačno prikazala svoja doživetja v deželi Masajev in tudi vzpon na Kilimandžaro, najvišji vrh Afrike.
Bojc
Domiflfe Masheva 11,1230 Domžale,
CIM^SVš1®1-01 724 ie se
■. »Kamnat Ljubljanska c. 21A (TPC Duplica)
tel. Ol 831 17 86
www. simo. x-s3lo.com
AVTODEU - AVTOMEHANIKA VULKANIZgRSTVO
NA ZALOGI PNEVMATIKE

Ponovni start v kegljaških ligah
V soboto, 20. januarja, se je začel drugi del državnega prvenstva v obeh ligah. Ženska ekipa Eta je gostovala v Gorici in bila poražena z rezultatom 2:6. Z malo sreče bi s 3302 podrtimi keglji lahko bil rezultat tudi drugačen. Med Kamničankami so bile najboljše Majda Lužar s 580, Damjana Pirman s 565, Boža Habat s 555 in Lidija Pirman s 547podrtimi keglji. Tako so s 14 točkami trenutno na tretjem mestu v l.A kegljaški ligi. Naslednje kolo igrajo doma z ekipo Triglav iz Kranja in pričakujemo zanesljivo zmago.
Igralci Calcita pa so tudi gostovali in bili prav tako poraženi. Domača ekipa Korotan iz Prevalj jih je premagal z rezultatom 7:1. V ekipi Calcita sta bila najboljša Drago Flerin s 581 in Franci Grubar s 585 podrtimi keglji. Naslednje kolo igralci Calcita igrajo doma z Izolo. Tudi tu pričakujemo zmago domače ekipe.
Druga ekipa Calcita je doma premagala do takrat vodilno ekipo Bele Krajine z rezultatom 6:2. V domači ekipi je Marko Mirt odigral svojo prvo tekmo
v državnem prvenstvu. Podrl je 553 kegljev. Izkazala sta se tudi Marjan Dolinšek in Janez Dimic. Druga ekipa Calcita je trenutno na 9- mestu z lepimi izgledi, da ostane v 3- državni ligi.
V Občinski ligi pa je bilo med tednom odigrano 12. kolo.
Rezultati 12. kola: DU - Calcit 3:5, ŠD Soteska : Mladinci 8 : 0, Kam bus : Zarja 5 : 3, Eta : Alu Alprem 3 : 5, Zarja elektronika : OOZ 0:8.
Kegljaški Klub Kamnik LEON PIRMAN
KAJ NAJ KMET STORI V JANUARJU?
Novo leto je med vse nas, ki živimo na podeželju in se ukvarjamo s kmetijstvom, pa naj bo to profesionalno (kar pomeni, da nam je kmetijstvo osnovna dejavnost), kot tudi tisti, ki jim je to dopolnilna dejavnost, prineslo veliko novosti, ki nas bodo spremljale skozi vse leto 2007.
Na kratko bi vas rad opozoril, kaj je potrebno storiti, da ne bomo imeli težav ob obisku uradnikov in eventualnih inšpekcijskih pregledih.
Marsikomu poteče v teh dneh izpit iz »Varstva pri delu«,
ki velja dve leti in ga je potrebno obnoviti pri pooblaščenem izvajalcu. Ravno tako mineva čas, da moramo opraviti sistematični zdravniški pregled pri pooblaščenem zdravniku specialistu medicine dela. Poglejte, ali je vaša dokumentacija o izpolnjevanju pogojev iz varstva pri delu v skladu z zakonom o le tem.
Vsi tisti, ki smo v programu Slovenskega okoljskega programa in izpolnjevanja EU standardov, moramo poskrbeti za analizo
zemlje in gnojilne načrte.
Z mesecem januarjem začne teči tri mesečni rok (najpozneje do 31. marca 2007) za oddajo vlog za povrnitev trošarine za goriva - energente, ki se uporabljajo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije v lem 2006 (povrne se 50 % trošarine v skladu s 54. členom zakona o trošarinah).
Posebna olajšava velja za člane skupnosti za samopomoč - ali tako imenovane »Strojne krožke« ( na našem območju deluje SK Pšata-Bistrica), saj se prizna posebna davčna olajšava - oprostitev pri plačilu storitev ( do 420 za ha kmetijskih površin - prizna se največ 20 ha, ter 85 za ha gozda -največ 30 ha gozda). Izkoristite to možnost in se s tem rešite dela na črno ter eventualnih problemom z inšpekcijskimi službami.
Izkoristite delo društev na področju podeželja, saj bo tako znanje najhitreje prišlo do vas, ki vas to zanima. V začetku meseca se bomo srečali na občnih zborih Govedorejskega društva
(predvidoma 2. februar), strojnega krožka ( predvidoma 10. februar)...V sodelovanju s KSS Kamnik in občino Kamnik poteka računalniški tečaj za začetnike v Šolskem centm Rudolfa Maistra - vse v želji večje in boljše informiranosti.. Pripravite se na nov način pogojev za vnos in vpis za izplačila podpor in subvencij za kmetijstvo v letu 2007. (je veliko novosti!)
Pašne in agrarne skupnosti pa bi rad opozoril na uredbo o mlečnih kvotah in prodajo mleka in mlečnih izdelkov v času planinske paše!
Za vse informacije se obrnite na Kmetijsko svetovalno službo v Kamniku, prijazno vam bodo pomagali.
Jožef Romšak
- svetnik in vodja svetniške skupine v Svetu KGZS, podpredsednik OE Ljubljana, predvsem pa kmet
KLEPAR-KROVEC
dobi delo za nedoločen delovni čas
Zaželjene so nekajletne delovne izkušnje v kleparskih in krovskih delih. Vozniški izpit »B« kategorije.
Stimulativni osebni prihodek. Pričetek dela takoj.
Zoran Sodnik, s.p., Gmajnica 9, Komenda, tel.: 041/719 499.
RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE
za fizične in pravne osebe
#11 BO# d.o.o.
Kamnik, Zikova ul. 4 tel.: 01/831-45-15, 031/305-451
PRVI MESEC BREZPLAČNO!
SIMPLV CLEVER
v. pCiOg i ■	v;’ !:* SAi ki U cyK,
EESSSS
> ' v,	, .
SPC Škerjanec, Krumperška 21, Domžale, tel.: 01 724 40 85
Kamniški
Občan
>1/83 91 31] »41/662 450
In memoriam
JOŽE OSENAR
(1919-2007)
Nobena modrost ni dovolj modra, nobena izkušnja dovolj trdna in zanesljiva, da nas smrtnike pripravi na takšen trenutek, kot je dokončno slovo. Vendar je beseda slovo tako neprijazna in dokončna. Ne smemo ji dopustiti, da bi nam zastrla podobo in spomin na enega najbolj plemenitih ljudi našega kraja.
Častni poveljnik prostovoljnega gasilskega društva Nevlje je bil rojen v vasi Vrhpolje pri Kamniku 15. 3-1919 kot drugi od sedmih otrok. Leta 1936 se je šel učit za modelnega ključavničarja v tovarno TITAN v Kamniku. Po končani učni dobi se je tu zaposlil in ostal zvest podjetju do odhoda v pokoj letA 1977. Zaradi sposobnosti in delavnosti je bil zadnjih 10 let mojster tega oddelka. V popoldanskem času je doma obdeloval majhno kmetijo, ki jo je podedoval po očetu.
Med vojno je s številnimi fanti odšel v partizane, kjer je kot borec sodeloval v NOB. Veselje do gasilstva je podedoval po očetu, saj je že leta 1934 kot 15-letni fant vstopil v gasilsko organizacijo, katere član je bil polnih 73 let. Začetno aktivno delo v teh vrstah mu je preprečila druga svetovna vojna.
V	povojni obnovi je že letal946 postal poveljnik prostovoljnega gasilskega društva Nevlje. Na položaju vodje operative je bil do leta 1992, nato pa še 7 let tajnik društva. Od leta 1999 pa do svoje smrti je bil član nadzornega odbora in predsednik komisije za delo z veterani.
V	vseh letih je bil aktiven član OGZ Kamnik. Od ustanovitve zveze leta 1955 do leta 1979 je opravljal delo blagajnika, nato pa do leta 1992 še delo tajnika. Do svoje smrti pa je aktivno deloval v svetu veteranov GZ Kamnik. Tajniške posle je opravljal tudi pri SIS za varstvo pred požari občine Kamnik od ustanovitve leta 1976 pa do razpustitve leta 1990.
Udeleževal se je vseh gasilskih tečajev, tako da ima čin gasilskega častnika II. stopnje. Z opravljenim izpitom gasilskega sodnika je sodeloval na vseh tekmovanjih v OGZ in tudi na širšem področju regije.
S svojo modrostjo in potrpežljivostjo je v društvu vzgajal mladinske in članske desetine za tekmovanje, z njimi pa je običajno dosegal lepe rezultate. Zadnja leta je bil duša in srce uspešne veteranske desetine društva. Z njegovim odhodom je tako v gasilskem društvu, kot tudi v sami veteranski desetini, ostala velika praznina, ki jo bo zelo težko zapolniti.
V	času njegovega poveljevanja smo v društvu prvič povečali gasilski dom leta 1960, drugič leta 1980, tretjič pa leta 1988. Bil je glavni organizator dela in gradnje doma. Ves svoj čas, trud in znanje je vložil v to zahtevno delo. Ko je bil dom 16. julija 1989 izročen svojemu namenu, se mu je odvalil velik kamen od srca, saj je bil to njegov drugi dom.
Naš častni poveljnik je bil vedno glavni organizator del v domačem kraju. Vsi krajani ga poznamo kot dobrega tovariša in prijatelja, vedno pripravljenega pomagati.
Vsa leta je bil aktivno vključen v družbenopolitične organizacije. Njegovo delavnost in poštenost so cenili v gasilski organizaciji na občin-
Jože Osenar je veselje in predanost gasilstvu podedoval od očeta, prenesel pa tudi na svojega sina. Na fotografiji sta skupaj ob 70-letnici PGD Nevlje leta 1994. Gasilski dom v Nevljah (v ozadju) je bil Jožetov drugi dom, bil je glavni pobudnik in organizator njegove gradnje.
skem in tudi na državnem nivoju. Za svoje delo je bil večkrat odlikovan s strani GZ Slovenije in GZ Jugoslavije, čeprav se je teh priznanj zaradi svoje skromnosti in poštenosti vedno branil. Tovariš Jože Osenar je prejel vsa odlikovanja GZ Slovenije, vključno z odlikovanjem za posebne zasluge, od GZ Jugoslavije gasilsko zvezdo L in II. stopnje, občinska odlikovanja I. stopnje OGZ Kamnik, Litija in Domžale, nato pa še odlikovanje medaljo dela. Za svojo 70-letnico pa je prejel plaketo gasilskega veterana.
Ob 80-letnici društva je naše društvo izdalo prvo tiskano kroniko o delovanju društva. Velika zahvala gre tudi tovarišu Osenarju, ki je vrsto let v pisani besedi skrbel za ohranitev zgodovine našega društva in kraja samega. Mnogo dogodkov in podatkov je ohranjeno predvsem zaradi njegove vestnosti in predanosti delu, ki ga je opravljal. Na občnem zboru pred dvema letoma je prejel priznanje za 70-letno aktivno delo v gasilski organizaciji.
Kdo ve, kaj bi rekel, če bi bil danes na mojem mestu. Gotovo bi našel prave besede, morda celo boljše, kot jih zmoremo mi v tem trenutku, saj se je mnogo let z izbranimi besedami poslavljal od pokojnih tovarišev gasilcev pri odprtem grobu.
Odšel je vzornik, mentor, prijatelj, velik človek odprtega srca, zadnji iz prve naše slike ob 10-letnici delovanja društva. Seveda ostaja spomin, veliko spominov, samo da zdaj ti bolijo, ker ne morejo biti most do prihodnosti, s katerega se z veseljem oziramo nazaj in hkrati s sanjami tlakujemo pot v prihodnost. Jutrišnjega dne, našega z Jožetom Osenarjem, ne bo več.
Naj bo ta trenutek za vse nas spoštljiv poklon njemu in njegovim dolgim letom predanega dela v gasilski organizaciji od davnega leta 1934.
Predsednik PGD Nevlje STANE NOVAK
MALI OGLASI
INŠTRUIRAM matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571.
INŠTRUKCIJE angleščine in matematike za osnovno in srednjo šolo. Prva informativna ura brezplačna. Tel.: 031/712-478.
ODDAMO enosobno stanovanje osebi srednjih let v hiši z lastnim vhodom v Kamniku. Tel.: 83 11 730.
NUDIM usluge likanja, čiščenja stanovanj ali poslovnih prostorov po dogovoru. Tel.: 040/828-072.
KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o. Kamnik, Trg talcev 1 Tel: 839-73-45, 839-73-46
VABIMO VAS V PRENOVLJENO IN RAZŠIRJENO TRGOVINO?
NUDIMO VAM:
-	ŽITA - KRMILA - UMETNA GNOJILA
-	PESTRA IZBIRA SEMEN IN VSEGA, KAR POTREBUJETE ZA VAŠ VRT
UGODNO!
SLUŽNOSTNO KLANJE ŽIVINE: ZA 20% NIŽJA CENA KLAVNINE IN NIČ STROŠKOV PREVOZA.
ŠE VEDNO UGODEN ODKUP KRAV ZA IZVOZ
Tel.: 831-76-28, GSM: 041/612-646
VABLJENI!
Kinološko društvo Kamnik
vam daje priložnost,
da nudite svojemu najboljšemu prijatelju
najboljše!!!
Pridružite se nam V tečajih Šolanja psov in glede na velikost, starost ali pasmo, bomo skupaj izbrali najustreznejši tečaj!
VPISI bodo v nedeljo 11., 18. in 25. februarja med 10, in 12. uro ter 3, in 4. marca med 10. in 12. u na društvenem vadbišču!
Pokličite 031/261-503 ali 031/607-692
mnmmjmmmmmjcmjii!
TEHNIČNA TRGOVINA agORfF,r
gorenje GEJS/TEj^ff	tosom« /P"
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
UGODNA JANUARSKA PONUDBA!
•MALIGOSPODINJSKI (
APARATI 10%
ti
l:};!
ELEKTRIČNO ORODJE-10%
MIKROVALOVNE PEČICE OD-10%
•VODOVODNE ARMATURE
• POSODA-15% . £L RADIATORJI, °D !°% KALORIFERJI -10%
• BELA TEHNIKA GORENJE,
- : BOSCH, ELECTROLUX,
USSI, BEKO SVETILA-
LA-15% ’
Jk
GLASBENI STOLPI, TELEVIZORJI-10%
več na www.pemecom.si
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI
- BREZPLAČNA DOSTAVA • KREDIT NA MESTU • NKBM, velja za vse banke KREDITI GORENJE 1 +3 DO 1 +24!
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
Ni več sonca, ni več bolečine,
Življenje trudno končalo je svoj boj.
ZAHVALA
V 77. letu življenja je tiho zaspala naša draga mama
JOŽI RAČIČEVIČ
iz Šmarce
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob njeni dolgotrajni bolezni stali ob strani, še posebej doktor Jermanovi, patronažni sestri Romani ter gospe Hildi Dolenec za njihovo skrb in pomoč. Hvala sorodnikom, sosedom, sodelavcem AS Domžale in Pošte Bakovnik za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za obiske na domu, tolažilne besede in lepo opravljen obred zadnjega slovesa.
Vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili' na zadnjo pot, še enkrat hvala.
Vsi njeni Januar 2007
Kogar ima človek rad, nikoli ne umre, le neskončno daleč je . . .
ZAHVALA
Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga
MOJCA KOSIRNIK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za maše in spremstvo na njeni prerani zadnji poti. Hvala tudi župniku, govorniku in pevcem za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsi njeni
Kamnik, januar 2007
Kako boli in duša trpi,
ko ob nenadni bolezni so ti pošle moči,
zaprl trudne si oči.
Zdaj pokojno spiš,
vendar v naših srcih še naprej živiš!
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi ata, dedi, pradedi, brat in stric
JANEZ BERLEC
po domače Jur kov iz Rožičnega
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pisna in ustna izrečena sožalja ter vsem, ki ste darovali za svete maše, cvetje in sveče.
Zahvala velja tudi gospodu župniku Kaštrunu za lepo opravljen obred, pevcem in vsem, ki ste ga še zadnjič pospremili na njegovi poti.
Žalujoči: sin Ivan z družino, hči Marinka z družino, vnuki, pravnukinja in drugi njegovi
Januar 2007
Tiho si nas zapustila, od nas se nisi poslovila. Obljubimo Ti, draga mama, da ne boš ostala sama.
Zdaj v tišini mimo spiš, v naših srcih pa živiš.
ZAHVALA
V 76. letu življenja je prenehalo biti srce naše drage žene, mame, babice, prababice, tašče, tete in svakinje
ANE VRANKAR
po domače Pehkove mame iz Sidola
Ob boleči izgubi se najtopleje zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem Stola - pisarniški stoli d.o.o., Svilanita in ŠCRM Kamnik za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste namesto cvetja darovali v druge namene ali nam ob težkih urah slovesa kako drugače pomagali. Iskrena hvala gospodu župniku Jožetu Razingerju za lepe poslovilne besede in opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem za zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino ter govorniku Igorju Žavbiju. Zahvaljujemo se tudi osebju ZD Kamnik, še posebej dr. Pfajfarjev!, sestri Idi in patronažni sestri Marinki, ki ste naši mami v času bolezni nudile nesebično pomoč. Hvala tudi vsem, ki ste jo v tako vellikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: mož Franc, sin Janez, hčerke Cilka, Ana, Joži in Milena z družinami ter drugo sorodstvo.
Sidol, Snovik, Kamnik, Poreber, januar 2007
Dobre stvari vam vedno nudijo izbiro! Uživajte pri tem in izberite svoj Chevrolet Aveo s 5. 4 ali 3 vrati, izjemno ceno zabavno opremljenih modelov, ugodnim financiranjem in zaupanjem 3-letne garancije!
AHAC&CO., d.o.o., Domžale, Mala Loka 15, 1230 Domžale Tel: 01/56 27 100	internet: ahac.pizem.si
Slike so simbolne, povprečna poraba goriva 5,2 - 9,6 l/100km. Povprečna količina emisij C02: 152 - 173 g/km. Naročnik oglasa AHAC&CO., d.o.o., Domžale.	* Ponudba in cene vključujeta vse dostopne popuste in veljata za model H3LA556, za omejeno količino ali do 31.01.2007
Zaposlimo
-	MESARJA (m/ž) in
-	DELAVCA-KO za pomoč
v mesnici
Inf. po tel.: 041/767-339,
Mesarstvo Rešet, Perovo 25, Kamnik
Redno ali honorarno zaposlim
DEKLE
za delo v strežbi
Kegelj bar, Cankarjeva 26a, Kamnik Tel: 041/626-223.
d m®.
drying made easy
ZAPOSLIMO:
2 MANIPULANTA, VILIČARISTA
Pogoji: dokončana osnovna šola, fizične sposobnosti za delo, prednost je narejen izpit za viličarja, ni pa pogoj, volja do dela. Delo ie na Drnovem (med Kamnikom. Mengšem in Mostami) Prošnje pošljite na: DME d.o.o., Ljubljanska cesta 22,
4000 Kranj, tel. 04 20 15 210
S svojim smehom vsakega si osrečiti znala, a pred usodo svojo nemočna si ostala... Bolezen iz tebe vso moč je izpila, za tabo ostala velika je praznina...
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je zapustila
SLAVI ČIBEJ
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, še posebej sodelavkam zdravstvenega doma Kamnik za lepe besede v
slovo.
Hči Mojca in sin Damjan z družinama
Januar 2007
Mama, draga mama, le zakaj si že odšla?
Dom brez tebe prazen je, veselja ni...
ZAHVALA
V 85. letu je v Gospodu zaspala naša draga
ROZKA KLEMEN
roj. Slapnik, Blančeva mama iz Bele
Iskreno se zahvaljujemo prav vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali za maše in potrebe cerkve v Špitaliču in v Beli, podarili sveče in cvetje, se poklonili njenemu spominu, pokojno mamo pospremili na njeni zadnji poti... Bog plačaj duhovniku Jožetu Kovačiču za lep krščanski pogreb, iskrena hvala pogrebcem, kvartetu Krt za zapete žalostinke, govornikoma za besede slovesa ter sosedom in patronažni sestri Lojzki Lipovšek za vso pomoč.
Žalujoči: mož Janez, otroci: Janko in Slavko ter Jana, Tone, Pavle in Jože z družinami ter drugo sorodstvo
Bela pri Motniku, Tunjice, Ljubljana, januar 2007
Zdaj spiš, dragi oče, trudne si zaprl oči, Življenja boj je mimo, zdaj nič več te ne boli. Nekoč pa v večnosti srečamo se vsi.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 77. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric
FRANC ZLATNAR
iz Bistričice 23
Ob boleči izgubi bi se radi zahvalili vsem, ki ste bili z nami v času slovesa in nam pomagali med očetovo boleznijo. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, našim sodelavcem, zdravniškemu osebju Onkološkega inštituta in ORL patronažni službi ZD Kamnik, dr. Jermanovi in dr. Plavčevi. gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino in Manji Žebaljec za občutene besede slovesa. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, prinesli sveče in cvetje, namenili dar za svete maše pospremili očeta v poslednji dom še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Mekinje, december 2006
Dedi naš, za vedno boš živel med nami, le da govorili bomo sami.
ZAHVALA
V 80. letu nas je zapustil naš dragi oče, tast, dedek, pradedek, brat in stric
FRANC DOBOVŠEK
iz Podstudenca 2
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi mekinjskemu župniku in vsem ostahm, ki ste pripomogli k lepo opravljenemu pogrebnemu obredu, prav tako pa se lepo zahvaljujemo kolektivu DSO Kamnik za dobro oskrbo.
Žalujoči: hčerka Mira, tast Marjan, vnuk Aleš s Tanjo, vnukinja Sabina z možem Markom in pravnukinja Nika, sestri Marija in Tončka z družinama in drugo sorodstvo
Januar 2007
Srce tvoje je zaspalo zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala
ZAHVALA
V 84. letu življenja nas je zapustil dragi mož, oče, ded, praded, tast, brat, stric in boter
JOŽEF ROMŠAK
po domače Nagrotov Pepe iz Podloma pri Črnivcu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, darove za svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem in govornikoma za besede slovesa, rudarjem za spremstvo na zadnji poti in gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: Vsi njegovi Januar 2007
in spomin za večno bo živel.
Tisti, ki ga imaš resnično rad, nikoli ne umre, le daleč je!
ZAHVALA
Po 87-ih letih se je zaključila življenjska pot našega ata
JOŽETA OSENARJA
Vsem, ki ste bili ob trenutkih slovesa z njim, se zahvaljujemo.
Posebna zahvala vsem gasilskim prijateljem, posebno članom PGD Nevlje, g. župniku in pevcem.
Zapustil nam je veliko lepih spominov, tako da bo vedno v naših srcih.
Njegova družina
Januar 2007
2.010 SIT
im.: 80 x .80 cin ali im.: 80 x 140 cm,

1, FEBRUARJA O D PIRA SVOJA VRATA !
Ao LOVŠE
Jarška c. 11, Domžale, (01) 729 9000
Jezerska c. 121, Kranj, (04) 280 9000
V TRGOVSKEM CENTRU MALI GRAD KAMNIK
W§m%<mšk
TRGOVINA S PERILOM Usnjarska 8, Kamnik
tefio- i*t fnijetn* penilo.	6lay<yv*u6,
sELei 8.
vabi s prijetnimi dogodki in najboljšo ponudbo
v petek. 26. januarja, ob 17. uri:
Otroška prireditev s čarodejem in klovnom
v soboto. 27. januarja, ob 10. uri:
Igrana predstava za otroke TRNULJČICA
v soboto. T. februarja, od 10. do 12. ure:	J miEI
Plesno zabavna prireditev za otroke MOJCA IN SI^Nf
v petek. 9. februarja, od 17. do 19. ure:
Ustvarjalna delavnica VALENTINOVI SRČKI
dim.: 140 x 200 cm, 100% bombaž, več barv
mm
EUR
m

s
w.
*
mm
EUR
405 SIT
2,69 l
Nadprt 645 "T
dim.: 40 x 80 cm,
100% bombaž, več barv
Pogrinjek
dim.: 30 x 40 cm 100% bombaž, v|č barv
EUR
334 SIT
1,69
dim.: 100 x 150 cm, več barv
9)99 EUR
2.394 SIT
S
SOKOL kamnik
fitnes center
’F,TNES mmm m imm -S0LARIJ
SAVNA m,	ii	-MASAŽE
10% peresi &	m <lepž<fcast* teče*
SOKOLkamnik, Usnjarska 8, 1241 Kamnik (soseska Mali grad),
Tel.: 01 831 93 39, sokolkamnik@sokolgroup.com, www.sokolgroup.com
D® liOe. ®W@iE¥iMtF@Fysr
tilessb/© * msssiae * solist msnikum * umetnhnohtii
teb 0183123 50. Perovo 30. na kattnniMobvoznteiipoteg Kem Busa
Tako malo je potrebno, da bi imeli tako veliko!
Veliko opreme za malo ceno - že od 9.990 EUR
* Informativna cena za Variš Terra + (51 kW / 69KM) s tremi vrati.
(2.394.003,60 SIT)!*
©
TOVOTA
Ijžfii V bar V tvgcvsJ^th
čgtttrv Mali grad!
VABLJENI NA PDIJETNA DRUŽENJA!
v soboto. io. 2.. od n1-1-otroška delavnica izdelovanja srčkov vvsredo. t4.2.. od 17-: Srčkov ples + Valentinova nagrada za najtepše izdelan srček V SObotO. 17. 2-Od 13“: otroška delavnica izdelovanja pustnih mask v torek. 20.2.. od 17*:
OTROŠKO PUSTNO RA3AN3C - najlepša maska nagrajena
t*BCLA
BAR
www.aclovse.si
V središču poslovnega dogajanja.
Z odprtjem nove agencije Banke Koper v Kamniku, vstopamo s celovito ponudbo bančnih storitev v poslovno življenje vašega kraja.
Ko se odločate za bančnega partnerja, se seznanite z našimi finančnimi rešitvami.
Obiščite nas v naši agenciji na Ljubljanski cesti 4A.
ICb
anka Koper

dabor
SALON
POHIŠTVA
Kamnik
Kranjska 3a, Kamnik
tel.: 01/831-04-81, 051/399-577
Pri nakupu
SVEA KUHINJ IN POHIŠTVA dh
alples
gpteiMis m
4* m \immm
df1	jg^ii iapjq|l 1
RAZSTAVNI EKSPONATI
(dnevne sobe, spalnice, sedežne garniture...]
KAR 30 — 40% CENEJE do konca januarja
S)
% TOYOTA VARIŠ M
velikimali
Variš Terra +
Mercator Center Kamnik