GEOGRAFSKI OBZORNIK RAZISKOVANJE ZGODOVINSKE DEŽELE NA DANAŠNJEM OZEMLJU SLOVENIJE Matej Gabrovec in Drago Perko UDK: 911.6(497.41:353(436-891 COBISS: 1.04 IZVLEČEK Zgodovinske dežele na današnjem ozem- lju Slovenije Članek predstavlja zemljevid nekdanjih avstrijskih de- žel na območju današnje Slovenije, ki so v zavesti povprečnega Slovenca bolj žive kot pokrajine geo- grafskih regionalizacij. ABSTRACT Historical provinces in the present territory of Slovenia The article represents the map of the former Austrian provinces in the present territory of Slovenia, which are more vivid in consciousness of average Slovene than regions, achieved by geographic regionaliza- tions. AVTORJA Matej Gabrovec Naziv: dr., mag., univerzitetni diplomirani geograf in etnolog, znanstveni sodelavec Naslov: Geografski inštitut Anto- na Melika ZRC SAZU, Gospo- ska 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Faks:+386 (0)61 1257793 Telefon: +386 (0)61 1256068 E-pismo: matej@zrc-sazu.si Naziv: dr., mag., univerzitetni diplomirani geograf in sociolog, višji znanstveni sodelavec Naslov: Geografski inštitut Anto- na Melika ZRC SAZU, Gospo- ska 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Faks:+386 (0)61 1257793 Telefon: +386 (0)61 1256068 E-pismo: drago@zrc-sazu.si Po osamosvojitvi naše države se je med geo- grafi raziskovalci zelo povečalo zanimanje za regionalizacijo Slovenije. Delitev Slovenije na pokrajine je zelo pomembna tudi za šolske geo- grafe, saj je regionalizacija del osnovnošolske- ga, srednješolskega in visokošolskega izobra- ževanja. Zal (ali pa na srečo) med raziskoval- ci in učitelji ni enotnih pogledov na število in meje slovenskih pokrajin. V zadnjih letih je bilo največ pogovorov o številu makroregij. Najbolj kakovostna in ute- meljena razprava je potekala v okviru Komisi- je za znanstveno delo Zveze geografskih dru- štev Slovenije, kjer so svoje poglede predsta- vili nekateri avtorji regionalizacij in drugi ra- ziskovalci ter učitelji z vseh stopenj izobraže- vanja. Edini sklep razprave je bil, naj bi Slo- venija ne imela več kot 5 makroregij in ne manj kot 4 makroregije. Zanimivo je, da je med ljudmi najbolj za- koreninjena delitev Slovenije na dežele, čeprav dežele niso pokrajine v geografskem pomenu, ampak le ostanek administrativne delitve Av- stro-Ogrske. Od takratne delitve cesarstva je mi- nilo že skoraj sto let, ponekod pa na nekdanje deželne meje še vedno opozarjajo stari mejni kamni. Prav zato so na omenjenem sestanku Znanstvene komisije nekateri učitelji predlaga- li, da bi v učne načrte dodali delitev Slovenije na nekdanje dežele ali pa da bi ta delitev celo zamenjala naravnogeografsko regionalizacijo. Večina udeležencev se ni strinjala z opustitvi- jo naravnogeografske regionalizacije Sloveni- je v učnih načrtih, menila pa je, da bi bilo v uč- benike smiselno uvrstiti zemljevid nekdanjih de- žel, čeprav morda bolj spada v zgodovinske učbenike kot geografske. Leta 1998 smo na Geografskem inštitutu An- tona Melika ZRC SAZU pripravili zemljevid Av- strijske dežele leta 1914, ki prikazuje uprav- no razdelitev na ozemlju današnje Slovenije, kakršna je bila v začetku stoletja pred 1. sve- tovno vojno (3). Ogrski del cesarstva, kamor sta spadala Prekmurje in sedanja občina Raz- kr iž je v Medmurju, je obsegal le 5 % ozemlja. Preostalo ozemlje: dežele Štajerska, Koroška, Kranjska, Goriška in Istra ter mesto Trst, je pri- padalo avstrijskemu delu. Meja med Prekmur-, 9 . Drago Perko 2 3 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Pomanjšani izsek Zemljevida Vojvodine Kranjske s Slovensko marko in Istro (Johann Baptista Homann, 1716-1724), ki prikazuje delitev Kranjske na Gorenjsko, Notranjsko, Sredinsko in Dolenjsko. ti.,.,*«..,. ^-'•"tUk/ '