i
i
“1-2-Vagaja” — 2010/5/5 — 12:10 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 1 (1973/1974)
Številka 2
Strani 65–68
Marjan Vagaja:
OB STOLETNICI ROJSTVA MATEMATIKA
JOSIPA PLEMLJA
Ključne besede: pogovori.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/1/1-2-Vagaja.pdf
c© 1973 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
OB STOLETNICI ROJSTVA MATEMATIKA
JOSIPA PLEMLJA
Pred sto leti, ll.decembra 1873, se je v kmečki družini na
Bledu rodil veliki slovenski matematik Josip Plemelj. Ker mu je
oče umrl zelo zgodaj in zaradi finančnih težav, v katerih se je
znašla po očetovi smrti njegova družina, je njegovo šolanje "vi-
selo na nitki" . Ker pa si je šolanja zelo želel, ga je mati ven-
darle dala v gimnazijo v Ljubljano. Tu se je preživljal s pouče­
vanjem matematike. Poučeval pa ni le svojih sošolcev, temveč tudi
dijake, ki so bili v višjih razredih kot on. Kot četrtošolec je
na primer poučeval osmošolce za maturo. To je zmogel zato, ker
je že kot dijak nižje gimnazije sam študiral snov višjih razre-
dov. V kasnejših gimnazijskih letih pa je že študiral višjo ma-
tematiko, ki jo poučujejo na visokih šolah .
Prof. J osip Plemelj
(skrajno de s n i v
p redz adn j i v r s t i )
s sošolci
v g im n a z i j i
Leta 1894, po končani srednji šoli, je odšel na visoko š o l o
na Dun a j . Prvotno je nameraval študirati astronomijo, v matema-
tiko pa ga je usmeril njegov akademski učitelj profesor Esche-
rich, ki ga je že po njegovem prvem nastopu v matematičnem semi-
narju visoko cenil in predvidel za akademsko kariero.
65
Leta 1898 je profesor Plemelj promoviral za doktorja matema-
tičnih znanosti in odšel na nada Ljnj e strokovno izpopolnjevanje
najprej v Berlin in nato v Gottingen. Njegova učitelja sta bila
slavna matematika Klein in Hilbert. V tem času, leta 1901, je
objavil svojo prvo znanstveno razpravo o linearnih diferencial-
nih enačbah.
Prof~ dr.Josip Plemelj
na Dunaju, .1 90 4
Leta 1902 je postal privatni docent na dunajski univerzi, le-
ta 1908 pa že redni profesor na univerzi v Černovicah. V tem ob-
dobju je objavil več znanstvenih razprav s področja diferencial-
nih in integralnih enačb, teorije potenciala in funkcijske teo-
rije. Leta 1908 je objavil rešitev Riemannovega problema o ana-
litičnih funkcijah, s katerim so se matematiki ukvarjali dolgih
50 let. Rešitev profesorja Plemlja je splošna in enostavna. Ob
reševanju Riemannovega problema je profesor Plemelj izpeljal
formule, ki dajo robne vrednosti analitičnih funkcij. Te formu-
le se po njem imenujejo Plemljeve formule. Rešitev Riemannovega
problema cenijo matematiki za največji dosežek profesorja Plem-
lja. Na področju teorije potenciala je dosegel višek z razpravo
"Potentialtheoretische Untersuchungen", ki je izšla 1911 v Leip-
zigu in dobila nagrado znanstvenega društva kneza Jablonowskega
v Leipzigu. Naslednje leto je priobčil preprost in eleganten do-
kaz Fermatove trditve za pete potence.
66
Nato je prišlo obdobje prve svetovne vojne, ko profesor Ple-
mel j n i pisal. Ko t zaveden Slovenec in nasprotnik režima je bil
neka j časa celo konfiniran.
Po ko nc u prve svetovne vojne, ki se je končala s p r o pad om av-
stroogrske monarhije, s e j e prof esor Plemelj vrnil v domovino -
v Ljubljano, kjer so pričeli s pripravami za ustanovitev sloven-
s ke univerze. V p r v em letu njenega obstoj a (1 919 /20) je postal
njen rektor in redni p r o f e s o r za matemat iko. Tedaj se j e priče­
lo d r ugo o bdobje v njegovem ž i v l j e n j u - vzgo ja cele kopice ge-
nerac i j slovenskih ma t ema t i ko v . Na ljubljanski univerzi je pre-
da v a l nepretrgoma š tirideset let. V tem obd o b ju j e še vedno ob-
javljal znanstvene sestav ke, vendar redkeje , ke r j e i zgubi l s tik
z matematičnim s v e t om in je bil zaradi maj hne univerze strokov-
no osamljen. Njego v a z adn j a objavljena raz prava , k i je izšla
Pr of. J os ip Plemel j
s š tudenti zadn jih
t reh l etn i k o v v
Ljub l jani 1956
l e t a 1936, je s področ ja t eor i j e linearnih diferencialnih enačb .
V v isoki starosti je profesor Plemelj na prigovar janj e svojih
nekdanjih učencev n a p i s a l s v o ja p r edavan ja, ki so izšla v treh
delih: Teorija analitičnih funkcij (1953), Diferencialne in in-
tegralne enačbe (1 960 ) in Algebra in teorija števil (1962). To
trilogijo je profesor Plemelj posvetil svojemu prvemu univerzi-
tetnemu učitelju profesorju Gustavu Escherichu.
67
Na svoj 90.rojstni dan, Il. decembra 19 63 je bil profesor Ple-
mel j promoviran za častnega doktorja matematičnih in tehniških
znanosti na ljubljanski univ erz i ; i stočasno pa odlikovan z re-
dom r e p ublike z zlatim vencem na ukaz PEedsednika SF RJ Josipa
Broza-Tita. • \
Na s l e dn j e leto (1964) , je izšlo zadn je njegovo\ tiskano delo
z n a s l o vom Problems in the Sense of Ri ema n n and Klein . Po tem
j e živel l e š e tri l eta in umrl 22 .maja 19 67 v LjUbl jani, k j e r
je t udi pokopan .
Lj ub lj a n s k a univerza j e 'profesorju Pl e!TIl ju o b 50-let nic i
svoj e ustanovitve , (1 96 9 ) postav ila s pomeni k, k i sto j i p red
zgradbo današnje pravne 'f a k u l t e t e . Odkri l ga je profesor Ivan
Vidav, k i j e t e d a j rekel : " I'1islim , da govor im v imenu v s e h na -
ših ma t e ma tikov, k i smo bili nekoč učenc i profesorja Pl emlj a i n
smo ga imeli r a d i , ko izraža m v e l i ko zadovol j stvo , d a je univer-
za ob petdesetletnici ustanovitve postavila spomenik , č loveku , ki
je bil matematik velikeg~ formata, prvi rekto r naše univ e rze in
skoraj 40 let njen profesor ."
Letos je bil v Plemljevem,rojstnem k r a j u na Bled u o b 1 00-le t-
nici njegovega rojstva, mednar~dni simpozij o d iferencialnih i n
i n t e g r a l n i h enačbah . uruštvo ma t e ma t i kov, f i z i kov in a stronomov
pa bo 100-letnico rojstva profesorja Plemlja počastilo s spomin-
skifu občnim zborom, ki bo tudi na Bledu.
'~ -
, Profesor Plemelj je b i l izjemen č lovek. Bil j e odličen s t ro-
l \ ri.~ T ' ,
kovnj,ak't'/sijajen p r e d a va t e l j s k l e no besedo in e stetsko pisavo
in\v~{.li k\"~~ značaju. Z v s a k i m j e r ad pokraml j a l in mu privoščil
dobr o bese~o . Za zgled naj navedem en sam p r i me r . Čeprav je bi-
lo 4. novembr a že prec ej mr az , sem na diplomski izpit prišel brez
suknje. Prvo vprašan je profesorja Plemlja je bilo: "Kje imate
suknjo? Saj se boste vendar prehladili !" In šele, ko me je do-
dobra "okr ega l ", se je začel diploms ki i zpit.
Zaradi vse h kvalitet, ki jih je pokojn i profesor Plemelj i-
mel , s mo ponosni vsi , ki nam je bilo dano , d a smo bili njegovi
učenci.
(V podtisu: rl.Pečar, J.Pleme lj)
6 8
Marijan Vagaja