ti 1 (P GLASBENA MATICA V LJUBLJANI V petek, dne 3. maja 1929 ob 20. uri v Unionski dvorani KONCERT PEVSKEGA ZBORA GLASBENE MATICE. Dirigent: operni ravnatelj g. M. POLICI Sodelujejo: SVETOZAR BANOVEC (tenor), PAVEL GRBA (bariton), operni orkester, pomnožen s člani orkestralnega društva Glasbene Matice in gojenci državnega konservatorija v Ljubljani. SPORED: 1. Lajovic Anton: 41. in 42. psalm za tenor-solo, mešan zbor in veliki orkester. 2. Baranovič Krešimir: Z mojih bregov. Tri pesmi za bariton-solo in veliki orkester. a) Pozdravljenje, b) Medaš, c) Kum Martin. 3. Gotovac Jakov: Dubravka, op. 15,'a. Pastirska suita za orkester in mešan zbor iz muzike za pastirsko igro „Dubravka“ (1628) Frana Gunduliča. i. Predigra in zbor pastirjev. 11.. Tekmovanje gorštaka i divljaka. Ul. Zbor vil. IV. Ples pastirjev. V. Pastorale triste. \ I. Zbor in ples satirjev. VU. Svatovske pesmi, nastop redovnikov. VIII. Himna svobodi. PSALM. (KOPRNJENJE PROGNANCA PO HISI BOŽJI.) Kot jelen hlepi po vodi studeni, po Tebi le žeja mi duša, o Bog! Medli in mre duša mi sredi nadlog, le Ti življenju si vir zaželjeni! Kdaj pridem še tje pred obličje Gospoda? Solze samo kruh so mi dan in noč: „A kje je Tvoj Bog, ki daje pomoč?“ Vprašuje me tolpa sovražnega roda. Kako pretresa mi dušo prežalno, ko pota spominjam v Gospodov se hram, kako sem s slavilnimi pesmami tam veličal Gospoda z množico hvalno. Kaj duša vedno še žaluješ? Kaj mi brezupno omedluješ? V Boga zaupaj pomočnika! Še pride čas, da povzdiguješ obraz prijaznega rešnika! Spomini, Bog, so mi dušo potrli na Hermon, sredi Jordanskih bregov, kjer brezdni si kličejo z glasom slapov; valovi voda pa so name pridrli. Gospodova milost je meni po dnevi; po noči pa pesmi se v srcu bude, polnočne molitve k Bogu mi kipe. In pravim Gospodu: Kaj zabiš me v revi Sovražnik me stiska, in hodim užaljen; moči mi gino vsled stisk in nadlog, moj vrag se mi roga: Kje je tvoj Bog Tako sem od Tvoje pomoči oddaljen! Kaj duša vedno še žaluješ? Kaj mi brezupno omedluješ? V Boga zaupaj pomočnika! Še pride čas, da povzdiguješ obraz prijaznega rešnika! Bog sodi . pravico, bodi pomočen, odreši trdega me rodu; iz rok me krivičnemu otmi možu. Zakaj me zavračaš ? Saj Ti si mogočen ? Naj spet k altarjem Gospodnjim hodim, kjer radost je moja, kjer Bog je moj: naj hvali ga pesem in harfa mu poj, in jaz naj slavilno množico vodim. Kaj duša vedno še žaluješ? Kaj mi brezupno omedluješ? V Boga zaupaj pomočnika! Še pride čas da povzdiguješ obraz prijaznega rešnika! % POZDRAVLJENJE. Nečega se navek ja bojim, Al čega neznam, nemrem zagoniti1, V mraku samo čakam, i stojim I to je tak i drugač nemre biti. Znam da jempot nešče dojde sim, Al što i gda, to nije moči reči, Ja ga čakam, čakam i gledim Pove mi morti2 kaj se nesme zreči3. Njega nega4, nit je živel gda Al mesec tanjo6 more mu prijeti Se on pota, se on staže zna I on bi mojo pamet6 mogel zeti. Pozdravlenje samo dok zvoni Za njegve črne onda zabim trage7 Vu tišine saki list čkomi8 i čujem reči blažene i drage. Ta molitva zableni8 zvonov Starinska to je duša, soza mraka, Pesma zvezdi, sanja ti bregov, njo razme ovde cvet i trava saka. Ta molitva je nebeški dar, I zvoni dalko dok zvone srebrni Vidim: angel spušča se čuvar I moji poti nesu više črni. Tolmač: 1 rešiti; 3 mogoče; :l izreči; * ni; Sc'nce; 5 misel; '■ skrbi; 8 molči; 9 pozabljenih. MEDJAŠ. Medaš Benkina s pijarom vina' Došel je okraj polna po nas. „Vu moje kleti je kaj videti Morate zmenom, imate čas.“ Pred klet smo zišli i tam otišli S kroha2 se kakti s pekla kadi: „Klobase, meso i curke gde so, Stalno veseli bomo i mi!“ Cmrži3 klečica curi žganica V stekleno kanto kakti kristal. „Prestiral4 stola, ja spravim kola, Nejdema nikam, da ga je dal!“ Soze pijari kraj jognja5 stari Curke vu črne ranjoj diše. „Je, štel sem reči, bermeta6 zleči Bomo ga pili se do zorje! Cmrži klečica, curi žganica I vu zdele krampampula vri Primekni čašo za lubav našo Nek domovina z nami živi!“ Medaš Benkina s pijarom vina Nigdar več došel ne bude k nam. Ni njegve kleti neje videti Zrušili so jo, prazno je tam. Dok v brege zajde i tam nas najde Nekam daleko tožno gledi, „Ja drugač nejde, to se ti prejde, Bomo otišli skoro i mi . . .“ Tolmač: 1 bokal; - kruh; vre; 4 pogrniti; 5 ognja; 6 pečeno vino. % KUM MARTIN. Kum Martin za trijemi bregi Imal je klet. Kum Martin rad se i veseli Za pesmo, dok s pijara curi On je zavzet. I jempot v mraku, kasno v jesen Došli smo tam A vune vetar puhal je zden I dim se vlekel z jognjišča len Črnel se tram. Na jogenj on je liitil kračje1 Puhal i klel V zelene dal je mošta kante Kostanja v ponjvo s črne pute Z oje del. 1 dok smo tak prigreli se mi Pesme, kaj znam, Spopeval ja sem; jogenj gori Kum Martin stane, jeden dva tri Počel je sam: „Pijmo bračo, vince, voda naj stoji Nek jo pije žaba, kaj vu nje leži. Glete mene, bračo, kaj sem vodo pil, Moral bom umreti v mlade mladosti Mene zakopajte v Jezuševo klet: Noge obrnite k vinskim gantarcem Glavo obrnite k vinske pipice. Pipico odškrnte, vince naj curi Nek se vžije duša, kad se telo ni!“ I kasno mi smo išli domo „Z bogom pajdaš oblačno nebo, dežda još bo, A senje2, koje z nami ido Vleče lampaš3. Kum Martin za trijemi bregi Imal je klet. V rake kum Martin tiho leži, A jesen dojde, vince curi, Vesel je svet! . . . Tolmač: 1 suhljad; 2 sence; 3 svetiljka. DUBRAVKA. Pastirska suita. (Ivan Gundulic.) I. PREDIGRA I ZBOR PASTIRA. Objavi, Danice, jasni zrak objavi čuj tihe vjetrice u ovoj Dubravi, prsat su počeli, po lišču zelenu, zovuči dan bijeli i zoru rumenu. O zvijezdo, najdraži od neba uresu, ukaz’ se, ukaži raskoše tve gdje su ? Žudjena Danice, objav’ se, objavi, i zvijeri i ptice, svaki glas te slavi, Sve te oči gledaju i srca sva hlipe, da nas svijeh opsjaju, svjetlosti tve lipe, da nam prije svane dan blagi, svečani, i žuden i čekan u ovoj svoj strani. m. ZBOR VILA. Neka ljepos nami uzmnaža od naprave pomnja mila, ti najlijepša, ti najdraža bez cvijeta si cvijet od vila: zene trator i ružica, sre rajskoga tvoga lica. Slaviču u gori, i ti otvori žuber medeni lijepe zeleni; u glas najviši s nami biljiši hvaleči slave, zore gizdave. VI. ZBOR 1 PLES SATIRA. Igraj kolo, skočmo bolje, svak se kaži dobre volje, na pir, na pir, hod svak hrlo, spravi trbuh, čisti grlo, da se ije, da se pije. Hoja Lero, Dolerije! Hej! . VIL SVATOVSKA PJESMA I DOLAZAK REDOVNIKA. Hod’ od pira Bože hodi, igre mile s nami vodi, združi, sjedini, pod pjesni medene ove ljuvene. VIII. HIMNA Sl OBODI. O liepa, o draga, o slatka slobodo dar u kom sva blaga višnji nam Bog je do uzroče istini od naše sve slave uresu jedini od ove Dubrave. Sva srebra, sva zlata, svi ljudski životi ne mogu bit plata tvoj čistoj lijepoti. 0 liepa, o draga, o slatka slobodo d