-s> Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. -O List slovenskih delavcev v Ameriki STEV. 190. Entered as Second-Class mattee, September 21, 1903, at the Post Office at New Tom, K. Y, uki>ee the Act of Congress of March 3,1879. NEW YORK, V SOBOTO, 13. AVGUSTA 1904 LETNIK XI. Prestolonaslednik. CARINJA POVILA SINA. PRESTO-NASLEDNIKA. - VSA RUSIJA SE RADUJE VSLED VESELEGA DOGODKA. Ime mu bode Aleksej. — Povodom krščenja vršile se bodo velikanske slavnosti. MATI IN OTROK STA ZDRAVA. -o- Petrograd, 2:15 popoludne, 12. av gusta. ('ariiija je puvila sina-presto-lonaslednifea, prihodnjega čara Rusije, t arirjja in sinček počutita se dobro Veseli dog\>dek se je dogodil ob 12:30 danes pojK>ludne. Dečka, prestolonaslednika, bodo krstili na ime Aleksij. Ves Petrograd je izven sebe radosti, ker se je narodil toliko let zaman pričakovani princ prestolonaslednik. \ vseh cerkvah ogromnega cesarstva vrnile so se danes božje službe v zahvalo in blagoslovi jen je za novoro-jenca. Novorojenček je peti carjev otrok, toda prvi, kteri je opravičen postati vladarjem največjega cesarstva na svetu. Včeraj zvečer so pozvali v vilo Ale-ksan lrovsko zdravnika dr. Roota. kajti stanje je bilo tako, da je moral zdravnik z svojimi pomočniki nemudoma priti v grad. Carinja je prebila noč mirno, toda zjutraj so se pojavili znaki, da bode dete danes rojeno. Dr. Root je veselo nazna:" ^a reve j obitelji rojstvo prestolonasi lika, o kt erem bode danes poročalo tudi uradno glasilo. Takoj po veselej vesti, pozdravilo je 101 strelov iz topa veseli dogodek. Prvi streli so se oglasili v Petrovem dvorcu, na kar so jim od-govarili streli na vseh trdnjavah krog Petro grada. Pred palačo v Petrovem dvoren se je takoj nabrala velika množica ljudstva. Dol goin strno pričakovani dogodek, rojstvo dediča ruskega prestola, se ni pripetil v velikej, krasnej palači v Petrovem dvorcu, temveč v vili Aleksandri v najlepšem delu divnega parka v Petrovem dvoren, kjer so tudi palače ostalih članov carske obitelji: carinje vdove, velike knjeginje Ksenije, velike knjeginje Olge in velikega kneza Mihajla. \ ila Aleksandra se nahaja v gozdu starih hrastov, brez in lip ob finskem zali vii. Pri rojstvu prestolonaslednika vr šile so se vse velike ceremonije, ktere so v običaju. Po ruskem državnem pravu prisostvovala sta rojstvu prestolonaaledni ka raztin carja tudi vrhovni nadzornik ceremonij, baron Fredericks iu knez Dolgorukij, vrhovni dvorni maršal. Dr. Root je predsobi zbranej carske j obitelji osobno naznanil rojstvo prestolonaslednika. Novorojenca bodo po preteku 14 dni j krstili na najslovesneji način v carskej kapeli, ktera je najkrasneja v vse j Rusiji. omočjo popravili Rusi se-ilaj ukrcujejo premog. London, 13. avgusta. Iz Shanghaia se brzojavlja tukajšnjej "Morning Post", da je ruska torpedolovka Gro-zovoj dospela tjekaj. Ruska velika križarka "Askold" dospela je v Woosung. Na njenih dimnikih je videti sledove granat. Štiri nadaljne ruske ladije pojavile so se 70 milj južno ml Shanghaia (55*J milj daleč od Port Arthurja). Velika križarka "Bajta" ni opremljala brodovje. Anshanshan, Mandžur, 13 av'gu.ta. Večji del vojske generala Kurokija se je napotil nazaj proti jugu, da spopol-ni japonske izgube pred Port Arthurjem. Japonske sprednje straže so osem mili južno od Ilaichanchwanga Japonci se več ne upajo napredoval i Ob istočne.f fronti ni kacih sprememb. Washington, 13. avgusta. Japonskemu poslaništvu se brzojavlja iz Tokio, da so Japonci v sedan jej vojni izgubili v Mandžum 12,055 mož. Pri Port Artliurju so izgubili nad 30,000 mož, skupaj 42,000 mož. Berolin, 13. avgusta. Ruska vladn je kupila parnik "Lahn" od severo-nemškega Lloyd a. "Washington, 12. avgusta. Državnemu uradu se poroča iz Tokio. Brzojavlja namreč ameriški poslanik Gri-sconi: "Semkaj se poroča, da je japonsko brodovje napadlo rusko portarthursko eskadro južno od Round Islanda, bli-zo zaliva Talien. Japonci so baje zmagali in Rusi so se po noči umaknili. Kri žarke Agkold, No vik in neka druga, kakor tudi neka torpedovka, dospele so v zaliv Kiauchow po noči ob 11. uri. Jedno torpedolovka dospela je v Chefoo. Pet vojnih ladij in križarka Diana, jcdna bolniška ladija in več torpedo-lovk, vrnilo se je v Port Arthur popoludne dne 11. t. m. Pomorska bitka med ruskim iu japonskim brodovjem je bila največja, odkar obstoje moderne yo j ne ladije. Rusi so bili vsled premoči poraženi in razgnani, radi česar so se vrnili v Port Arthur. Vendar pa še tozadevne vesti niso potrjene. Križarki "Askold" in "Novik" ter vojna ladija "Carevič" in jedna torpedolovka, dospele so v zaliv Kiao-chow. iokio, 12. avgusta. Admiral Togo poroča, da je tudi ruska vojna ladija "Carevič" poškodovana. Druge ruske ladije so se razkropile proti raznim Iukam. Sedaj se zatrjuje, da bodo odplule japonske vojne ladije proti raznim lukam, da se spoprimejo z ruskimi, ktere so sedaj vsidrane v ne-utralnih lukah. Pomorska bitka sc je vršila ves dan. Rusi so se borili junaški, toda končno so se jeli vmikati. Ko so prišli iz port-art hurske luke, so vgledali le par japonskih vojnih ladij. Kakor hitro so prišli iz luke, napadlo jih je japonsko brodovje torpedovk in uro potem, napadlo jih je Togovo glavno brodovje. Štiri ure so se borili Rusi v bojnej vrsti. Zvečer se je položaj poslabšal, na kar so se umaknili v skupinah. Pripomniti pa moramo, da prihajajo vsa navedena poročila iz lažnji-vih japonskih virov, kteri ne poročajo o japonskih izgubah. Znano pa je iz druzih virov, da so imeli i Japonci velike izgube. Ruske vojne ladije, ktere so vkrcane v Kiaochow, morajo ostaviti luko in se spoprijeti z Japonci. Petrograd, 12. a.gusta. Podkralj Aleksejev brzojavlja carju: "Poveljnik portarthurske posadke mi brzojavlja, da je naše tamošnje brodovje ostavilo luko dne 10. avgn sta. Japonske vojne ladije so jim sledile in sicer 3 križa rkeprvega reda, S malih križark in 17 torpedovk. Japonci so zadnje štiri dni bombardirali mesto Port Arthur. Shanghai, 12. avgusta. Semkaj je dospela druga ruska torpedolovka. Štiri ruske vojne ladije plule so memo Saddle Islanda. Petrograd, 12. avgusta. Vsled do godkov pred Port Arthurjem je sedaj vse drugo pozabljeno, kajti vsi prihodnji načrti admiralitete so deloma idvisni od obstanka ruskega pertar-thurskega brodovja. Ako je vse ono, kar poročajo Japonci resnično, je postal položaj kritičen Do danes opoln-dne admiraliteta še ni dobila uradnega poročila, kje se sedaj nahaja portarthursko brodovje, tako. da ne more tozadevnih vesti potrditi. Vendar je pa iz zasebnih poročil razvidno, da je brodovje plulo krog predgorja Shantung, na kar je stopilo z Rusijo v brzojavno zvezo, tako, d-i v uradnih krogih še vedno upajo, da so Rusi prodrli japonske vrste in da so sedaj na potu v Vladivostok. " Novoje. Vremja " piše z ozirom na poročilo japonskega admirala Togo: "Negotovost poročila admirala Togo nan- švedoči, da skuša neprijetna dej stva, ktera so mu že sedaj znana, prikriti. Chefoo, 12. avgusta. Japonci so tukaj se mudeeo rusko torpedolovko "Rješitelnij", ktera se je razorožila, odpeljali iz luke, radi česar zamorejo nastati tudi prepiri med Kitajsko in Japonsko. Stvar je za Japonce zelo kočljiva. Kakor hitro bode vjetje razorožene ladije uradoma dognano, se bode Rusija takoj pritožila proti Kitajskej, ktera je s tem kršila neutralnost. Štrajk mesarjev. MAŠINISTJJE IN KURILCI SO SE PRIDRUŽILI ŠTRAJKUJOČIM VSLUŽBENCEM CHICA -ŠKIH MESARJEV. Sedaj bodo pričeli štrajkati tudi vozniki ledu. — Položaj v New Yorku. RAZNI NEMIRI. -o- Št rajk newyorških vslužbencev chi-caških mesarjev se vedno bolj razširja Včeraj so pričeli štrajkati tudi strojevodje in kurilci tvrdke Sehwarzschild & Sulzberger v New Yorku. Sedaj se tudi zatrjuje, da bodo i vozniki ledu pričeli z štrajkom. Popoludne so v Schwarzschildovej, kakor tudi v klavnici United Dressed Beef Co. naenkrat ugasnili električne žarnice in trajalo je več nego jedno uro, predno so pričeli zopet delovati stroji, kteri gonijo stroje za izdelovanje ledu. Mašinisti in kurilci so nam reč vsled povelja svojih organizacij pričeli s štrajkom. Stroje so ostavili v najboljšem redu. Tvrdke so takoj najele nove ljudi. Sedaj dela v klavnicah v New Yorku mnogo ueunijskih delavcev, ktere so tekom zadnjih treh tednov najeli. Včeraj so v klavnici od United Dres sed Beef Co. poklali 75 volov, kar je za pričetek poslovanja gotovo dovolj. Ogromni refrigatorji imenovane družbe so do zadnjega prostora napolnje ni z mesom. Prodajalci mesa nimajo niti najmanjšega' povoda podražiti meso. V klavnici tvrdke Sehwarzschild & Sulzbergerje pa bilo včeraj popolnoma mirno, kajti zaklali niso niti jedno živinče, Tamkaj namreč niso pričakovali, da bodo delavci, kterih več že dela po 40 let pri podjetju, še enkrat pričeli z štrajkom. Danes so pa pričeli zopet z delom, naravno z drugimi ljudmi. Žal, da so se že včeraj pri nas pripetili izgredi med linijskimi in neunij-skimi delavci chicaške mesarske tvrdke Schwarzschiid & Sulzberger. Ne-miriso se vršili na gorenjej iztoenej strani, ob kterej priliki je bil nek novi voznik težko ranjen. Voznik James Hart iz Broolyna je vozil meso po Lexington Ave. in 38. ulici, kjer so ga vstavili štrajkarji in ob kterej priliki mu je neki Hart zagnal velik kamen v obraz. Istodobno so pričeli štrajkarji z kamenjem bombardirati Harta in njegove konje, kteri so se splašili in vSIL K sreči jih je policaj Guiding vjel in vstavil. Tudi se je Goldingu posrečilo štrajkarje razgnati od kterih jih je več aretiral. Harta, kteri je bil težko ranjen, so odvedli v bolnico Bellevue. POZOR ROJAKI! Sedaj je lepa priložnost cent in dobro potovati z najbrzimi pazniki v staro domovino. Cena finim poštnim parnikom preko vode je $17.00. Cena brzoparnikom severonemškega jloy da: KAISER WTT.TTTrr.iur n., SRONPRINZ WILHELM in KAISER WTTiHELM DER GROSSE, j« preko vode samo $25.00. Cena splošnim francoskim parnikom je preko vode $17.00, Lvzemši LA S. VOLE in LA LORRAINE, na ktorJi stane vožnja $20.00. Opozarjamo torej rojake, kteri želi potovati v staro domovino, da kmalu naznanijo imena in dopoiljejo "aro" za parnik, da jim zagotovimo prostor na paraiku, da ne zaostanejo, kakor m sleherni dan prigodi rojakom, kteri na poslušajo naših poukov. Cene parnikom preminjajo se j ako pogosto, toraj bodite oprezni pri kupovanju voznjih listov. Vožnji listki so dobiti pri Frank Sakser, 109 Greenwich Street, New York, .778 St. Clair Street, Cleveland, O. CENE SO VELJAVNE DO PREKLICA. Trgovci s živino se boje velieih izgub na živinskem trgu. Dovoz živine na tukajšnje trgovišče postaja vedno večje. Toda od včeraj priposlane živine je preostalo še polovica. Tukaj je prišlo tudi danes do raznih nemi-ov, kteri pa niso zadobili resnega značaja. Osem rudarjev vtonilo. Salisbury, N. C., 12. avgusta. Semkaj se poroča, da je voda včeraj popoludne nenadoma zalila zlati rov Bar-ringer, ne daleč od Golden Hilla v county ju Rawan. Pri tem je osem delavcev vtonilo. V rovu je bilo devet delavcev, ko je nek velik bajer vsled nepričakovanega deževja izstopil ii svojih bregov ter preplavil vse, kar je bilo v njegovej Kižini. Istodobno so štrajkarji napadli voznike iste tvrdke na potu po 1. Ave. proti prevoznemu parniku na 34. ulici. Prvi voznik je pozval policijo na pomoč. Policaji so spremili prvi voz do parnika, kamor so tudi štrajkarji sledili, ne da bi nadlegovali voznike. Na 37. ulici so pa našli mnogo kamenja in pričeli voz bombardirati. Pri tem so voznika lahko ranili. Oba policaja sta skočila raz voz in prepodila vse štrajkarje. Ob tej priliki so zopet are-tir.ali več napadalcev. Na 17. ulici so aretirali štrajkarja Benjamin Breckendorla, ker je pretil nekemu vozniku tvrdke Sehwarzschild & Sulzberger. Na 42. ulici so napadli zamorski ne-unijski delavci štrajkarje z britvami s kterimi so dva povsem pravilno raz-rezali, radi česar so ju morali odvesti v bolnico Flower. Zamorci ao vili. V policijsko postajo na 51. uliei pri-bežal je neki zamorec, kjer se je pritožil, da so ga štrajkarji napadli. Zamorec je krvavel iz večih ran. Chicago, 111., 12. avgusta. Vse nade na poravnaaje štrajka so zginole, dasiravno se še vedno govori o poskusih posredovanja med obema prepira-jočima se strankama. Vodje štrajkar-jev so sklenili vso stvar izročiti zve-zinemu sodišču v poravnavo. Zvezini generalni pravnik se mora po njihovem mnenju prisiliti, da vstanovi mir in red. Vsak delavec, kteri ima par delnic od klavnic, mora staviti predlog, da sodišče prepreči nadaljevanje štrajka. Splošno se pa predsednik Roosev Amerika in Turčija. TURŠKI DOSTOJANSTVENIKI SO OBISKALI AMERIŠKEGA POSLANIKA V CARIGRADU. Naše vojne ladije v Smimi pričaku-kujejo nadaljnih povelj v doseg zahtev. NEMČIJA IN ZJED. DRŽAVE. Carigrad, 13. avgusta. Podtajnik inostranih del, Naurn paša, obiskal je ameriškega poslanika Leishmana v Therapiji ob Bosporu, devet milj se-veroiztočno od Carigrada. Naum paša je poslaniku zagotovil, da dobi v kratkem po voljni odgovorna zahteve Zjed. držav. Tudi lzet paša in Selim paša obiskala sta ameriškega poslanika z ozirom na odgovor turške vlade Ameriki. Smirna, Anadoli, 13. avgusta. Tri ameriške vojne ladije pod vodstvom admirala Jewell dospele so semkaj včeraj! Fierolin, 23. avgusta. Turška vlada bot^e vprašala Nemčijo, za nasvet, kaj jej" je storiti z ozirom na vprašanje, katero je nastalo vsled ameriške mor-narične demonstracije v Smirni. Nemčija bode odgovorila, da mora Turčija nemudoma zadovoljiti Ameriko. LA MANO NERA. Vkradenega dečka Toni Mannino šo niso našli. Včeraj so v Brooklvnu zaslišali nadaljne v zvezi z odvedenjem dečka Toni Mannino vjete Italijane. Mati odvedenega dečka je dobila vest o svojemu sinu, toda neče naznaniti kaj je zvedela. Njegov oče spremstvu detektivov obit italijanskih ne da _ ____ "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor. ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko ... $3.00 44 pol leta.............1.50 Za Evropo, za vse leto ....... 4.50 44 44 pol leta.......Z50 44 44 44 četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki "GLAS NAHODA" izhaja vsaki dan ix-VzemSi nedelj in praznikov. "qlas naroda" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov rrosimo, da se nam tudi prejšnje bivali-če naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: 44Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Tviolont 3791 Cortland. n s« m Organizacija delo-dajalcev. Znana Parrvjeva organizacija delodajalcev skuša v novejšem žasu dokazati, da jej je obstanek zagotovljen. Organizacija je sedaj obljubila delavcem raznih železnic, kteri so vsled slabe kupčije odslovili, da bodo zopet dobili delo in zaslužek, kakor hitro se o njih dozna, na niso * 'sumljivi Delavec pa, o kterem je znano, da je bil svoj čas član unije, gotovo nima mnogo pričakovati od organizacije delodajalcev. S tem je zadobil boj med unijonizmom in kapitalizmom svojo važnost. Sebičnost in dobičkoželjnost naših velikih podjetnikov ustvarila je bese do "odprta delavnica", ktera je naravno v popolnem protislovju s tako-zvano "zaprto delavnico", v kterej delajo edinole unijski delavci. Odprta delavnica je ona, v kterej gospodari delodajalec neomejeno kakor hoče Naravno, da to ne velja za vse ouprte delavnice, kajti podjetniki so iz množili nzrokov prisiljeni ravnati se saj nekoliko po uniji svojih delavcev, ka kor tudi po druzih delavnicah. Ako pa postane odprta delavnica obligato rična, potem bode gospodar 8 svojim podjetjem ravnal kakor bode hotel v kar je naravno že iz stališča ljud skega prava opravičen. Delavci bodo potem mmogli v vsakej delavnici de lati — za kterokoli nizko ceno. Toda organizacija delodajalcev ne bode zamogia uničiti delavskih orga nizacij tolik or časa. dokler slednje same tega neizposlujojo. To zamorejo delavci v svojo največjo škodo storiti evede pri prihodnjih predsedniških volitvah. Vsekako je republikanska Uranka dandanašnji jedina, ktera skrbi, da se v vseh obrtih neumorno dela. In zgodovina delavskih organi zacij izza dobe republikanske vlade nam jamči, da na tidnej podlagi na predujejo in se vedno bolj razširjajo Kljub temu, da je tu pa tam opažati korupcijo in strankarsko sovmžtvo imamo pri nas še vedno dovolj mož v ktere zamore ameriško delavstvo zaupati. Kolikor boljši na zakonitej podlagi delavec izposluje svoje pra vice, toliko bolj se mora tudi kapita lizem ravnati po zakonih in tolik« večje bode število organiziranih de laveev. OSVOBOJENJE FRANCIJE. Francija je že 34 let stara republi ka. Vzlic demokratičnim načelom, na ktiv^JUoni republika, je vendar d zadnjega časa stala pod vplivom Ri ma, ki je neovirano širil svojo oblast kakor bi hotel iz Francije napravit novo cerkveno državo. Pravice rn dolžnosti katoliške eer kve, oziroma njene duhovščine 113 Francoskem, so natančno določene konkonlatu, ki ga je cesar Napoleon I. sklenil s tedanjim papežem. Toda Rim se je držal tega konkordata sami tedaj, kadar je bilo to njemu v ko rist, kani ar pa mu je kazalo, ga je prezir 1, kakor da sploh ne eksistira Franeoski narod je opetovano po skusil, da naredi konec tem neznosnim razmeram. Že Gambetta je to za čel, a ni se mu posrečilo. Ferry je po f&usil uveljaviti določbe konkordata na šolskem poljufa tudi on je podlegel. moč Rima pa je rastla. V na sprotju z določbami konkordata se je na Francoskem naselilo vse polno menihov in nun različnih redov, in Fran cija je morala prenašati vsa zla take Jnvazvje. c-Rousseau in Combes ata cerkvene razmere pridobil nevenljivih zaslug za svoj narod. Izganjal je menihe in nune, zapiral samostane in cerkvene šole, ves klerikalni svet je divjal, samo papež Leon XIII. ni rekel nobene besedice, ker je vedel, da se francoska vlada pri tem drži konkordata. Zdaj vlada rimsko eerkev Pij X. Postal je papež po milosti trozveze, v smislu trozveze je urejena tudi njegova politika in zato je začel tudi proti Franciji vse drugače postopati, kakor njegov prednik. Ko je prezident francoske republike Loubet obis&al Rim, da vrne italijanskemu kralju njegov obisk, se je papež osmelil s posebno okrožnico proti temr. protestirati, prav kakor da je prezident francoske republike rimskemu papežu podrejen. In ker je papežev državni tajnik kardinal Merry del Val pri tej priliki uprizoril še majhen "švindel" — poslal je namreč francoski vladi drugačno besedilo protesta kakor drugim vladam — je francosko ministerstvo odpoklicalo iz Rima svojega poslanika Nisarda in prepustilo vodstvo poslaništva mlade mu tajniku za toliko časa, dokler papež ne dfi zadoščenja. Zdaj je prišlo do očitne vojne med Francijo in med Vatikanom. Po veljavnem konkordatu so fran coski škofje francoski državni urad niku Država jih imenuje in država jih plačuje. Takozvano "duhovako oblast" — deliti zakramente itd. — imajo seveda od papeža, ali sicer so državni uradniki in po določbah konkordata sploh ne smejo direktno občevati s papežem ali z rimsko kurijo. Če hoče papež fancoskim škofom kaj sporočiti, mora to storiti posredovanjem francoske vlade, in če hočejo škofje papežu pisati, morajo to zopet toriti posredovanjem vlade. Trozvezni papež pa se tudi za to določbo konkordata ne zmeni, čeprav je ta zakon za njega ravno tako obvezen, kakor za francosko vlado. Med francoskimi škofi jih je mnogo, ki stoje odločno na strani republikanske vlade in jo podpirajo v njenem pravičnem boju proti rimskemu klerika-lizmu. Trozvezni papež, uvidevši, da to pot ne zmagajo proti vladi, je poskusil vsaj te škofe odstraniti, ki so največja ovira rimskim naklepom proti Franciji. Skrivaj, ne da bi za to vedela francoska vlada, toraj s predrznim kršenjem konkordata, je papež citiral v Rim dva izmed teh ško fiov, da ju postavi pred inkvizicijo. To je bila nesramna provokacija, na ktero je francoska vlada odgovorila 3 tem, da je citiranima škofoma prepovedala iti v Rim in zahtevala, da mora papež dotični pismi preklicati. Trozveznega papeža odgovor je bil običajni "non possumus", plitvi izgovor, da se mu ne more odreči pravica, citirati in kaznovati škofe, češ, da se gre za cerkveno disciplino. Francoski vladi je sedaj ostala samo jedna pot odprta. Pretrgala je diplomatično zvezo z Vatikanom. Francoski poslaniški funkcijonarji v Rimu so dobili ukaz, da se vrnejo v Pariz, papežev nuncij v Parizu Loren-zolli je dobil ukaz, naj odlazi s francoskega ozemlja. Med dvema posvetnima državama sledi pretrganju diplomatične zveze vojna. Toda papež nima države, nima vojakov, mima topov, nima trdnjav in vojnih ladij — kardinalov, faj-moštrov in kaplanov pa ne more poslati na junački megdan. Francija zamore Vatikan prijeti in mu do živega priti le tam, kjer je s svojimi posvetnimi interesi vezan na državo. Rim je na drzen način prelomil kon-kordat in posledica nastale 4'vojne" more biti le jedna: razveljavi se kon-kordat in izvede se ločitev cerkve od države. Katoliška vera ne bode s tem čisto nič zadeta, ker ostane vera nedotaknjena. Katoliški Francozi bodo slej kot prej lahko hodili k maši in k spovedi in prejemali zakramente, ali duhovniki, kterim sme ptrj oblastnik, ki se zove papež, ukazovati, da ne smejo biti pokorni zakonom svoje domovine, ne bodo več prejemali izdatnih plačil iz državne blagajne in rimska ceikev ne bode več pripoznana kot suverenska oblast, nego le kot združitev, ki se mora pri vsem svojem delovanju in nehanju držati policijskih predpisov, veljavnih za vsakovrstna druga družtva. Francoska vlada ne more na svojo roko odpovedati konkordata, neeo more to storiti le francoski parlament. Klerikalizem bode še enkrat napel vse svoje sile, da to prepreči. Vatikanski politiki sicer razglašajo, da jim ni prav nič na tem. če se kon-kordat razveljavi, ali to so le prazne besede. Razveljavenje konkordata bode za Francijo velikanskega pomena. Še le če se izvede ločitev države od cerkve, bode Francija dejansko osvobojena, bode konec rimskemu kon-dominiju. Res, francoski narod koraka le vedno na čelu civilizacije in toli zasmehovani, majhni in neznatni Combes je državnik, ki je izvršil večja dela, kakor na tncate drngih državnikov, kterim se je postavilo na tncate spomenikov. Velika francoska republika je uveljavila demokratična načela in jim po-mogla do večjega ali manjšega pripo- Ali ostane osvobojenje Francije od rimske nadvlade brez vpliva na druge narode in države? BALKANSKE NOVICE. Srbski minister za notranje zadeve je razposlal prefektom oklic, v kterem jim naznanja, da agitirajo socijalni demokrati proti častnikom. Prefekte minister poživlja na odločen nastop napram socijalni demokraciji. Prijeli so že tudi več socijalno-demokratič-nih voditeljev. Socijalna demokracija je priredila v Srbiji že več shodov, na kterih nastopa proti srbskim častnikom. Črnogorska vlada namerava proglasiti mesto Bar za prostef luko. Kakor je izjavil vojni atašej neke države, kteri je nedavno potoval po Ma-cedoniji, je vstanje v Macedoniji nad vse obupno. Prepriča« je, da se po žetvi prične splošna vstaja. Poslanik Zjedinjenih držav je za hteval od sultana v avdijenci povra čilo za škodo, ktero so prouzročili Turki amerikanskim misijonarjem Armeniji in v drugih turških pokrajinah. Vsled sultanovih zagotovil, da bodo Zjedinjene države dosegle, kar zahtevajo, je amerikanska vlada skle nil a, da ne pošlje svoje vojne ladije proti Turčiji. Turško-bolgarski dogovor ima ze lo zanimive posledice. Pred nekaj dnevi je bila pred nosom bolgarskega diplomatičnega agenta v Carigradu obširna hišna preiskava po bolgarskih zavodih. Natančno so Turki preiskali zlasti bolgarsko semenišče in bolnico Turki so iskali prepovedane knjige Našli niso ničesar, a kljub temu za šledujejo mirme Bolgare. Predsednika krajevnega šolskega bolgarskega sve ta v Ksanti so Turki surovo odstavili več bolgarskih članov občinskega sve ta zaprli in turški orožniki so pretepli občinskega tajnika. Po zadnjih napa dih na železnice so Turki razkačeni in kjer le morejo, se maščujejo nad Bolgari. Zlasti strogo postopa turška cenzura proti bolgarskim časopisom. Iz Macedonije prihajajo vznemirljiva poročila. Turčija zelo hiti z oborc zevanjem, prebivalstvo je zato zelo ranemirjeno in obupano. Ker Turčija sluti po žetvi nov vstajiek v velikem obsegu, tako hiti z oboroževanjem. Prebivalstvo in voditelji upornih Čet pa tudi niso slepi in zato tudi oni ne drže križem svojih rok. Ob grški meji v Epiru so priredili Macedonci velik shod. Med drugim je bil na vzporedu tudi razgovor o položaju Grkov v Epiru. Sklenili so izreči Grkom simpatije Macedoncev in izrazili upanje, da bode storila grška vlada vse v varstvo grškega prebivalstva v Macedoniji. Povdarjali so potrebo, da bi imele tudi grške koristi v Epini varstvo. Resolucijo so poslali grškemu kralju in ministerskemn predsedniku. Atensko glasilo 'Agon', ktero je nasprotno Slavjanom, Rusiji in Turkom, pozdravlja resolucijo in povdarja, da se mora maeedonsko vprašanje rešiti skupno z epirskim. Grki morajo zopet nastopiti proti svojemu staremu zgodovinskemu sovražniku in razširiti svoje delovanje v ta namen na Macedonijo in Epir in ne prezreti tudi Tracije. Bolgarski uradni list "Novi V jok" dokazuje, da reformni program polcv žaja v Macedomiji ni zboljšal.. Vlastl bi morale pričeti z radikalno reorganizacijo turške uprave v Evropi. Ker turška vlada ugovarja pomno-žitvi ptnjih Častnikov za Macedonijo, sta poslanika Rusije in Avstrije izja vila, da sicer odidejo tudi sedanji častniki. Srbska, bolgarska in rumunska mladina v Parizu je ustanovila zvezo ter izdaja organ ''L'Union Danubi-enne". Zveza in list imata služiti slogi med Srbi, Bolgari in Rnmuni. Ob enem bode list obveščal evropsko občinstvo o položaju na Balkanu. "Hrvatsko Pravo" poroča iz Bosne: Na dan srbskega praznika sv. Petra so se vršili v Priteei krvavi izgredi. Istega dne se je zbralo pred tamkajšnjo cerkvijo do 1000 Srbov, da praznujejo praznik. Ko je tja do-šlo do 35 nrfvhamedancev, napadli so Srbi mohaniedanskega kovača Safiča ter ga pobili s kameni. Nato pričeli, vpiti Srbi: "Pobijte japonske pse, kr podpirajo sovražnike naših bratov Rusov!" Več mohamedaneev je težko ranjenih obležalo na bojišču. Na smrt obsojena morilca bolgarskega poslanca Nakodiko%a, Nato Tzotzu in Niko Dilov, sta pobegnila iz osrednjega zapora v Sofiji. Obsojena morilca sta svoj čas ustanovila tajno družbo z namenom, da pomori vse veljake v orkomijskem okrožju. Beg teh dveh morilcev je zelo vznemiril na Bolgarskem javno mnenje. Avstro-ogrski in ruski poslanik v Carigradu vztrajata pri svojih zahtevah, da se mora poklicati še nadalj-uih 11 ptujih orožniških častnikov. Dne 28. julija je obiskal Tevfik paša oba poslanika ter jima skušal dokazati, da je njuna zahteva pretirana. STATE Ofr HEW YORK, OFFICE OP THE Secretary ol State, Albaay, July J6, lfcM.—Pursuant to the provisions of section one at article fourteen of the Constitution of i!m State of New York, and Met ion seven of chapter nine hundred and nine of the Laws of eiguceen hundred and ninety-six, nctlo* is hereby gi*eti that the following ptoposed amendment to article beveu of ths Constitution of the State of New Yoik is referred to the Legislature to be cbosen at the next General Election of Senators in this State to be held on the eighth day of November, nineteen hundred and four, and is published once a-week for three months next preceding such General Election in conformity with tiiv aforesaid provisions. JOHN F. O'BRIEN, Secretary ot State. AMENDMENT NUMUEB ONE. Concurrent Resolution ot the Senate and Assembly, proposing amendment to article seven of the Constitution, relating to improvement of highways. Section X. Resolved, (if the assembly concur) that the seventh article of the Constitution be amended by adding thereto the following section: | 12. Improvement of Higlncaytt.—A debt or debts of the" State may be authorized by law for tb» improvement of highways. Such highways shall be determined under general law s. which shall also provide for the equitable apportionment thereof among the couutki. '11.o »nirrv^ate of the debts authorized by this section »hail not at any one time exceed llie sum of fiity millions of dollars. Tlie payment of the annual interest on such dsbt and the creation of a sinking fund ot at least two per centum per annum to distharge the principal at maturity shall be provided by general laws whose force and elfert shall not be diminished during the existence ot any debt created thereunder. The legislature may by general laws require the county or town or both to pay to the sinking fund the proportionate part of the cost of any such highway within the boundaries of such county or town and the proportionate part of the interest thereon, but no county hball at any time for any highway be required to pay more than thirty-five hundredths of the cost of such highway, and no town more than fifteen hundredths" None of the provisions of the fourth section of this article shall apply to debts for the improvement of highways hereby authorized. | 2. Resolved, (.if the assembly concur) that the foregoing amendment be referred to the Legislature, to be chosen at the next general election of senators, and in conformity to section one, article fourteen, of the Constitution be published for three months previous to the time of such •lection. State of New York: In Senate, Apr. 1, 1903.— The foregoing resolution was duly passed, a majority of all the senators elected votii g in favor thereof. IIt order ot the Senate, PRANK W. HICUlNS. President. State of Niw York: In Assembly, Apr. 2, 1903.— Tlx foregoing resolution »ui duly passed, a majority of all the members elected to the assembly voting in favor thereof. By order of the Assembly. S. F. NIXON, Sp aker. ^tate ot New York, Office of the Secretary of State, «•-: 1 have compared the preceding copv ot concurrent resolution, proposing an amendment to article seven of the Constitution, with the original concurrent resolution on file in this office, and 1 do hereby certify that the same is a eorrect transcript therefrom, and of the whole thereof. Given under my hand and the seat of office of the Secretary of State at the city of Albany, this twenty-fifth day of July, in the year of our Lord, one tLoiuan-! nine hundred and four. IL. S.] JOHN F. O'liKlKN, Secretary of State. Za 1M krta avstr. vsljavs troba i« dati f2«.55 ia k Urn U IS e*at«v sa »e&tamia«, ker M»ra kiti d«*ar>* IjaUv registriram*. NA PRODAJ. Naznanjam rojakom, da prodam STATE of »EW york, offics of THE Secretary of !*atc, Alban* July 36, 1904.—Pursuant to the provisions of section one ot article fourteen of the Constitutio^uf the State of New York, and section seven of Chapter nine hundred and nine of the Laws of %ghte«n hundred and ninety-six, notice is hereby i given that the following proposed amendment to section two of article six of the Constitution "of the State of New York ts referred to the Legislature to b* chosen at the next General Election ;c: Senators in thia State to be held on the eighth day of November, nineteen hundred and four, nna is published once a week for three months next pVeeding such General Election in conformity ižith the aforesaid . .... provisions. JOHN F. O'BRIEN, Secretary of Vsled bolezni SOprOge pO mzkej Cem State. ■ i AMENDMENT NUMBER THREE. Concurrent Resolution of the Senate and As- |ven prostor za prodajalno VSak© VTStO sembly, proposing an amendment to section two ^ iiivuoj»mu " _ of article six of the constitution in relation to na lepem prOStOni bliZO nidotopilllice. justices of the appellate division of the supreme _ , . —. court. Eudotopilmca je se nova in vedno na- thatCtJection MAWS prednje, v kterej dela dosti rojakov tioa be amended to read as follow*: Article vi. Slovencev. Prostora je za 25 boarder- i 2. The legislature shall divide the state into v " . four judicial departments. The first department jeV. Natancneja pojasnila daje: shall consist of the county of New York; the ______ „_ x, others shall be bounded by county lines, and be JOHN DROBNIC, compact and equal in population as nearly as may _ _ -p__ occ be. Once every ten years the legislature may alter | "• VJ. i)0X OOO, the judicial departments, but without increasing the number thereof. There shall be an appellate division of the supreme court, consisting of seven justices in the tirst department, and of five jus ticea in each of the other departments. In each department four shall constitute a quorum, and the concurrence of three shall be necessary to a decision. No more tnan live justices shall sit in any case. From all the justices elected to the supreme Salida, Colo. (11—15 8) NAZNANILO. Vže večkrat se je govorilo, da našim društvenikom ni po volji doseda- court the governor siiall designate those who shall | -_ „n tj_ ta nfnrilika od- conatitute the appellate division in each depart- I nja dvorana. .Da se ta nepriuaa OU ment; and he shall designate the presiding justice gtrani Se je odbor potrudil ter SI pre-thereof, who shall act as such during his t»rin of ' ' office, and shall be a resident of the department. The other justices shall be designated for terms STATE OF NEW YORK. OFFICF. OF THE Secretary of Statr, Albany, Juh 25, 1W4.—Pursuant to the previsions of section one of article fourteen of the Constitution of the Slate of New York, and section seven of chapter nine hundred and nlno of the laws of eighteen hundred and ninety-six, notice is hereby given that the following proposed uiTiendr.ient to taction fonr of article seven of the Constitution of the State of Sew York is referred ti> the Legislature to be chosen at th ■ next (Jcneral Election of Senators in this State to be h.-ld on the eighth day ot November, nineteen hundred and four and is published jnce a week for three months next preceding iucli general ilcctioii in conform It v with the jforesaKi provisions. JOHN F. O'BlllEN, Secre ary of State. AMENDMENT NUMBER TWO. Concurrent Hi olutlon of the Senate and As-5- iibly, proposing an amendment to section four ot article seven of the constitution In relation to the time within which debts of the state must lie paid and striking from said section certain limitations' Section L Recolved (if the assembly concur), that section four of article seven of the constitution be amended to read a* follows: Article VII. § 4. Except tiie debts specified In sections two and three of this article, no debts shall be here; 'or conlracted by or in behalf of this state, unle?t such debt shall be auth-jriz-d by a law for some sinjrle work or. object, to be distinctly specified therein; and such law shall Impose and provide for the collection of a direct annual tax to pay, and sufficient to pay, the Interest on such d.bt as it falls due, and also to pay and discharge the p.-incipal of such debt within fifty yrars from the time of tho contracting thereof. No such law shall take effect until it shall, at a general election, have been submitted to the- people, and have received a majority <>f all the votes cast for and against it at cuch election. On the final passage of such bill in either house of the legislature, the question shall be taken by ayes and noes, to be duly entered on the journals thereof, and shall be: "Shall this bill pasa. and ought the sanriG to r.-ceive the sanction ©f the people?" The legislature may at any time, after th approval of such law by the people, it no de~t shall hare been contracted in pursuance thereof, repeal the same; and may at any time, by law, forbid the contracting ol any further debt or liability under such law; but' the tax -L.tposad by such art, in proportion to the debt — 1 liability jvhicb may liave been contracted. skrbel drago, bolj primerno, v kterej se kode vršila seja vsako dmgo nedeljo v mesecu. Prihodnja seja bode dne 11. septembra t. 1. v novej dvorani g. John TJhrina, 1131 Washington Ave., Brad-dock, Pa. Kdor ne more iste najti, naj pride k društvenemu predsedniku Mr. John Germ-u. Za društvo Sv. Alojzija št. 31, J. S. K. J., za Braddock in okolico (1-13 8) •DBOR. NAZNANIL*. V imenu podpisanega družtva naznanjamo, da se je pri zadnji seji dne 10. julija sprejel in potrdil predlog, da se društvena pristopnina zniza in plačuje ed slej po starosti od 18. do 25. leta za vsacega novega priporočenega uda le $1.50, dalje za vsacik 5 let 25c. več. Odbor je te odredil radi tega, ker je bila prejšnja vstopnina za n*ve ude $3 previsoka. Rojaki! Sedaj se vam nudi lepa mu družtvu; na kar opezarjamo vse slevenske delavce in njih zaveznike iz našega mesta in »kraja. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo. Za podporno družtvo sv. Mihaela Arhangelja št. 40 (K. J. S. K. J.) v Claridge, Pa. Odbor. in pursuance of such law, shall remain in force and be irrepealal^e, and be annually collected, until the proceeds thereof shall have made the provision hereinbefore specified to pay and discharge the interest and principal of such debt and liability. The money arising from any loan or stock creating snch debt or liability shall be applied to the work or object specified in the act authorizing wb debt or liability, or for the payment of such debt or liability, and for no other i purpose whatever. No such law shall be submitted to be voted on, within three months after its passage or at any general election when any other law, or any bill, shall b« submitted to be voted for or against. Th • legislature may pro-Tide for the i«sue of bonds of the state to run for a period not exceeding fifty years in lieu of bond<* heretofore authorized but not issued ant} shall impo= - and provide for the collection of a direct annual tax fur the payment of the aamo as hereinbefore required. When any sinking fund created under this section shall equal in amount the detit for which it was crt atcd, no further direct tax shall be levied on account of said sinking fund and the l'-glslature shall reduce the tax to an amount equal to the accruing interest on such debt, g 2. Resolved t>f the assembly concur), that the foregoing amendment be referred to the legislature to be chosen at the next general election of senators, and in conformity with section one, article fourteen of the constitution, be published for three months previous to the time of ■ueh election. _State of New York: In Senate. Apr. 21, 1903.— •mis n~i)'»uirvu was duly passed, a majority of all the wiifttors elected voting in favor thereof. By order of the Senate, FRANK W. HKIOINS. President. State ot New York: In Assembly. Apr. 22, 1903.—Tltls resolution was duly pa^ed, a majority of all the members elected to the assembly voting in favor ther-of. By order of the Assembly. S. F NIXON. Hpeakor. State ot New York. Office A the Setretary of State, ss.: I have compared the preceding copy of concurrent resolution, proposing an amendment to section four of article seven of the Constitution, with th-» original concurrent resolution on file in this office, and I do hereby certify that the same ts a correct transcript then from, and of the whole thereof, fliven undjr my hand and the seal of office of the Secretary of State at the city of Albany, this twenty-fifth flay of July, in the year of our I.or'1 on - tlion-ari l nine hundred and four [L. S.] JOHN K. O'BBIEN, Secretary of State. Podpisani naznanjam rojakom, da sem se vrnil v staro domovino. Pri tej priliki priporočam vsem najtop-leje tvrdko Fran Sakser. Pozdravljam vse prijatelje in znance, a osobito Fr. Štrukelja ter kličem vsem skopaj iskreno: SREČNO! New York, 11, avg. 1904. Josip Zalokar. of Ave years or the unexpired portion* of their respective terms of o'Bce, if less than five years. Front time to time as the terras of such designations expire, or vacancies occur, lio shall make new designations. A majority of the just lows so designated to sit in the appellate division, in each department shall be residents of the department. He may also make temporary designations in case of the absence or inability to act of any justice in the appellate division, or in case the presiding justice of any appellate division shall certify to him that one or more additional justices are needed for the speedy dispoaition of the business before it. Whenever the appellate division in any department shall be unable to dispose of its business within a reasonable time, majority of the presiding Justices of the 6cveral departments at a meeting called by the presiding justice of the department in air ars may transfer any pending appeals from such department to any-other department for hearing and determination. No justice of the app -llate division shall, within the department to which he niav be designated to perform the duties of an appellate justice, exercise any of the powers of a justice of t.:e supreme court, other than those of a justice out of court, and those pertaining to the app- llate division, or to the hearing and decision of motions submitted by consent of counsel, but any Mich justice, when not actually engaged in performing th< duties of such appellate justice in the detriment to which he is designated, may hold any term of tho supreme court and exercise any of the powers of a Justice of the supreme court in any county or judicial district in any othiT department of ttic Etate. From and after the last day of December, eighteen hundred and ninety-five,the appellate division shall have the jurisdiction now exercised b> the supreme court at its general term* and by the general terms of the court of common pleas tor the city and county of New York, the superior court of the city of New York, the mp rUir court ol Buffalo and the city of Brookly n, and such additional jurisdiction as may be conferred by the leg islature. It shall have power to appoint and re- , .... .... „ move a reporter. The justices of the appellate j pilllKa pristopiti k našemu pedporne division in each department shall have power to fix the times and places for holding spet ial terms therein, and to assien the justices in the departments to hold fuch terms; or to make rules ■ ■■ that the foregoing amendment be referred to the legislature to be chosen at the next general election of senators, and in conformity with section one. article fourteen of the constitution, be published for three months previous to the time of such election. State of New York: In Senate, Mar. 2v, lSKW.— The foregoing resolution was duly passed, a ma jorlty of all tire Hcntitors elected voting in favor thereof, three-fifths beinjj present, lir order of the Senate, FBANK W. IIIGGINC President. State of New York: In Assembly, Apr. ti. 1004.— The foregoing resolution was duly passed, a majority of all the members elected to the assembly voting in favor thereof, three-fifth-; being present. By order of the Assembly. S. F. NIXON. Speaker State of New York, Office of the Secretary of State, as.: I have compsred the precedim? copy of concurrent resolution, proposing an amc-rdment to section two of article sis of the Constitution, with the original concurrent resolution on file in this office, and I do hereby certify that the same is a correct transcript therefrom, and of the whole thereof. Given under my hand and the seal of offlee of the Secretary of State at the city of Albany, this twenty-filth day of .July, in the year of our Lord, one thousand nine hundred and four. [L. S.] JOHN F. O'BBIEN. Secretary of State. STATE OF NEW YOBK, OFFICE OF THE* Secretary of State, Albany, July 25, 1904.—Fur-iuant to the provisions of section one of article fourteen of the Constitution of the State of Ne^' York, and section seven of chapter nine hundred ind nine of the Laws of eighteen hundred and linety-eix, notice is hereby given that the following proposed amendment to section six of ar tide six of the Constitution ot the State of New Vork is referred to the Legislature to be chosen it the next General Election of Senators in this Jtate to be held on the eighth day of November, nineteen hundred and four, and is'published once a week for three months next preceding such General Election, in conformity with the aforesaid provisions. JOHN F. O'BBIEN, Secretary of State. AMENDMENT NUMB Eli EIGHT. Concurrent Resolution of the Senate and As sembly, proposing an amendment to section six of article six of the constitution, relating to the supreme court. Section 1. Resolved (if the assembly concur). That section six of article six of the constitution be amended by adding thereto the following: m any department in which supreme court cominis sioners have been appointed, the Justices of the appellate division of the department, or a majority of them, are authorized from time to time to designate one or more of such supreme court commissioners to hold trial terms of the supreme court within 6uch department and to revoke such designation. A supreme court commissioner so designated shall have power to hold a trial Urm of the supreme court within said department and to perform the duties of a justice of the supreme court in the trial term to which he may be assigned. 8 2. Resolved (if the as sembly concur). That the foregoing amendment be referred to the legislature to b« chosen at the next general election of senators and in conformity with section one of article fourteen of the constitution, to be published for three months previous to the time of such election. State of New York: In Senate, Apr. 14, 1904.— The foregoing resolution was duly passed, a majority of all the senators elected voting in favor thereof, three-rtfths being present. Bv order of the senate, FRANK W. IHGGINS, President. State of New York: In Assembly, Apr. 15. 1304. —The foregoing resolution was duly passed, a majority of all the members elected to tno assent bly voting in favor thereof, three-fifths being present. Uy order of the assembly, S. F. NIXON, Speaker. State of New York, .Office of the Secretary or of State. 8S.: 1 have compared the preceding copy of concurrent resolution, proposing an amendment to section six of article six of the Constitution, with tlie original concurrent resolution on file in this office, and I do hereby certify that the same is a correct transcript therefrom, and of the whole thereof. Given under my band and the seal of office of the Scrretnr? of State at !he city of Albany, this twenty-tilh day of Julv, in th year of our Lord, or • t!ioubenera drugem. Denarne pošiljatve naj m pošiljaj* blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po avojem zastopniku. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". Drobnosti. V staro domovino so se podali: J. K ran je iz Wankegana. III., v Tolmin; iz ( hrshotnuv, Minn.: F. D. Arko - soprogo in Marija Stef v Ribnico; F. Korevar iz Ligoniera, Pa., v Stari trg pri Rakeku, F. Urbas v Cirknico, Anton Kovačih in J. Furar iz Pitbs-burga. Pa., «T. Vodeničar v Št. Jernej« A. Mibelir iz lnolisa, IucL, / Potnvrh, F. Kavčič in L. Mrznikar ii De Kalb, IU., na Vrhniko, J. Miklki T / L 17 Afliitole, Pa., v Student, F. Subic in (». Kander v Poljane na Gorenjskem, J. Tome iz Johns town a, Pa., v L..ž. A. Slok iz Whitney, Pa., v Tre-beln. . F. Trater v Št. Rupert, J. Kle-tnnu-ie iz Bloctona, Ala., v Toplice, M. Lane v Cermošniee, J. Sirca iz ('hieaeči sta stavila, kdo bode drug druzega vrgel. Košir je vrgel Smuka, Smuk ga je pa za to nabil 7. vrčkom po glavi ter mu prizadal nevarne rane. Nesreče. Skvarči V. iz Št. Jošta pri Polhovem grmiču je konj izbil dva zoba in mu prebil čeljust. — Alojzija Jenka v Dolenji vasi pri Škofji Loki je zagrabila slamoreznica in mu poškodovala roke. — Dne 30. julija je padel Josip Slamnik, posestnikov sin iz Slamnika št. 1 na Bohinjski Beli v kamnolomu in si zlomil pod kolenom levo nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. * Dve sestri utonili. Dne 31. julija sta pri Gruberjevem kanalu v Ljubljanici utonili Gletna Štefanija in 8-leina Albina Golmajer. Rešitev ni bila I mogoča, da*i je plavalni mojster vojaške plaval nice Josip Gerdin takoj skočil za deklicama. Mati ponesrečenih deklic je v Ameriki. Povožena otroka. Posestnik Ivan Komatar iz Štefanje va.si je dne 31. julija s senenim vozom na Dolenjski cesti v Ljubljani povozil loletno Ivano Kosknač in njenega Tlet nega bratca Rudtdfa. Voz je šel preko dečka ter mn prizadejal nevarne poškodbe. Deklici je izbilo čel just je. Prepeljali ju v bolnico. Najdeno okostje. Poleg železniške proge v Trebnjem so našli žensko «»kostje, ki je moralo biti že mnogo ■stoletij pokopano na tem kraju. Naj-br/.e je bilo tam nekdaj pogansko pokopališče. Velik vihar je bil v Jaršah. Podrl je osem kozolcev polnih žita. Med nevihto se je usula gosta toča, ki je vse poljske pridelke uničila. Krvav pretep. Dne 24. julija so v Borovnici v neki gostilni popivali domači fantje. Med njimi je bil tudi neki Fran Klaneček, stolar, doma od Sv. Trojice pri Ptuju, in pa neki laški delavec, kterega niso poznali. Tako so celo popoludne popivali ter tudi ^b glasovih harmonike plesali. Prišlo je pa proti večeru do malega prepira, v kterem je oni Italijan Klanečeku prisolil jedno zaušnico, izgovorivši ob enem neko psovko. Zaušnica je pa bila povod krvavemu pretepu. Ker pa I gostilničar ni hotel imeti prepira in pretepa v hiši, je vse pognal na cesto. Ivlaneček potee ni znano, radi natakarice Ane Weiss. Schober je zagrabil palico ktera je stala v kotu gostilne in je udaril svojega tovariša tako po glavi, la se je krvaveč nezavesten zgrudil po tleh. Nesrečneža so morali prepeljati v bolnico, kjer bode le težko okreval. Scho&ra so orožniki aretirali. Iz kamniške okolice: Dne 27. julija oopoludne je toča ix>bila po polju med Lukovico in Mengšem, a bolj na ozko, vendar pa jako hudo. Vse belo se je videlo tudi na Urški gori. — Dne 30. julija zjutraj je pogorel "Mlinarju" v Radomljah hlev, skedenj in kozolec. Pisker z žrjavico so dobili podložen. Pokopališče v Domžalah bode kraa- lo gotovo. Doslej so pripeljali že nad 2000 vozov kamenja, da se naredi močna škarpa radi železnice. Umrli so v Ljubljani: Jožefa Marija Kremzel, nsmiljenka, stara 42 let. Katarina Meglič, branjevka, stara 40 let, srčna hiba. Fran Dacar, pismono-ševsin, star 4 leta. — V hiralnici Marija Sodar, kuharica. ŠTAJERSKE NOVICE. Velik požar je dne 30. julija popoludne uničil v Šma rt nem pri Slovenjem Gradcu 4 velika poslopja. — Šmarski in slovenjegraški požarni hrambi se je zahvaliti, da ni pogorela cela vas. Škode je nad 50,000 kron. Ogenj. V Poberšu poleg Maribora je pogorel skedenj g. Nedla. Zgorel je neki delavec, ki je prenočeval na skednju. Škof Strossmayer je po vsem ozdravljen od svoje bolezni zapustil Rogatec in se je vrnil preko Zagreba domov. Na potovanju so mu rodoljubni Slovenci in Hrvatje prirejali najprisrč-nejše ovacije. Na vseh postajah, posebno v Šmarju, v Celju, v Sevnici, v Rajhenburgu, v Vidmu in Krškem ter v Brežicah, so škofa Strossmayer j a krasno vsprejeli, najkrasneje seveda v Zagrebu. Kcnjsko meso v Celju. Začetkom tega meseca so začeli v Celju prodajati konjsko meso. Zanimive so številke, ktere nam podaje statistični izkaz mestne klavnice za čas od 11. do 17. julija. Iz tega posnamemo, da se je v navedenem času importiralo: svingjskega me^a 440 kg., govejega vseh vrst skupaj 5S8 ker in konjskega 02S kg, torej skoro 50% odstotkov vsega mesa. Nesreča v graški bolnici. V graški bolnici je pri snaženju okenj padla iz drugega nadstropja na tlak sestra L. Steiner ter obležala mrtva. . Toča je dne 27. julija v Tunjicah nekoliko pobila. V spanju ubit. V Ragozi pri Mariboru sta se sprla posestnikov sin J. Kreitner in Alojzij Marčič. Ko je Kreitner v pijanosti zaspal, je prišel Marčič zopet nazaj ter Kreitnerja trko udaril, da je bil takoj mrtev. Protestant je v Celju. Po malem še vedno cepajo brumne nemške dušice celjske iz katoliške v naročje protesta ntovske vere. Seveda iz prepričanja, ampak iz neumnosti ali pa nadutosti. Vsled njih odpada sicer prote-stantje pridobe na številu, na kakovosti pa prav nič. Najnovejši odpadniki so sledeči: Amalija Bayer, poto-valčeva žena v Celju (rojena Schnmi v Ljubljani v Trnovem), Ana Esel, poročena Stiger, Josip Bolim, cesarski domobranski puškar. (Iz tega se razvidi, da je pročodrimsko gibanje zašlo tudi med vojaštvo; z BJ'ihmom je odpadla vsa njegova rodbina.) I. Fritseh, soproga železniškega asistenta, to je onega edinega nemškega uradnika, kojega nam je ^rž vna železnica, ko je pre- . ^ja velenjsko progo, semkaj po ala. Če ta imena pre-čitamo. se r »č ne smemo čuditi, če je bila večina občinstva na zadnji protest antovski veselici v mestnem parku Lz uradniških in vojaških rodbin. Vlak je povozil, kakor poročajo iz Maribora, pri čuvajnici št. 312 železniškega čuvaja Karola Cerec, ki je bil takoj mrtev. Vlak mu je odtrgal levo nogo in stri glavo. KOROŠKE NOVICE. Redna protestantovska božja služba je sedaj v seziwii v Porečah in v Vrbi. Pri tatvini kolesa se je ponesrečil. Pred malo dnevi je v Otoku neki neznan uzmovič odpeljal Rudolfu Hafnerju kolo. Naslednjega dne so našli kolo v nekem ribniku pri Beljaku. Slutijo, da je tat s kolesom zgrešil pot ter se prevrnil v ribnik. Vendar pa ta trditev še ni gotova, ker ni mogoče preiskati ribnika. PRIMORSKE NOVICE. Kruh drn ze. Iz Gorice pišejo: Zadruga pekov v Gorici je sklenila v seji 27. junija podražiti kruh, in sicer s i. avgustom tako-le: Vseli vrst kruh se podraži za 4 vinarje pri kilogramu. Finejši izdelki, žemljice, kornoti itd. od 10 do 32 vsaki 4 komadi. Moka se je podražila okolo 8 kron pri kvintalu. Samomor iz nesrečne ljubezni. V Lokavcu na Goriškem je 201etna Josi-pina Šuligoj- šla po vodo in pri ti priliki zaradi nesrečne ljubezni skočila v vodnjak. Ko so jo domači ljudje našli, je bila že mrtva. HRVATSKE NOVICE. Hrvaška naselbina v Italiji. Iz Spljeta so odpotovali v Italijo dr. J. Smodlaka, profesor Borač in slikar E. Vidovič, da prouče hrvatsko naselbino v Italiji. V južni Italiji, v tako-zvani "Melisi" so namreč še tri ali štiri hrvatske naselbine s kakimi 5000 prebivalci, ki govore hrvatsko ikavsko narečje. Njehovi pradedje so se tja preselili iz Dalmacije za časa turških navalov. Zagrebški nadškof dr. Posilovič je odšel po zrak" v Beljak za več tednov. . Člani belgrajskega narodnega gledališča gostujejo z velikimi vspehi po slovanskih mestih. Rojakom v Chicago, HL, in okolici priporočamo naiega zastopnika Mr. Mohor Mladič a, «17 Centra Ave., Chicago, HL, kteri jo pooblaščen pobirati naročnina m "Glas Naroda". — RAZNOTEROSTL Vohun? Pri Caprileu (Italija), kjer so ravnokar velike vaje topničarjev, so prijeli baje vohuna, ki se je legiti-moval za avstrijskega gimn. profesorja Sauerja. V blaznosti je na Dunaju delavec Brunner sebe in svojo ženo nevarno ranil z nožem. — Deklo Strassner, ki je nedavno na Dunaju na ulici zabodla šiviljo VokaČ, so spoznali za blazno ter jo izročili norišnici. Kretanj« prmikoT. T Now York 00 (kapeli: Phoenicia 12. avgusta iz Hamburga z 890 potniki. Dospeti imajo: Cedric iz Liverpoola. Etruria iz Liverpoola. La Touraine iz Havre. Germanic iz Liverpoola. Hamburg iz Hamburga. Columbna iz Glasgowa. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Barbarossa iz Bremena. Statendam iz Rotterdam a. Armenian iz Liverpoola. Odpluli so: Alice 13. avgusta v Bremen. Campania 13. avgusta v Liverpool. Patricia 13. avgusta v Hamburg. Philadelphia 13. avgusta v Southampton. Zeeland 13. avgusta v Antwerpen. Odpluli bodo: Noordam 16. avgusta v Rotterdam. Kaiser Wilhelm der Grosse 16. avgusta v Bremen. Prinz Adalbert 16. avgusta v Genovo. Majestic 17. avgusta v Liverpool. La Touraine 18. avgusta v Havre. Hamburg 18. avgusta v Hamburg. Cedric 19. avgusta v Liverpool. Phoenicia 20. avgusta v Hamburg. Germanic 20. avgusta v Southampton. Finland 20. avgusta v Antwerpen. Etruria 20. avgusta v Glasgow. ne veš po kom bi zanesljivo in brzo denarje domu poslal, ali kupil parobrodni tiket zase ali za koga druzega, obrni se na F&ank Sakserja, 109 Greenwich Stroot v New Yorku. AKO ATSTBIJSKO-AMERIŠu bran velja le $22.50 iz New Yorka do TRSTA ali REKE, Iz New Yorka t Zagreb « « «Belorar a « <( tt tt (t tt tt «« tt tt " Osek . . " Karlovec . " Zemun " Mitro?ico s parnikom $24.15, 24.35, 25.60, 23.75, 26.40, 26.50, * 6 9 9 kteri odpljnje iz Now Yorka V SOBOTO 13. AVGUSTA 1904. G. B. Richard & Co., generalni agentje, __31 Broadway, New York. CUNARD LIESSE F>^VRINIICI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKOJNJIEW Y0RK0M. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KR0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpljuje iz New Yorka dno 16. avg. 1904. odpljuje iz New Yorka dne 30. avg. 1904. odpljuje iz New Yorka dne 13. septembra 1S04. ULTONIA, SLAY0NIA in PANNONLA so paruiki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway New York. 126 State St.. Boston. 67 Dearborn St., Chicago. pošiljam najceneje in najhitreje v staro domovino. IVlHijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt. Sedaj pošljem lOO kron z;ei $20.55 in 1« centov poštarine, bodisi da kdo pošlje 85 ali $500. PAR0BR0DNE LISTKE prodajam po izvirnih cenah in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj ——-- hh javi, po kterej železnici in kedaj pride v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cea hotel. Ako kdo sam pride v Now York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonn in pokliče 379S Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To jo zel6 važnol Z veleštovanjem lOQ GREENWICH ST., NEW YORK, IN. Y. JCTF" Ysakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. Tetefon« 3798 Cortlandt Telefona 37QS Cortlandt Tii R-fceslcr Luteranci. I • n Hiitori^ei romam. Spisal A. (Daljo.) Kdo zna, kako daleč bi bila pozneje prigorela baklja krivoverstva, ko bi je ne bila sem ter tja upihovala zavist posameznikov in sovražtvo v lastnem taboru. Neslopa je unieevalka moeij in protivka \*sakemu napredku. Kamor se useli ona, zaseje sovražtvo in z njim pogrin, prouzroeen po last-nej sili, ki bije v slepoti na desno in levo rane, ktere se največ potov ne žarel i jo nikdar več. Tako je bilo tudi z nenadoma zopet oživljenim krivoverstvom na Slovenskem. Posvetna oblast si morda pripisuje zaslugo, da ga je ona iztrebila v hudem boji. A poslednje ni resnica. Temveč krivoverstvo je opešalo kakor mogočno drevo, ne po sekirji in viharji, ampak iAnolzeno po strupenih, požrešnih rastlinah, ki hočejo zeleneti in cveteti na njegovem deblu, dokler naposled oboje ne zvene in ne strohni. Znano je, da se je že pred Knaflje-vim begom jela Katarina Stobe kujati iz ljubosumnosti in maščevanja ter hotela po lastnih načrtih delovati za luterarrstvo. Tudi Gogala in ranjki Gorieek sta se Čutila žaljena zaradi precejšnje tedanje Knafljeve mlačnosti ter sta ga bila pozvala eelo iz Strmola na opravičevanje v Podgorje. Viharni d ogodki v Cerkljah so po-vnali to disharmonijo. S toliko večjo bilo pa se je zaradi tega vnelo zdajci nasprotje po Knafljevej vrnitvi v domovino; kajti on je odslej javno preziral njihovo pomoč in enako veljavo v verskem poslovanji. Čast in slavo pa je užival neprestano sam. a jKizabil je, komu se ima zahvaliti, da ni popolnoma zamrl krivo verski rut med tem, ko je bival on v ptujini. Slava rodi ponos in brezozirnost, poslednja pa antipatijo pri sobojevalcib, ki so darovali toliko bridkih ur za drugo ime, ki zdaj žanje, kar so sami sejali. Razžaljivi čut pravice pa je moč, ki ne izgine in ne miruje prej. dokler ne najde priložnosti, da zataji, če je polreba, tudi svoje lastno prepričanje, da je le nasičeno maščevanje do prejšnjih prijateljev. Da, mi trdimo, da je sovražna strast proti onim, za ktere a ni Knafelj zamujal teh pogostih vabil, potrjuje to, da so se čule tožbe katoliških duhovnikov proti takovej svobodomišljenosti mekinjske opatiee in domača duhovska gosposka je v» poskusila, da bi strahovala opatičino grešno predrznost. Poslednja je imela namreč po svojem plemenitem rojstvu in redovnej časti toliko prijateljev in somišljenikov, da je bila neobčutljiva za tako opomin je van je, zatrjujoč, da jej ne more niliče zabraniti občevanja z njenimi prijatelji. V takej zadregi mogočne opatiee ni si moglo duliovstvo drugače pomagati, kakor da je prosilo papeža samega, naj on napravi red v slovenskih deželah zbeganih po krivover-stvu. Papež Klement je uslišal to prošnjo in pisal lastnoročno pismo nadvojvodi Ernestu, kterega zadnji del se