Za gospodarje
Maribor, dne 1. decembra 1987
Nadaljna okrepitev naše zunanjo trgovine
NaS Izvoi v oktobru Ja snaSal 408.27B ton v akupni vrednoatl BB8,7 mlllJonoT din. Izvoz »a Ja to raj držal na vlStnl preJSnJOi dveh mesecev, ker Ja beleääl avgust 000,8 in september 691,2 milijonov dtn, V primeri z oktobrom v lanskem letu aa Ja dvignil izvoz za 90,2 mülJonov din ali za 19.2 odstotkov. Kar aa tifta koHfihM Ja narasel nad Izvoz v teku «neg* leta za 47.8#,
Zelo moBan Je bU v oktobra uvoz, M Je znaflal 93.214 ton v akupni vrednoatl 482,9 milijonov din napram 346,8 milijonom din istočasno v lanskem letu. V teku enega leta ae Jo zboljšal uvoz za 137,1 mlllj. din ali za 30.0J*, po kollftlnl samo za 1.7%.
V primeri z lanskim letom ae Je dvignil uvoz bolj nego Izvoz.
Vkljub temu Je bUa naSa trgovska bilanca oktobra aktivna. In sicer z ozirom na močnejši uvoz, za 76,8 mlllj. din, medtem ko Je znaäal pribitek pred enim letom 122,2 mlllj. Letos Jo bila naSa trgovska bilanca samo en mesec pasivna, majnlka, za 17,2 mlllj., alcar pa Je vedno Izkazovala znaten dobiček. Od novega leta znaSa naS Izvoz 5110,0 mlllj. ta uvoz 4206,2 mlllj., tako da znaSa v letos Se minulih doeetlh mesecih dobiček Jugoslovanske zunanje trgovine 846,4 milijonov, kar pomeni rekord, če pomislimo, da «mo beležili Istočasno leta 1933 dobiček na 848,0 la leta 1938 aa 202,4 milijonov din, medtem ko Je Mia aktivna vsota v ostalih treh letih zadnje petletke Se mnogo manJSa.
Obnovitev trsnlce pri Sv. Boifeaku
pri Središča
vinogradniki ta sadjarji na!« okolice fle več let sem pogreflamo Javno tranloo In drevesnico» ki M v zadostni množini, primerni kakovosti In v domači zemlji vzgojeni materijal oddajala na razpolago, zato se Je ob raznih prilikah, anketah In zborovanjih že večkrat izrekla nujna potreba
Sedaj pa, kakor čujemo, prihaja zadeva k uresničenju. Kr. banska uprava Uče pri Sv. Bolfenku za to primerno zemljišče. Ker, je takSno zemljišče na razpolago, upamo, da pride kmalu do sklenitve pogodbe. S tem bo položen temelj banovinske trsnlce in drevesnice ter poznejSe viničarske Sole za obširen vinarski okraj Ptuj, ki Se vee do sedaj to ustanovo pogreSa, dasi Jo sosedna okraja že dalje časa v aplo&no zadovoljstvo Imata v Kapeli ta Pekrah,
Danes smo prei* obnovo vinogradov ta V ne manj težavnem položaju. Sloer se Je obnova že v mali meri začela, toda «tlaka zadnjih let Je spet vse zaustavila. Stare trte so svojo dobo preživele ta ostarele ter niso več sposobne dajati zadostnega pridelka, da M bil vinogradnik zmožen konkurenca Zato Je büo vinarstvo zadnja leta deficitno. Kmetje, ki vinograde obdelujejo sami s člani svoje družina, galico ta drage potrebščine nabavijo za slučaj, če vino ne prinese nič, Iz drugih dohodkov kmetije, kjer sl prltrgajo pri drugi panogi, so avoje vinograde Se vedno temeljito obdelali. Niso pa tega mogli storiti več vinogradniški veleposestniki In graSčlne, ki vse delo plačajo tn se tudi raznih potrebščin — galice, gnojila itd. — se porabi mnogo In Živijo od dohodkov vinogradov, zato so njihovi vinogradi vsled zanemarjenja trpeli nepopravljivo Škodo In so po večini skoraj uničeni. Ker tako ostajajo najlepfi« lege In največji kompleksi vinogradov brez trgatve, bo prej ali slej naravna posledica večje povpraševanje po vinu ta s tem za njega bolJSa konjunktura. To kmetje dobro vemo, ne moremo sl pa pomagati, ker ni sredstev, da M svoje vinograde nanovo zrigolall In zasadOl ter Jih tako pravečasno pripravili, da bi v času, ko bo vino spet Imelo dobro ceno, tudi Istega na prodaj Imeli ter sl tako zgube »suhih« let nadomestili In gospodarsko uravnovesili. En važen činitelj pri obnovi gorio bi bil prvovrsten in cenen trsni materijal, vzgojen v domači zemlji, ker s tem Jamči za uspeh dela, k čemur naj ravno služi novi banovinski nasad»
— 146
Drugo, Se bolj pereče vpraSanje Je cenen In dolgoročen kredit, brez katerega na obnovo v večji meri ni niti misliti.
Prosimo merodajne gospode, da pospeäi-Jo sklenitev pogodbe in s tem ustanovitev težko pričakovane ustanove. Del zemljišča za matičnjak in začetek trsnice bi že tekočo zimo trebalo zrigolati ter bi se s tem zaposlili naäi delavci, ki so prejšnja leta bili zaposleni pri gradnji cest in v kamnolomih, kar je zadnji čas vse prenehalo. Dalje bi se pri rigoli in planiranju iz zemljišča dobilo lahko mnogo kamna, ki ga za naše zapuščene ceste tako nujno rabimo. Splošno bi se s tem gospodarsko življenje pri Sv. Bolfenku poživelo ter bi naš okraj dobil na prav lepem prostoru zahtevam časa odgovarjajoč vzoren nasad.
[Vinska razstava in sejem v Ormožu
Kletarsko društvo v Ormožu, r. z. z o. z., priredi letos zopet na dan 16. decembra v svoji dvorani v Ormožu vinsko razstavo in sejem kakor prejšnja leta.
Razstava bo pokazala, da je letošnji pridelek ormoško-ljutomerskih ter haloških goric prav dober, deloma celo kvalitetno na višku, sejem pa bo omogočil ljubiteljem dobre kapljice, da si bodo mogli po mili volji izbrati od dobrega najboljše ter se primemo založiti. Založiti se z dobrim vinom bo letos potrebno, kajti gotovo bo Se na spomlad nastopilo pomanjkanje res dobrih vin. Na razstavi bo na razpolago vse, kar je zrastlo dobrega v ormoško-ljutomerskih in haloških goricah.
Ker so tudi cene sedaj še zelo zmerne, Bi dovoljujemo vljudno povabiti vse interesente, da se te naše važne gospodarske prireditve udeležijo.
Prijave vina za razstavo so na razpolago razstavljalcem pri Kletarskem društvu v Ormožu. Prijave je vložiti najkasneje do 5. decembra, vino za razstavo pa je dostaviti najkasneje do 15. decembra opoldne v Kletarsko dvorano v Ormožu.
Vse razstavljeno vino bo še pred razstavo ocenjeno po posebni komisiji strokovnjakov ter bo strokovna ocena na razpolago na dan razstave interesentom in razstavljalcem. Kletarsko društvo v Ormožu.
Ljudski pravnik.
Dedovanje po nečakinji. A. Ž. v St. V, Svoji nečakinji dolgujete 500 din. Je umrla, zapustila precej denarja in žive od najbližjih sorodnikov dve sestri ter brat. Kei ni napravila nikakega testamenta, vprašate, ali pripada dolgovanih 500 din Vam ali ne. — Ker ni zapustila pokojnica ni-kake poslednjcrvoljne odredbe, nastopi dedovanje po zakonu. Ako nima otrok, niti staršev, bodo dedovali vse sestri in brat. Dediči imajo pravico iztirjati terjatev pokojnice od Vas. Potemtakem Vam ne pri-tiče nikaka dedna pravica, niti ni Vaš dolg ugasnil.
Pravice prodajalca na pridržani njivi. A. B. C. Prodali sto svoje posestvo, pri tem ste si pa izgovorili na eni izmed prodanih njiv pravico vžitka do svoje smrti, in sicer jo mora Irupoc vsako leto pognojiti, zorati in pripraviti za setev. Pišete, da Vam kupec njivo vsako loto gnoji za koruzo in krompir in da Vam vsled tega ta setev ne uspeva več, ker je zemlja prerahla, zel močno poganja, krti in miši pa Vam vse uničijo. Vi bi radi setev spremenili in vprašate, da 11 imate to pravico. Kupec namreč zahteva, da se mora njiva vsako leto gnojiti, Vi je pa ne bi gnojili, ker bi radi sejali ječmen in ajdo. — Po zakonu se smatra kot uživanje pravico uživati stvar z varovanjem tvarine brez vsake omejitve. Zakon določa le, da se jo mora vzdrževati kakor dober gospodar v takem stanu, kakor je bila od začetka. Ako bi potemtakem dober gospodar v enakem primeru spremenil setev, jo imate tudi Vi pravico spremeniti.
Denar pokojne hčerke. J. T. S. Umrla Vam je hčerka, ki je bila 19 let poročena z bivšim trgovskim pomočnikom, ki je z doto Vaše hčerke in s prisluženim denarjem Vaše hčerke začel trgovino ter si v teku let kupil posestvo, pri čemur je sicer svoji ženi, Vaši hčerki, obljubljal, da bo tudi njo vzel na soposest, je pa hčerka prej umrla, preden je mož izpolnil svojo obljubo. Po smrti hčerke Vam je sicer obljubil, da Vam bo dal nekaj denarja, pa tudi te obljube noče izpolniti. Vprašate, ali in kake pravice imate? — Ker je umrla Vaša hčerka pred svojim možem, pripada njena dota njenim dedičem. Ako jo umrla brez poslednjevoljne odredbe, nastopi za' konito dedno nasledstvo. Po zakonu pa deduje njeno zapuščino mož do ene polovice,
147i ——
đruffo polovico pa njeni atarfll, torej VI In
Vaša žena. Potemtakem bi Vam pripadala polovica dote. V kolikor je Vaša hčerka imela prlalužen denar ter ga dala možu v svrho trgovskega obratovanja, mu ga Jo očividno posodila. Posojilne pogodbe med zakonci pa eo veljavne le, ako so sklenjeno v obliki notarskega zapisa. Ob priliki eventualnega zapuščinskega postopanja bi utegnil mož — Vaš zet — morda zanikati, da je sprejel od žene kak denar, odnosno osporavati veljavnost posojilne pogodbe. Ako pa Vam. Je obljubil plačati nekaj denarja, pri čemur Je imel v mislih od Vaše hčerke njemu Izročeni denar, ga obljuba veže in ga lahko s tožbo prisilite na izpolnitev te obljube. Polovico dote pa Vam mora na vsak način izplačati. Pojdite k zapuščinskemu sodniku in pred-'agajte, naj otvori zapuščinsko postopanje.
Pravica varanega dekleta na odškodnino. A. K. H. P. Nek Dalmatinec je izvabil dekle iz Slovenije, da je zapustila ožjo domovino in tudi dobro službo ter šla z njim v Dalmacijo, to pa radi tega, ker se ji je predstavil kot samski, bogat fant ter ji obljubil, da jo bo poročil. Ko je prišlo dekle v Dalmacijo, pa Je doznalo, da ima do-tičnik otroke in ženo, od katere pa je ločen. Vprašate, ali ima dekle pravico, zahtevati odškodnino, ker je izgubila dobro službo. — Težko bo dekletu doseči plačilo odškodnino za izgubljeno dobro službo, ra-' zen v primeru, ako ji je Dalmatinec sam naročil, naj službo odpove in odide z njim v Dalmacijo. Po zakonu bi prltikala dekletu odškodnina v toliko, v kolikor jo je Dalmatinec z obljubo zakona in lažnimi predstavkami pripravil do spolnega občevanja ter se je zmanjšala vsled navedenih okolnosti verjetnost, da bo dekle zamolio skleniti enako dober zakon, kot bi ga bilo brez le-teh.
Oškodovanje prevžltkarja, P. jA, na J. V. Prodali ste svoje posestvo ter si pri pogodbi Izgovorili kot prevžitek pol pšenice in pol žita ter nekaj mleka od krave. Kupec pa je sedaj spremenil posevek ter seje oves in koruzo, tako da dobite Vi le po 6 do 7 hg pšenice in žita, dočim bi po prejšnjem sthnju lahko dobivali 150 leg. Razen tega noče rediti več krave, tako da tudi mleka ne dobivate. Vprašate, kaj naj ukrenete, da ne bi bili na ta način oškodovani. — Kupec ni bil upravičen spremeniti posevka ter Vas na opisani način oškodovati. Jas-
no Je, da je poeerek •premenU 1« zate, dl
Vas prikrajša. le v primeru, ako bi Iz gOf spodarskega stališča bila sprememba posevka priporočljiva, potem bi eventuelno ne mogli protiviti se spremembi- Kar se tiče mleka, bi morali poznati natančneje vsebino dogovora. Ako je v. pogodbi napisano le, da imate pravico do mleka, akcf prevzemnik redi kravo in dobiva gotovo količino mleka, potem Vam seve ni dolžan dajati mleka, ako krave ne redi. Ce pa je v splošnem določeno, da Imate pravico do gotove količine mleka, Vam Jo mora prevzemnik dajati, čeprav ne bi imel lastne krave. Pojdite na uradni dan z ubožnim spričevalom na sodišče in dajte na zapisnik tožbo na plačilo odškodnine za nazaj, ako Vam jo prevzemnik noče zlepega dati.
Prevzem očetovega zaščitenega dolga, R. K. v S. t. Oče Vam Je izročil svoje posestvo, pri čemur ste prevzeli 50.000 din njegovega zaščitenega dolga. Vprašate, ali ostane ta dolg pod zaščito, ali pa ga morate morda takoj izplačati. — Prevzem posestva po očetu se smatra kot naslednje (predhodno podedovanje), vsled česar vži-vate enako zaščito, kakor Jo je vžival Vaš oče.
Ponovna vknjižba terjatve ob polnoletnosti upnice. M. O. v G. Ko ste blU stari 17 let, je bilo Vašemu svaku naloženo, da Vam mora plačati dediščino. Vaš tedanji varuh je dal vknjižiti zastavno pravico za Vašo terjatev na dediščini na posestvu svaka. Svak sedaj trdi, da Vam ni ničesar dolžan ter da sto svojo terjatev izgubili, ker ga niste vsa ta leta tlrjall, niti se niste ob doseženi polnoletnosti vknjižili na njegovo posestvo. Vprašate, da-li je slednje res. — Ako je dal Vaš varuh — kar je vsekakor bila njegova dolžnost vknjižiti zastavno pravico za Vašo terjatev, tedaj ni potreba kake ponovne vknjižbe ob Vaši polnoletnosti. Predvidevamo, da se je zastavna pravica vknjižila v Vaš prid in ne morda v prid varuha- Vaša terjatev zoper svaka bo zastarala šele v 30 letih; preje izgubite le pravico do plačila obresti, v kolikor so zapadle pred več nego tremi leti, seve, ako svak ugovarja zastaranje
Vprašanja in odgovori
Kontrola merjenja tolščo v mleku. J. A* v Z. Več posestnikov dobavlja mleko mlekarni, ki plačuje mleko po vsebini tolšče^ in sicer 25 par za 1%. Posestniki sumijo
— 148
da morjenja ni povsem pravilno, ker večkrat pade procent tolAča late krave pri lati krmi kar za cel odstotek ali Se celo veö. Vpraäate, da H Je to verjetno? — NI verjetno, da bi v slučaju, da Ima krava lato krmo, da živi v Istem kraju, ako ni bolna jn m s njo enako ravna, množina tolšče mleku padla, zlasti ne kar za cel odstotek. Kot omenjeno, vpliva na množino toläöe predvsem hrana in bolezen. Ako se na merjenje ne zanesete, bi pač morali organizirati stvar tako, da je vsak dan ali vsaj vsakih par dni merjenju navzoč eden izmed mlekodobavljajočlh posestnikov, ki sl naj »službo« razdelijo. V kolikor vpraäate, koliko toläöe Ima povprečno mleko domačih krav v Vašem okolišu, smatramo, da tri In pol do štiri odstotka Cena 28 par za odstotek tolflčo Je v VaSem okraju primerna,
Točenje lastnega pridelka v trgu. M. K. V T. Ftnancarji so Vam prepovedali točiti vino lastnega pridelka v količinah pod deset Utrl in razen tega so Vam prepovedali dajati ljudem kozarce k vinu, češ, da kupci ne smejo vina piti pred Vašo hišo. Vprašate, ali je postopek flnancarjev pravilen. — Ako stanujete res v okolišu trga, tedaj velja za Vas predpis, da smete prodajati vino lastnega pridelka le v količinah nad deset litrov. Tudi je res, da ne smejo kupci vina piti pri Vas, odnosno pred Vašo hišo. — Odgovarjamo v vrstnem redu, zato ne morete dobiti odgovora kar v prihodnji Številki.
Prodaja domače slivovke. U. I. v R. Prodali sto sosedu domačo slivovko In sedaj Vam grozi — ker sta se sprla — da Vas bo ovadil ftnan carjem. Vprašate, ali ste MM upravičeni k prodaji In v kolikem času zastara pravica do progona, eventuelno troSarinakega prekrška. — Smeli ste prodati slivovko sosedu, a le preko pet litrov. Ako ste prodali manj ko pet litrov, ste za-BTSÄÜ1 trošarinskl prekršek, ki ga pa finančna oblast more preganjati le v dobi enega leta po prodaji. Kaznovala Vas najbrž no M, marveč bi Vam predpisala le plačilo trofiartnske pristojbine.
Scjmska In tržna poročila
Mariborski trg. Na mariborski trg dno 17. novembra so pripeljali 160 komadov zaklanih svinj; svinjsko meso Je bUo po 10 do IS din, slanina 12—IS din. Kmetje so pripeljali 18 vos krompirja p« 0,78—1.80,
12 voz zelja 1—4, S2 vreč čebule 1.80—S, en voz sena 40, dva otave 33, en voz slame 38. Česen 3—0, kislo zelje S, repa 2, Uarfi-jola 1—9, endivija 0.50—1.50, hren 7—8. Jabolka 3—0, hruške 3—8, suhe slive 10 do 12, celi orehi 6, luščeni 18—20. Na trgu je bilo pet vreč pšenice 1.75—2, štiri rži
1.50—	1.75, štiri ječmena 1.50—1.75, šest koruze 1.25—1.50, štiri ovsa 1—1.25, tri prosa 1.50—1.75, štiri ajde 1.50, tri prosenega pšena 8.50, dve ajdovega pšena 4, sedem fižola 1.50—2.50. Mleko 1.50—2, smetana 10, sirovo maslo 24, Jajca 0.75—1. — Prinesli so 164 kokoši 18—25, 1118 piščancev 20—60, 10 gosi 40—60, 64 puranov 35 —75, 14 rac 16—20, 16 domačih zajcev 5 do 25 din komad.
Mariborski živinski sejem 23. novembra. Prignanih Je bilo 13 konj, 15 bikov, 124 volov, 527 krav In 18 telet, skupaj 095 komadov. Cene so bile sledeče; debeli voli
4.50—	5.50 din, poldebell 3.75—5, plemenski 3.40—4.75, biki za klanje 8.50—5, krave klavne debele 4—4.75, plemenske 8.25 do 4, klobasartce 2.25—3.60, molzne S.25 do 4, breje 8.50—3.60, mlada živina 4 do 5.50, teleta 5—0.75. Prodanih Jo bilo 296 komadov. — Cene mesu: volovsko meso I. vrste 10—18, H. vrste 8—10, meso od bikov, krav in telic 6—12, telečje meso prve vrste 10—12, druge vrste 8—10, sveže svinjsko meso 10—14 din za Ikg.
Mariborski svinjaki sejem. Na «vinjski sejem Je Mio pripeljanih 90 svinj. Osne so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov 50 do 90 din, 7—9 tednov 80—100 din, 8—4 mesece 120—170 din, 5—7 mesecev 210 do 340 din, 8—10 mesecev 850—440 din, eno leto 620—780 din: Ikg mrtve teže 9—11 dinarjev, 1 kg žive teže 6—7-50 dlri. Prodanih je bilo 53 komadov,
Katarinin sejna v Ptojo. Prignan m 1W7 glav živine, In «tcen vdov 1T4 (prodanih 41), Ikg 21 v« teže 4.80—8.80 dim krav 397 (112), 2—6 din; bikov 16 (8), 4—4.75 din; juncev 20 (8) 4—4.50 dini telio 116 (prodanih 40), 4—4.75 din. — Tudi konj so dosti pragnall, in sicer 801 (86) po 550 do 6000 din, žrebet 37 (10) po 950 do 2500 dinarjev.