Bazne stvari. Iz domačih krajer. PolitiCno zborovanje. V nedeljo, dne 27. t. m. zboruje ob 3. uri popoludne katoliško politično druStvo v Konjicah. Gospod Anton KoroSec iz Maribora bo govoril o političnem položaju na Spodnjem Štajerskem, g. revizor I van Rožman iz Gradca pa o našem zadružnistvu. Udeležite se shoda v obilnem številu! Družbe sv. Cirila in Metoda XVII. redna velika skupSčina bode letos v četrtek, dne 7. avgusta 1902 v Ilirski Bistrici. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Met o d a. — Prvomestnik: TomoZupan. Podpredsednik: Luka Sv^tec. Srebrnico ali petindvajsetletnico duhovnistva so dne 22. julija obhajali gospodje: M a j c e n, profesor v Ptuju, 0 6 g e r 1, župnik pri Sv. Andražu v Slov. gor., Pernat, župnik v Dobovi pri Brežicah, S1 a v i 6, župnik pri Sv. Antonu na Pohorju. Poročil se je dne 16. t. m. g. Anton C v e n k 1, trgovec v Sevnici, z gospodično Valerijo Z a n i e r, hčerko blage narodne rodbine gosp. Norbert Zaniera v Št. Pavlu v Savinjski dolini. Čestitamo! Lz šole. 2e od aprila nenameščeno službo tretjega učitelja v Zrečah je dne 21. julija prevzela letos izšolana gospica Košel. Nevihte. Od Sv. Štefana nam piSejo: Mesec julij je letos strahovit po groznih nevihtah. Dne 19. je bil silovit vihar z nalivom deža in točo, ki je napravil mnogo Skode na žitnem polju in v vinskih goricah. Strela je vdarila zaporedoma dvakrat v zvonik podružnice sv. Ane na Babnigori, pa je po strelovodu, kojega je nekoliko poškodovala, srečno odletela v zemljo. Zopet je vdarila v hišno poslopje posestnika Matije Pušnik, ko je ravno vsa družina klečala v hiši pri molitvi. HiSa in svinjak sta do tal pogorela. Posestnik je bil za malo svoto zavarovan. Isti čas se je videl v soseščini na Tinski gori tudi ogenj. — IzGalicije priCelju: V petek, dne 11. t. mes. je bil pri nas velik vihar, da }e drevje lomil. Zraven je deževalo kot bi iz škafa lilo. Dne 17. jul. je bil zopet vihar, padala je tudi toča, pa škode ni naredila. Sadje je tu pa tam polno, drugod pa zopet prazno. Tudi vina ne bo toliko kot se ie v začetku kazalo. — Sv. Ema pri Pristavi. Mi, Šent Emčani, Sodnavaščani in Vonarčani smo že navajeni povodnji kakor berač glada, ker skoro vsaki mesec nam poplavi Mestinja naše njive in travnike. A take povodnji, kakoršna ie bila dne 19. in 20. julija, že dolgo ne pomnimo. Pol metra globoka voda je drla čez naSe njive in uničila skoro polovioo pridelkov. — Pri Sv. Lenartuv S1 o v. g o r. je udarila strela 16. t. mes. v gospodarsko poslopie posestnika Klobasa ter je isto upepelila. Trudu požarnih bramb iz Sv. Lenarta in od Sv. Trojice se je posrečsilo omejiti ogenj. — V Oplotnici pri Konjicah je užgala strela dne 16. julija hišo posestnika Mihaela Puh, ki ie popolnoma pogorela. — Tudi iz Gornjega Štajerja se poroča, da je na mnogih krajih strela užgala poslopia in brzojavne naprave. Samomor. Obesila se je 16. t m. v gozdu pri Lembahu dekla Marija Šuster. Najbrž je to storila v blaznosti. Utopil se }e v četrtek 17. julija pri Sv. Barbari nad Mariborom orožnik Gnus. Rojen je v Podsredi in je še le- pred kratkim prestavljen k Sv. Barbari. Pred dvema letoma je na istem mestu utonil tudi neki orožnik. Roparski napad. \z Sv. Bollenka pri SrediSču nam piSeJo: Dne 18. t. m. je neki hudobnež velike in močne postave, s sekiro v roki, v Mladolesu, župnije SrediSče, napadel Filipa Simoniča, poštnega pota, ki je nesel poSto iz Središča k Sv. Bolienku. Pot je k sreSi imel v roki kol in je z njim spodbil sekirko roparju. Ta pa pota popade za prsi in mu raztrga obleko. Pot je prišel ves prestraSen domu, večja nesreča se mu ni prjpetila. Roparja zasleduje orožaištvo. Št Juriju ob juž. žel. Poročil se je 23. t. m. v St. Juriju ob juž. žel. gosp. dr. Anton Schwab, zdravnik v Celju z gospodično Tončiko K a v č i č. Vojaške vesti. Danes pride v Maribor 1., 3. in 4. baterija 3. topničarskega polka iz Gradca, ki gredo na strelne vaje v Krško. Pohvala za redovnike! Zadnja «Domovina* prinaša članek o slovensko-nemški gimnaziji v Celju, katerega sklepa z besedami: C a s t n o pa moramo omeniati, da so slovenski dobrotniki, zlasti »Dijaška kuhinja», vč. gg. kapucini in lazaristi darovali revnim dijakom na teden nič manj kot 341 obedov. Nekaj revnih slovenskih dijakov z dobrimi izpričevali dobi, kakor smo izvedeli, tudi prihodnie Solsko leto zastonj stanovanje, hrano in dobro vzgojo v «zavodu misijonske družbe za gimnazijce* v Ljubljani. Sprejemajo se v prvi vrsti taki, ki žele pozneje vstopiti v družbo misijonarjev sv. Vincencija Pavljanskega; izjemoma pa tudi drugi marljivi dijaki, zlasti ako so tretjo šolo že dovršili. Več se izv6 pri vodstvu tega zavoda v Ljubljani, Radeckega cesta 18. Umrla je v Pavlovcih pri Ormožu 14. t. m. zjutraj po dolgi bolezni Marija Keček v starosti 75 let, mati g. kaplana Andraša Kečka. Bila je pridna gospodinja. Sprevod je bil 17. ziutraj, katerega se je udeležilo mnogo ljudi. Naj v miru počiva! V Ormožu je umrla nagle smrti 20. t. m. Katarina Puntigan. Zvečer v mraku je bila zunaj in ko pride v sobo, se zgrudi na tla in bila je mrtva. Bog bodi milostljiv njenej duši! Nove knjige. V Gorici je izšla jako znamenita knjiga: »Navod za poslovanje slovenskih raiffeizenskih posojilnic. Spisal Svetoslav Premrou, uradni vodja Centralne posojilnice v Gorici, v samozaložbi pisateljevi.c Mi toplo priporočamo to knjigo! — V Ljubljani pa je izSel prvi snopič »Naši liberalci«. Opisuje takozvano liberalno »vero.« Knjižica se naročuje pri »Obrambnem društu« v Ljubljani ter stane izvod 40 vin. Sestavljanje porotnih imenikov. V smislu zakona morajo vse občine v začetku septembra sestaviti prvotne imenike porotnikov za 1. 1903. Ceprav v postavi ni zahtevano, da zna porotnik več jezikov, vendar zahtevajo naSa glavarstva, da se pri vseh za porotništvo sposobnih možeh navede, koliko jezikov govorč. Kakor skušnje učijo, se vzamejo večinoma potem sami taki za porotnike, ki znajo nemški ali pa nemški in slovenski. Mi opozarjamo župane, naj bodo p r e v i d n i pri sestavljanju imenikov. Mnogo je posebno takih ljudi, ki pravijo, da ne znajo «nove> slovenščine. Taki ljudje so po naSem mnenju nesposobni za porotnike ter se naj pri njih zapiše, da ne znajo pravilne slovenSčine. Rodoljubi, pozor! Pozor pri streljanju! Iz Hotunj na Ponikvi se nam piSe: Dne 17. julija se je posestnik Mihael Golež ponesrečil pri streljanju zoper točo. Po neprevidnosti je v naglici nekoliko vdaril s kladivom po nabasanem možnarju, ko ga je deval v cilinder. Ta se sproži, odskoči nazaj, mu zlomi roko in se zarije v zemljo. Mož se je takoj peljal k zdravniku, ki mu je zlomljeno roko poravnal in obvezal. Poškodovanec bo gotovo nekaj tednov pestoval bolečo roko. Nesreča. V ponedeliek, dne 14. t. mes. popoludne je padel pri Martinu Dremeljnu v Škofji vasi uslužbeni hlapec, ki je vozil les iz Vitanja, tako nesrečno raz voz, da je na mestu mrtev obležal. Kapelana so nbilil Iz Makol se nam poroča: Gospoda kapelana Antona Miklifta v Makolah so ubili. Dne 16. t. m. je šel na spoved na kraj fare makolske. Nazaj gred6 se ie oglasil v Majšbergu pri gospodu župniku in proti večeru odiSel proti domu. Pot ga je peljala mimo neke hiše, kjer so imeli gostijo. Tukaj, kakor sem izvedel, so bili prežarji. Videli so gospoda kapelana, da gre domu, in ga prestregli ob neki stranski stezi. PriSli so 4 nadnj. Prvi udaril je gospoda z železom ali kamnom po glavi, da mu prebije klobuk, naredi veliko rano 5 cm globoko v čelu. Gospod se zgrudi in v tem trenutku Se drugi mahajo po njem. Gospod obleži nezavesten v krvi. Lopovi zbežijo. Nato je ležal gospod brez zavesti dolgo časa. Ko se nekoliko zave, se komaj vleče domu, kamor pride ves okrvavljen. Drugi dan je bila komisija in zdravnik je obvezal rano, pa našel pri gospodu tudi Se drugo rano na hrbtu, prizadeto od kamena. Gospoda je sprevidel gospod provizor studeniski. Od sedaj se ni več zavedal. D n e 23. t. m. zjutraj }e umrl. Sprevod bo v petek predpoldan. — Celo faro }e vznemirila ta novica. Kedo je to storil? Do sedaj so vjeli 3 ptiče, na katere leti sum. Eden je celo orožnikom vSel, ko so ga zvezali, a so ga že dobili. Iz katerega vzroka so napadli gospoda? G. Anton Miklič je bil daleč na okoli znan zaradi svojega milega in tihega značaja, bil je priljubljen od vseh, samo »ŠtajerCeva« stranka, ki je močno razširjena v Makolah, ga je sovražila smrtno. Zugali in grozili so mu že večkrat, da ga bodo, ker je bil nasprotnik »Štajerca« in ljudi svaril pred tem strupenim berilom. Zadnjič, ko je bilo sv. opravilo pri podružnici sv. Ane, so ga eelo motili med siužbo božjo. Šel jih je posvarit, in zagrozili so mu zopet, ter obljubili, kar so zdaj izvršili. »Štajerc« je lahko ponosen na take svoje pristaše! Banka ,,Slavija" — agentara za ,,Narod". Znano nam je več slučajev, da nekateri bankini agentje v Ljubljani vsiljujejo zastopnikom banke >Slavije« po Štajerskem znanega razdirača >Slovenski Narod«. Na ta način hočejo menda ljubljanski gospodje naSe Ijudstvo pripravljati za liberalizem in nemčurstvo. Imenuje se nam tudi gospod, ki je posebno goreč v tem poSiljanju, piSe se g. Holc. Mi bomo to naznanili vodstvu bankinemu v Prago, proti »Slaviji« pa se bo začela agitacija, ako jo bodo ljubljanski liberalci še dalje rabili za »Narodove« neumnosti. Zastopniki pa, katerim se »Narod« vsiljuje, naj nemudoma pošljejo, nazaj tega umazanca. Utonil je v Št. Pavlu pri Preboldu 8 let star šolar. Šel se je kopat v Boljsko, in ker je bila voda kalna vsled dežja, se ni videlo, kjer je globoko, naletel je po nesreči na tako nevarno mesto in zginil v vodi. Trupla še niso našli. Naj bo to v svarilo vsem stariSem in otrokom. V Spodnji Poljskavi so občinske volitve dne 22. t. mes. za Slovence neugodno izpadle. Večino v občinskem odboru bodo imeli posilinemci. Zavedni Slovenci so storili svojo dolžnost. Kličemo jim: Slava, delajte za bodočnost! Mrtvo truplo neznanega moža so našli pri uravnavi Drave dne 15. t. mes. ob 8. uri zjutrai v občini Žabovci pri Ptuju. Ležalo je na levem bregu med stebri, s katerimi je Drava ob bregovih zajezena. Truplo je od 30—35 let starega, velikega, močnega moža. Ker je bilo truplo popolnoma nago, se }e dotičnik bržkone ponesrečil pri kopanju. Koža na glavi, rokah in nogah ie že popolnoma segnita, zato se tudi ne more dognati, ali se je dotičnik ponesrečil, ali je bil umorjen. Truplo so prepeljali v mrtvaSnico k Sv. Marku ter obvestili sodniio. Nesreča v Studenicah. Dnr- 18. t. m. je udarila strela ter ubila 14 letno deklico in užgala hišo. Rogatec. No zdaj vsaj vemo, kdaj izključijo kakega dijaka iz celjskega <študentenhajma^. Ali veste gospod urednik, kaj je krivo? Slovensko petje! Tako trdi tukaj pri nas vsa visja «inteligenca>. Tukaj imamo izvrsten slovenski pevski mešani zbor. Kako rada bi se petja udeleževala tudi marsikatera trška hčerka, pa ne sme! Zakaj, potem bi bil njen brat gotovo izključen iz blaženih prostorov celjskega «študentenhajma». Tako pravijo. Mi pa pravimo samo to: Bog daj vsem tistim, ki tako pravijo, malo več nepristranske sodbe. Petje vendar ni politika, seveda tukaj v Rogatcu tega ne vedo, tukaj je vse politika, samo slovenski denar ne. Gospodje v «študeatenhajmu» pa tudi vedo, kje jih čevelj tišči. Bogu hvalijo, čele morejo dobiti kakega «študentenhajmovea», in prepričani smo, da bi prišli tudi v Rogatec ponje, četudi s sejmarskim vozom, samo da bi si jih naložili. Tako in enako se godi, se vidi in slisi v presrečnem Rogatcu. Slovenska Bistrica. «Horacij dulce et utile veleva . . .», tako poje naš pesnik-prvak PreSern. Korist z veseljem združiti, prizadeva si tudi «Čitalnica v Slovenski Bistrici* pri veliki ljudski veselici, katero priredi dne 17. avgusta t. 1. Pri veselici namreč bode igrala »Narodna godba* iz Celja. Domače pevsko društvo v zvezi s pevskim druStvom «Maribor», ki se veselice korporativno vdeleži, bode skrbelo za lepo narodno pesem. Predstavljala se bo tudi mična slovenska gledaliSčna igra, da bodo tako vdeleženci v vsakem oziru imeli izvrsten duSevni užitek. Za telesne potrebe, vzlasti za dobro domačo vinsko kapljico, skrbel bo naš vrli narodni «Peter». Tako bo za pravo, nekaljeno veselje v vsakem oziru preskrbljeno! A veselica ima še drug vzvišen namen! Gisti dohodek namenjen je namreč v prid «Dijaškemu domu» v Celju. Zato pa upa pripravljalni odbor, da se bodo slavna narodna druStva pri svojih prireditvah blagohotno na nas ozirala, ter da se bodo vrli narodniaki od blizu in daleč naše veselice v prav obilnem številu udeležili ter tako pokazali, da je treba skupno delati za sveto narodno stvar. Na svidenje tedaj v Slov. Bistrici! — Pripravljalni o d b o r. Predrzen napad in samomor. Iz Sv. Marjete poleg Rimskih toplic se poroča: Dne 20. t. m. med večernicami je neki popotni rokodelec v sredi vasi napadel mlado, še ne en mesec omoženo gospodinjo Ano Lokovšek. Gospodar in gospodinja sta bila v prvem nadstropju, ko je hudobnež prišel, in po spodnjih sobah stikal. Ker je gospodinja stikanje in hojo slišala, šla je pogledat. Toda komaj čez stopnice pride, jo oni človek napade, davi in usta tišči, ter na tla vrže. Komaj je nekoliko zakričala, na kar sta mož in še en moški prišla in ženo rešila. Zločinec je dosti toplih dobil od moža in od drugih do tistega časa, da je orožnik priSel in ga odpeljal. Ko ga je orožnik zvezanega pred seboj gnal, je v Vrtečah naenkrat s ceste skočil v močno naraslo Savinjo, nekaj časa še z zvezanimi rokami na hrbtu plaval, potem pa vtonil. Pisem ni nobenih imel. Rekel je, da je sodar iz Zaprežiča. Ta napad je grozovito predrzen, v nedeljo pri belem dnevu, v sredi vasi, blizo toplic, od koder Ijudje vedno po cesti skozi vas hodijo. Poselske knjižice. Nekatera oblastva še vedno kolekuiejo poselske knjižiee. Poselske knjižice, kakor tudi vse uloge in spisi v poselskih zadevah so v smislu zakona 13. junija 1896, drž. zak. št. 95 koleka p r o s t e. Loka pri Zidanem mostu. Zadnja Stevilka »Rodoljuba« prinesla je dopis, v katerem se blatijo nekatere osebe, posebno pa naSa duhovSčina. Posrečilo se mi je zvedeti zgodovino tega dopisa in zato \o objavim. Kmalu po občinski volitvi, katera je izpadla nekoliko drugače, kakor so si nekateri, ki bi čudno radi bili izvoljeni, mislili, zbrali so se eni možaki okoli nekega »šoštarskega« škafa, oprali so v njem najpoprej umazane hlače enega »fajrberkeria«, prilili so malo poštne tinte, eden je primeSal nekaj gnoja iz grajščinskega hleva, drugi nekai »financerskega« tobaka in vse to zabelili s »šoStarsko« smolo ter s tem napi3ali dopis v >Rodoljuba« in so ga telefonirali v Ljubljano. Kaj čuda, da je ta dopis izpadel v tem duhu, katerega je iraela ona zmes, s katero je bil pisan. Na psovke, ki jih dopis ima zoper našega go- 3poda župnika in na budalosti, ki jih zoper druge osebe prinaša, odgovarjati, bi pač bilo neumno. Kdo se je silil v občino, videlo se je na dan volitve, ko je neki posestnik, ki bi rad celo občino vodil, iz same jeze razsajal in v nedeljo potem ga je njegov prijatelj poskusil posnemati, pa pred sodnijo klican še rad za odpuščanje prosil. Nekateri možaki naročili so si kar več iztisov »Rodoljuba« in ga z veseljem nosijo in telefonirajo okoli, kar pri poštenih možeh, katerih možgani še niso prismojeni, vzbuja smeh pomilovanja, in marsikateri pravi, da bi bilo pač dobro, da ljudje, ki imajo »puter* na glavi, rajši doma ostanejo, in se na solnce javnosti ne pcdajajo, ker bi se znalo zgoditi, da bi »Slov. Gospodar« imel priložnost se ž njimi natanCneje baviti, kajti tudi v Loki }e marsikaj gnjilega. Vlak je povozil med Vuzenico in Vuhredom 60 let staro Marijo Cern iz Št. Vida. Bila je na mestu mrtva. V Celju se je umoril Ferdinand Klecl, uadučitelj v pokoju. Prerezal si je vrat z britvijo. Star je bil 57 let ter se je sem preselil iz Ceškega. Iz Ruš se nam pojasnuje o nezgcdi, opisani v zadnji številki »Slov. Gospodarja«, ki je zadela Vincenca Jurej, da se je dotičnik kopal sam in ne z drugimi fanti. Obleko so še isti večer našli in se je nesreča takcj naznanila mojstru in c. kr. žandarmariji. Vtopljenec se ne imenuje Vincenc, temveč Lovrenc Jurej. Teharje. Tukaj se }e utopil v Voglajni dne 17. t. m. 81etni fant Anton Vengust, sin tovarniškega delavca. Pri kopanju je izginil v vodi ter so ga še le čez nekaj časa potegnili mrtvega iz vode. Premiranje konjev. Pri Sv. Lenartu v Slov. gor. se vrši 2. avgusta t. 1. premiranje konjev in sicer iz okrajev Maribor levi dravski breg in Sv. Lenart v SI. gor. Delila se bodo darila od države, dežele in od dveh okrajnih zastopov ter srebrne svetinie, podarjene od poljedelskega ministerstva. Sejmi ra Spod. Štajerskem meseca mal. srpana: Kozje 25., Zagorje 31., Teharje 26., Zalec 25, Konjice 31., Dol 31., Sv. Križ pri Ljutomeru 26., Marenberg 31., Fram 26, Sv. Martin pri Vurbergu 28., Ormož 28., Sv. Urban 26., Kostrivnica 30., Marija T. v Žitalah 25, Slov. Bistrica 25. Žitne cene. V Mariboru: lhl. pSenice 18 K 40 v, rž 16 K, jefimen 14 K 40 v, oves 16 K 50 v, koruza 13 K 40 v, proso 13 K 40 v, ajda 12 K, fižola 20 K. — N a D u n a j u : 50 kg. pšenice 9 K 80 v, rž 7 K 35 v, koruza 5 K 30 v, činkvant 6 K 40 v, oves 7 K 40 v, fižol 10 K. Cerkvene stvarl. Mil. knez in škof sn se zadnji torek odpeljali v Gutenbrun pri Hofgasteinu, da si ondi okrepijo svoje šibko zdravje. Imenovanje. C. g. Franc Kitak je imenovan za superiora misijonske hiSe pri Sv. Jožefu pri Mariboru. Dosedanji superior in duh. svetovalec 6. g. Franc Javšovec pride za superiora v Ljubljano. Župnijo na Ribnici v Pohorju je pobil č. g. Andrej FiSer, dosedaj župnik v Žagorju. Dnbovniške spremembe. Pre3tavljeni so čč. gg. kaplani: Franc Hlastec, iz Laškega kot provizor v Zagorje, Mihael Šket, iz Ribnice na Pohorju kot kapelan v LaSko, Ernest Trstenjak, od Sv. Ane na Krembergu v Karanico, Ivan Topolnik iz Kamnice v Št. Marjeto niže Ptuja, Melhijor Zorko iz Št. Marjete niže Ptuja v Leskovec, Franc Lovrenko iz Leskovca v Marijo Snežno, Jožef Panič iz Sv. Antona k Sv. Ani na Krembergu, Ivan Bosina iz Rogatca k Sv. Juriju ob Ščavnici, Anton Miklič iz Makol v Cresnjevec, Ivan Kociper iz Vuzenice kot III. kapelan v Ljutomer. — Na novo nameSčeni so čč. gg. n o v o m a š n i k i: Maks Vraber v Makole, Peter G rjup v Luče, Ivan ZakoSek v Ro- gatec, Ivan Ilc v Podsredo, Ivan JelSnik k Sv. Martinu v Slov. Gradcu, Albin Lubri v ZreCe, Ignaeij Škamlec k Sv. Antonu v Slov. goricah, Viktor Preglej v Vuzenico. Na novo nastavljen kot kaplan v Vojniku je 6. g Franc Špindler, dosedaj v glasbeni Soli v Reznu. Društrena poročlla. Mariborski in celjski abiturijenti prirede dne 26. julija 1902 veselico v veliki dvorani Narod. doma v Celju. Začetek ob 8. uri zvečer. Bralno društvo pri Sv. Ani n. E. v Slov. gor. obhaja dne 3. avgusta t. 1. tretjo svojo obletnieo. Začetek ob 4. popoldan. Govor, tamburanje in petje, igra «Vjeti tat». Poročilo knjižničarja, tajnika in blagajnika. Vsprejemanje novih udov in udnine dosedanjih za 4. leto. Kraj: Krambergejevi zasebni prostori. Galicija pri Celju. Skoraj v vsaki Stevilki »Slov. Gospodarja« se čita, da je napravilo zdaj eno zdaj drugo društvo zborovanje ali veselico; zlasti bralna društva so delavna. Od povsod drugod se slisijo glasovi, le od nas ni slišati ničesar. Ali naše društvo boleha? Morda je že zaspalo. Ne! društvo Se živi, pa bolj klaverno se drži. Nekaj je napredovalo od lani, pa ne veliko. Lani je bilo 23 udov, letos jih je 26. Letos imamo svojo sobo, katero nam je prepustil g. J. Groblnik, posestnik v Podgori. Imamo nekaj knjig. katere so nam darovali naš 6. g. župnik, okoli 70, večino Mohorskih, potem g. M. Strucheli iz Do!a, g. J. Četina, obč. tajnik v Artičah, dve knjigi »Škodljivei sadjarstva in vinarstva« po Jan. Dolerju in pa Jernej GolavSek, posestnik v Pernovem, nekaj »Novic« Vsem tem dobrotnikom bodi srčna zahvala. Nadalje so nam darovali naš rojak 6. g. Anton Lednik, župnik v Ločah 10 K, za katere smo nakupili knjig. Tako imamo že vendar nekaj knjig; pa ustregel bi nam se močno, kdor bi nam jih kaj daroval. K Vam, dragi Galičanje, zlasti fantje in dekleta in mladi možje, se danes Se enkrat uljudno obračam, ter Vas vabim, pristopite h kmetijskemu druStvu. Tukaj bodete naSli omiko ter si oblažili duha, znali se bodete vesti samostojno, pa vendar uljudno, kar Vam bo delalo čast. Naučili se bodete pa tudi, kar Vam bode koristilo pri Vašem gospodarstvu prej ali slej. Zahajajte pa pridno v bralno sobo, čitajte časnike in knjige ter se nedolžno zabavajte, tega nam ne more nihče zameriti. Ce pa kedaj na katerega po nedolžnetn kaka žal beseda prileti, naj pa potrpi, da ne bo zaradi osebnih stvari druitvo škodo trpelo, in se razrušilo, kar smo s tako težavo in naporom napravili. Letošnje leto je menilo društvo prirediti tudi veselico, pa ta re<5 se ni dala speljati, ker društvo Se nima dovolj krepke opore in duševnih močij za predstave. Upamo, da se to v prihodnje izpelje, le krepke volje je treba. Torej še enkrat: stopite v druStvo in prebirajte poštene liste, katerih se vam ni treba sramovati; »Štajerca* pa vrzite na ogenj, da ne okuži zdravega zraka v Galiciji. Nekdo mi je pravil, da kdor >Štajerca« bere, dobi lahko o kresu nahod. Tega pa nobenemu ne želi Tine Podgorski. Kat. podpornemu društvu v Celjn so tekom drugega polletja min. Solskega leta blagovolili darovati čč. gg.: Valentin Selič, župnik v p. 100 K; Peter Erjavec, župnik 20 K; Anton Rančigaj, župnik 20 K; Anton Lednik, župnik 10 K; Jos. Ateneder, župnik 10 K; Alojzij Šijanec, župnik 4 K; Alojzij Kos, župnik 4 K; Jakob Krajnc, provizor 4 K; blagor. g. Ludv. Schellander, rač. uradn. v p. 10 K; gospa Terezija Jezernik, gostiln. sopr. 10 K; — Dalje so prispevale sl. občine: celjska okolica 400 K; Škofjavas 30 K; Teharje 15 K; in sl. posojilnice: v Celju 600 K; v Konjicah 50 K; v Žalcu 40 K; v Trbovljah 30 K; v Slatini 22 63 K; v SIov. Bistrici 15 K; v Vitanju 10 K. — Društvo z darovi blagih dobrotnikov vzdržuje tukajšnjo zasebno šolo čč. šolskih sester, ki je edini slovenski zavod za slovenske deklice celjskega mesta in okolice. Teh je všolanih nad 400, in vendar se deželni Solski svet vztrajno brani, ustanoviti in vzdrževati v Celju slovensko dekliško šolo. — Zato se druStvo vsem dobrotnikom za poslane prispevke najiskreneje zahvaljuje; ob jednem se pa priporoča požrtvovalnim rodoliubom, naj so mu naklonjeni ter mu omogočijo skrbeti za Solski pouk tukajšajih slovenskih deklic, dokler si celjski in sploh južno-Stajerski Slovenci ne bodo priborili svojih postavno jim zajamčenih pravic. Sv. Ema pri Pristavi. V nedeljo, 13. t. m. smo imeli pri »Kmetijskem društvu pri Sv. Emi« izvanredni občni zbor. Da se je odločil načelnik društva, g. Valentin Voga, da ga skliče, je bil uzrok, ker ravno sedaj pritiskajo tukaišnji nemškutarji v zvezi z izdajalci vere in domovine, t. j. pristaši »Štajerca« z vsemi močini nanj, da bi ga ugonobili. A ko smo poslušali lepe besede 6. g. župnika Ivana Doberšeka in navdušeni govor našega poslovodja, smo segli štajerski Slovenci ob Sotli krepko v roke z brati Hrvati in se zavezali z njimi v obrambo vere, domovine in naših pravic. Torej zvedite nasprotniki, da nas ne uženete v kozji rog, ker mi zavedni kmetie dobro vemo, da Vam je vsako podjetje trn v peti, katero naj bi osvobodilo slovenskega kmeta vsaj jedne pijavke. Zato bomo podpirali in branili »Kmetijsko društvo«, ker smo prepričani, da le edino ono nas reši gospodarskega kakor tudi političnega propada. Kmetijsko bralno društvo v Gornji Radgoni javi, da vsled slabega vremena ni moglo prirediti slavnosti, kakor je bilo naznanjeno. Zato naznanjamo, da bomo isto slavnost z taistim sporedom imeli prihodnjo nedeljo, dne 27. julija na vrtu g. Osojnika. Prisrčno vabimo zavedne narodnjake k tej slavnosti, da pokažemo tukajšnjim »zmrzlekom«, da nismo bojazljivci, ampak trdni stebri ob meji krutih sovražnikov. Iz drugfih krajer. Največji kresovi. Vsa večja angleška mesta so pripravila velikanske kresove, ki bi se zažgali na dan kronanja angleškega kralja. Te dni so pa dotične kresove zažgali na čast ravnokar ozdravljenemu kralju Edvardu. Tako so v mestu Ulverston zažgali kres, ki ni menl nič manj kakor 65 čevljev na dolgost in ki je obsegal 4000 centov lesa. Še večji je bil oni kres pri Codnorju, ki je sestajal iz 2500 bukovih tramov, 2060 centov druzega lesa, 200 centov vejevja in 440 centov olja in smole. Mesto Withehaven je dalo narediti celo 120 čevljev visok stolp, čegar temelj je meril 155 čevljev. Stolp je bil iz bičevja spleten in |e bil napolnjen s 16.000 centi lesa, katerega so namočili s 1000 galonami petroleja in z ravno toliko smole. Na dano znamenje se je ta stolp zažgal s pomočjo električne baterije. Zopet poneverjenje na Nemškem. Neki pošten uradnik je na Nemškem poneveril 240.000 K. Zbežal je baje na Avstrijsko. Nemška nestrpnost Kakor listi pišejo je izgnala Nemčija iz Gladbeka 40 avstrjjskih premogokopov, ki so delali v tistem kraju okoli 10 do 12 let Vzroka za izgon ni, ker nimajo izgnanci nobene kazni. Bismarkov stolp hočejo sezidati v Ašu na Češkem. Stal bode baje 55.000 K in bo iz granita. Seveda bo največ plačala občina. Ali je morda ta stolp v spomin leta 1866? Norost — nalezljiva bolezen. Dr. Wattenberg, zdravnik v nemSkem mestu Ljubeku pripoveduie o nekem zelo interesantnem slučaju, ki dokazuje, da nekatere vrsti norosti vplivaio na druzega. Slučajno je neka 45 let stara, zelo nervozna ženska postala pred dobriini šestimi leti — blazna. Ta blaznost je prišla tudi na moža, ki Je vidoma postajal tako slaboumen, da so ga morali oddati v blaznico. Cez dve leti za- pustil je mož Kot ozdravljen bolnico, med tem ko je ostala njegova žena kot neozdravljiva v blaznici. A posrečilo se ji je skrivaj uiti iz blaznice in se k raožu vrniti. In obakrat je postal mož slaboumen in se njegovo stanje ni preje zboljSalo, dokler mu niso vzeli njegove žene. Iz tega zanimivega sludaja sklepa ta zdravnik, da imajo nekatere vrste blaznosti poseben vpliv, ki se iavi v nalezljivosti. Morda se je pa tudi v tem slučaju le pokazala stara resnica, da v neumni družbi vsakdo neumen postane. Umor radi neizgotovljeaih čevljev. V neki vasi blizu Beljaka so našli tamošnjega dninarja in čevljarja zadavljenega. Pozneje se je izvedelo, da ga je njegov sosed zato umoril, ker mu čevljar ni hotel obljubiti, da mu naredi v nekem gotovem času čevlje. Storilca, ki je storil grozen čin v pijanosti, so že zaprli. Nemška nesramnost. Pruski major von Alfack je pisal poslancu KlofaCu po njegovem govoru v prid Poljakom tako - le: »Klofač, češki pes, nehaj lajati, Klofač, čeSka svinia, nehaj kruliti. Ne udrihaj po Nemcih, saj vendar moraš biti hvaležen nemški kulturi, da znaš čitati in rabiti milo. Klofač, leta 1866. sem pomagal na čeških bojiščih mazati vašo utnazano kožo, za kar smo dobili uši, ruše in kolero. — Nehaj torej lajati, strupeni pes, umazana češka svinja!« —To piše pruski m a j o r! s tem kaže nemško omiko, in na to omiko so Nemci ponosni! Cena večerja. »Kai pa imate vi vojaki za večerjo?« vprašal je neki radovednež vojaka. >I kaj!« se odreže vojak, »zvečer pritisnemo trebuh k peči in to pogrejemo, kar smo opoldan jedli.« Samo jedna volja. Mož je imel zelo svojeglavno ženo, katere ni bilo mogoče krotiti. Zato je poprosil župnika za svet, kaj mu je storiti. Župnik pokliče moža in ženo k sebi ter jima v dolgem govoru pojasnuje, kako potrebno je, da se mož in žena med seboj razumeta, da naj imata oba samo eno voljo. >Gospod«, odgovarja žena, »to je pa ravno pri nama. Oba imava namreč jedno voljo. Mož hoče biti gospodar v hiši, jaz pa tudi in odtod ves prepir!« Grozna nesreča. Iz Celovca: Dne 12. t. m. opoludne je padel 141etni Iv. Šiberle, pastir pri p. d. Sveteiu v Plešerki, občina Hodiše, z visokega javorja 4 metre globoko na spodaj stoječi plot. Kol mu je predrl prsi, da je bil takoj mrtev. Šiberle je bil pristojen v Kranj. 0 kihanjn. Navada, da se človeku, ki kihne, vošči »zdravje*, je bila vkoreninjena že pri starih Grkih in Rimljanih. Ako je kdo kihnil, ko se je lotil kakega dela, so to smatrali Grki za slabo znamenje. Aristotel pripoveduje, da so smatrali Grki kihanje za nekaj svetega. Pri Indijanih pomeni kihanje kot znamenje navzočnosti njihovega krvavega boga, ki zahteva človeško žrtev. lndijani še danes mor6 ljudi in jih žrtvujejo bogovom. S posebno spretnostjo in zvijačo love žrtve. Srečen pa je oni, ki je že namenjen za žrtev, a mej tem kihne, kar pomeni, da je boginja govorila in je reSen. Pri mnogih narodih je vera, da se med kihanjem a tudi med zdehanjem bližajo hudi duhovi. — Do konec preteklega stoletja se je smatralo kot prestopek zoper omiko, ako se človeku, ki je kihnil, ni voSčilo «zdravja». No ta lepa navada pa čedalje bolj izginja pri vseh narodih in tudi pri nas. — V naših krajih je bila in je po nekod Se vedno navada, da se človeku, ko kihne, reCe «Bog pomagaj!» To izvira od fiasov, ko je vladala kuga. Vsak okuženi človek, ko je kihnil, je tisti trenutek umrl, zato so prestrašeni ljudje v vsakem slučaju vzkliknili <Bog nam pomagaj!* Nesreča na samoborski železnici. Iz Zagreba 14. julija: Včeraj ob edenajstih zvečer se je vozil zagrebški kanonik Josip Miljan v družtvu treh oseb iz Svete Nedelje od svojega brata župnika, katerega je obiskal, v Zagreb. Pri Podsusedu jim pride nasproti ielezniški vlak in voznik je hotel vlak pre- hiteti ter je pognal hitro čez cesto; ali stroj prebrne voz, ubije enega konja, a potniki odletč na cesto. Poškodoval se ni nobeden, le prestrašili so se hudo, posebno kanonik Miljan tako, da je omedlel, vendar pa so ga spravili k zavesti. Ker je bilo radi zdravniske pomoči bliže v Samobor nego v Zagreb, spravijo kanonika v vagon ter se odpeljejo ž njim v Samobor. Toda na potu je kanonika Miljana zadela kap ter je nagloma umrl. Nesreča s smodnikom. Anton Carguelutti, izdelovatelj umetnega ognia, je v mali hisici na posestvu tržaSkega konjederca Jorasa pripravljal umetalne ognie. Pri delu mu je poraagal njegov mali sinček in neki delavec. Naenkrat se je v rokah njegovih razletel neki omot, ves materiial za umetne ognje se je vnel in nastala je strašna eksplozija. Streho hišice je odneslo v zrak, oče in sin Carguelutti sta ubita, delavec pa si je rešil življenje, ker je bil tisti hip zunaj hišice. Mati ga je učila krasti. 151etni Fran Weigerl je v Gradcu ukradel dve sodavici in jih prinesel svoji materi. Materi je ta spretnost njenega sinčka zelo ugajala. «No že prav! Zdaj pa še glej, da dobiš še kakšno odejo.» Ubogljivi sinček je šel takoj na delo. Posrečilo se mu je vzeti odeio, a je imel pri tem smolo. Prišel je v roke policije. Ta ubogljivi fante ima še lepo bodočnost, če se bo ravnal po nazorih svoje matere. Gospodarske drobtlntce. Gnoj in gnojenje. (Dalje.) I. Zgradba rastlin. Mislimo si rastlino kot proizvod posebnih naravnih sil in pa gotovih snovi. Te morajo kmetovalca, ki živi od rastlinskih pridelkov, posebno zanimati. 1. Snovi, iz katerih so rastline sestavljene. Eastline se vspešno razvijajo, kadar so vsi pogoji za njih rast v pravem razmerju. Kmetovalčev gospodarski vspeh odvisen je od vspešnosti rastlin. Naloga kmetovalea je toraj te pogoje v pravo razmerje spraviti. Vspevanje rastlin odvisno je od onega pogoja, ki je v najmanji meri na razpolaganje. Taki pogoji so: svitloba, toplota in vlaga, pa rastlinske redilne snovi v zemlji. Na svitlobo, toploto in vlago zamore človek le deloma vplivati, izbirajo se torej za posamezne rastline jim primerna zemljišča. Pač pa manjka navadno eden glavnih pogojev in to je rastlinska hrana v zemlji. Niti svitloba, niti toplota, niti najprimerneja vlaga ne zamore to nadomestiti. Tu mora torej kmetovalee vmes poseči in z gnojenjem to potrebno hrano primerno nadomešeati. Z gnojenjem napravi zemljišča trajno rodovita, njih rodovitost še pomnoži. Kdor nima apna, niti kamna in opeke, niti drugih potrebšein za stavbo, ta si pač ne bode mogel biše zidati če ima tudi najbolje zidarje. Če je dovolj apna in peska, pa zmanjka kamenja, pa tudi ne gre zidanje naprej. Tako je pri kmetijskem pridelovanju Delavei so nam takorekoč toplota, vlaga in svitloba, a stavbena tvarina pa rastlinske redilne snovi, katere morajo biti kakor tvarina za stavbo v nekakem pravem razmerji. Kemiena analiza pokaže, iz katerih tvarin da obstoji rastlina. Teb. tvaria je mnogo, katere pa nočemo vse tu za naš zgolj praktieen namen navesti. Niso pa vse tvarine, ki se v rastlinab. nahajajo, zanje neobhodno potrebne. Kakor človek povživa marsikaj, kar mu ni ravno potrebno za njega rast in življenske funkcije, istotako rastline. S pomočjo poskusov v vodi ali zemlji, kjer se rastline odgajajo, le pri nekaterih snoveh in se ena ali druga opusti, ako se hoče nje potrebnost skušati, dokaže se lahko, katere snovi morajo rastline v zemlji na vsak način najti, da se zamorejo zdravo,. krepko razvijati. 2. Bistvene, neobhodno potrebne snovi. Da rastline lahko vspešno rastejo, so neobhodno potrebne sledeče kemične prvine : oglik, vodenec, kislec, dušec, kalij, kalcij (apnenec), magnezija, železo, fosfor in žveplo. če eden teh popolnoma manjka, tedaj tudi rastlina ne bode rastla. Sicer ne neobhodno potrebne, pa vendar koristne so prvine: natrij, kremene (Silicium), in klor. Te vplivajo ugodno na rast in deloma lahko prejšnje prvine nadomeščajo. Oglik dobivajo rastline kakor tudi kislec iz zraka, dušea le nekatere rastline iz zraka, vodenec in tudi kislec iz vode, a vse druge pa iz zemlje. Ker obstojijo rastline iz teh snovi, katere zemlji jemljejo, je toraj v vsakem pridelku več ali manj takih snovi, naravno torej, da se z vsakim pridelkom množina v zemlji nakopičeuih redilnih snovi za toliko zmanjša, kolikor jih je prišlo v pridelke. Zmanjkuje jih, kakor zraanjka gospodinji zaloge jedil z vsako južino. Oe gospodinja ne dopolnjuje vsikrat svoje zaloge, tedaj bode prišel čas, ko bodo ljudje stradali, istotako pride na polji, katerega kmet ne gnoji, čas, ko bodo rastline stradale. Kakor pa od sestradanega človeka ali sestradanega živinčeta ni zahtevati kaj koristi, istotako ne od sestradane rastline. 3. S katerimi snovmi moramo gnojiti ? Velik del gori navedenih prvin, katere mora rastlina neobhodno v zemlji najti, se pa nahaja, hvala Bogu, v taki množini v zemlji, da jih ne bode nikdar zmanjkalo ia jih ne bode treba zemlji povračati. To toliko manj, ker jih rastline primerno malo rabijo. Tudi dušec, fosfor v fosforovi kislini in kalij se nahajajo v vsaki zemlji, pač pa večinoma t tako mali množini, posebno v rastltuam pristopni obliki, da ne zadostujejo zahtevam kulturnih rastlin. Kalcij ali apnenee pa v mnogih zemljah popolnoma manjka. Vsled vednega razkrajanja zemlje pride več ali manj teh suovi rastlinam v korist pa to navadno ne zadostuje. Pri našem podnebju in gospodarskem načinu so pokazali poskusi, da se še celo na zemljah, ki imajo na tisoč delov zemlje dva do tri dele dušca, izplača gnojenje s čilisolitrom, na zemljah, ki imajo v tisoč delih jeden del fosforove kisline, se izplaea še gnojenje s fosforovo kisliao. Isto velja glede kalija. Take zemlje so pa le redke, večinoma so še bolj prazne. Z gnojenjem bodemo morali nadomeščati torej le sledeče štiri snovi: dušec. fosfor, kali in apno. Od sedanjega kmetovalca se ne more mnogo kemičnega znanja zahtevati, a te štiri snovi pa mora poznati tako dobro, kakor pozna svoje orijatelje. Dosedaj se sliši kmetovalca večinoma le o Kajnitu, Thomasovi moki itd. govoriti, to so imena, ki so dandanes že splošno znana. Pa moka naj bode taka ali taka. da ima le katero onih štirih snovij v pravi obliki v sebi. Da kmetovalci te štiri snovi bolje spoznajo, hočemo jih torej tukaj še vsako posebej predstaviti. (Dalje sledi.)