CEUE, 21. JUNIJA 1979 - ŠTEVILKA 24 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN NOVI TEDNIK GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Kljub temu, da dopustniška mrzlica že kaže svoje prve značilnosti tudi v naši redakciji, smo pripravljeni na naše delo. V tem tedniku smo vam pripravili vrsto zanimivega pisanja od problemov s plinom v Celju do obširne reportaže iz Šoštanja. Vmes pa še poročilo o toči, ki Je pošteno prizadela Šentjur, o rekordu brigadirjev na Kozjanskem, ra- zmišljanje o bodočnosti Robanovega kota in še kaj. Tudi v tej številki nadaljujemo poglede na problematiko podeljevanja stanovanj v Celju», pišemo pa tudi o volilni konferenci SZDL v Celju, kjer so ponovnoj izvolili Jožeta Volfanda za predsednika OK SZDL. Obljubljamo, da tudi V: prihodnji številki vašega tednika ne bo manjkalo zanimivega branja, obenem pa vas vabimo, da tudi sami napišete kakšno pismo! 1 ............_^ _ _ .........VAŠ UREDNIKJ j JE TIHOTA ROBANOVEGA KOTA OGROŽENA? - OBISKALI SMOSOSTANJ j VHOniUU nUCASTEH ZBOH PIOHIRJCV Kjer so otroci, pionirji, je tudi veselje. Tam je življenje, ki ga niti dež, trenutna ohladitev ne moreta pregnati. Tako je bilo v soboto dopoldne tudi v Mozirju, še posebej na nogometnem igrišču, kjer se je zbralo okoli pet tisoč pionirjev iz vse države na svojem štirinajstem re- dnem zboru. Letošnji zbor so posvetili pomemb- nim obletnicam zveze komunistov, sin- dikatov, mladine, rojstnemu dnevu predsednika Tita. Z zborom so tudi sklenili veliko aktivnosti, ki se je kazala v pionirskih igrah in številnih drugih dejavnostih. Svoj pomemben sestanek so namenili še 35-letnici pohoda Štiri- najste divizije na Štajersko in kot je de- jal v pozdravnem govoru predsednik mozirske občinske skupščine Hinko Cop, tudi enaki obletnici osvoboditve Gornje Savinjske doline. Prav zato so se zlasti slovenski pionirji na zboru v Mo- zirju formirali v brigade Štirinajste divi- zije. Svojo partizansko enoto so sestavili še taborniki. Sicer pa se je s tem zborom končal tudi dvomesečni pohod sloven- skih in hrvaških pionirjev po poteh Šti- rinajste divizije. Slavje v Mozirju se je pričelo z rapor- tom komandanta pohodne enote Zlatka Žerjava generalpolkovniku Ivanu Bol- ničarju, po pozdravnih besedah predse- dnika mozirske občinske skupščine Hinka Copa pa je bil slavnostni govor- nik član predsedstva CK ZKJ, Stane Dolanc. Drugi del slavnosti, na kateri so se zbrali številni ugledni gostje, med njimi predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj, podpredsednik zveznega izvrš- nega sveta Andrej Marine in drugi, pa je minil v zanimivem nastopu pevcev, re- citatorjev ter članov folklornih in balet- nih skupin. Z zbora so poslali pozdravno pismo predsedniku Titu. MB UJMA NAD ŠENTJURJEM TOČA NA ŽEJNO PRST Neprecenijiva škoda na obdelanih poljih Po dolgem sušnem obdob- ju se je minuli teden nad se- vernim delom šentjurske ob- čine razbesnela huda nevi- hta, ki je napravila zlasti na posevkih neprecenljivo ško- do. Nevihta s točo, ki je bila v nekaterih predelih debela kot jajce, je razbijala stekla, avtomobile, fasade in ©kle- stila vinograde in polja. Za- radi debelih zrn toče, ki jih še naslednji dan ni stopilo vroče sonce, in zaradi listja, ki ga je raznašal hud veter, so se v Šentjurju zamašili ka- nali in ker voda ni mogla do- volj hitro odtekati, je pone- kod vdrla v kletne prostore stanovanjskih blokov in hiš. Na pomoč so prihiteli gasilci in tudi delavci nočnih izmen niso stali križem rok. Vendar škode, ki je nastala v pol ure, ni bilo moč preprečiti. Podo- ba Šentjurja in krajev, kjer je zvečer divjalo neurje, je bila zjutraj kaj klavrna. Polom- ljeno, ponekod izruvano drevje, strešniki in razbita stekla, so bili nema priča krute igre narave. Ponekod je zmanjkalo električne ener- gije in kakor so nam nasled- njega dne pripovedovali do- mačini, ni bilo enega okna ali vrat, zlasti v blokih, ki bi ustavili hud naliv. Voda je tako drla v stanovanja ne sa- mo skozi razbita stekla, am- pak tudi skozi špranje oken in vrat. Debele toče niso za- držala niti dvojna stekla. 2e zgodaj zjutraj nasled- njega dne se je v Šentjurju na izredni razširjeni seji se- stal šentjurski ivršni svet, ki je imenoval posebno komisi- jo za odpravo in ocenjevanje posledic ujme. Komisija je obiskala prizadeta območja, oziroma krajevne skupnosti in zbrala podatke o škodi. O ugotovitvah komisije bomo poročali v naslednji številki našega tednika. Predvsem pa bo naloga kmetijskih strokovnjakov s tega področja, da bodo čim- prej angažirano pristopili k delu in se povezali s kmeti, ki jim je toča napravila naj- več škode. Čimprej bo treba namreč nekatere vrste kul- tur na novo sejati, saj je od pridelka odvisna tudi živina v hlevih. Akcijo organizirane pomo- či bo še naprej vodil in koor- diniral šentjurski Izvršni svet. Tekst in foto: MATEJA PODJED GRADBINCI ZA ČRNO GORO V organizaciji Športno rekreacijskega centra Golovec v Celju je v torek v Črno goro odpotovala štiridesetčlanska delegacija predstavnikov gradbenih kolektivov Slovenije, ki se bo v okviru predstavitve slovenskega gradbeništva na sejmu v Budvi pogovarjala z najvidnejšimi predstavniki Črne gore in po potresu prizadetih občin in krajev o dolgo- ročnem sodelovanju slovenskega gradbeništva pri obnovi porušenih in prizadetih krajev v Črnogorskem Primorju. V združeni akciji bo sodelovalo petnajst slovenskih grad- benih kolektivov, med njimi tudi celjski. Sicer pa so v slovenski delegaciji poleg predstavnikov celjskih gradbenih kolektivov, predvsem Ingrada, še zastopniki Razvojnega centra in Izvršnega sveta celjske občinske skupščine. M. B. KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK V BRASLOVČAH V nedeljo 24. junija se bo 2600 obča- nov Krajevne skupnosti Braslovče na referendumu odločalo za krajevni sa- moprispevek za obdobje petih let. Do rfeferenduma je prišlo zaradi velikih potreb v krajevni skupnosti, saj je v njej še več zaselkov brez tekoče pitne vode pa tudi marsikje še nimajo asfal- tiranih cest. Tu je še neurejeno otroško varstvo, radi bi imeli novo mrliško ve- žo, našli ustrezno rešitev za staro šolo, da bodo uspeli skupaj s sredstvi samo- prispevka, ki se bodo zbirala iz četrte- ga občinskega samoprispevka. Za krajevni samoprispevek naj bi za- posleni krajani prispevali po 1,8 od- stotka od osebnega dohodka, prav toli- ko tudi upokojenci s pokojninami nad 3500 dinarjev in kmetje 12 odstotkov od katastarskega dohodka. TONE TAVCAR 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 24-21. junij 1979 MOZIRJE GLOBOKO ZAUPANJE Iz govora Staneta Dolanca na zboru pionirjev Na štirinajstem zboru pionirjev Jugoslavije, v so- boto, v Mozirju, je bil slav- nostni govornik član pred- sedstva CK ZKJ Stane Do- lanc, ki je mladim najprej spregovoril o pomembnosti letošnjih jubilejev. Dlje ča- sa se je zadržal pri liku to- variša Tita in narodnoosvo- bodilnem boju, v tej zvezi tudi o deležu mladih, pio- nirjev, v boju za svobodo. »Naši partizanski odredi, brigade in divizije so od pr- vega dne vstaje nosili na svo- jih rdečih proletarskih in na- cionalnih zastavah z velikimi črkami izpisano geslo o brat- stvu in enotnosti, o slogi in ljubezni med vsemi ljudmi in narodi ne glede na vero in narodno pripadnost. S tem geslom so se bojevali polna štiri leta s številčno veliko močnejšim nasprotnikom. To veliko tovarištvo in brat- stvo, skupno trpljenje in boj, ta nerazdružljiva enotnost nam je največ pomagala, da smo premagali sovražnika. Združenih in pobratenih na- rodov ne more nihče prema- gati. Dolžnost vseh vas, pionir- jev in mladincev je, da niko- mur nikoli ne dovolite, da bi to bratstvo in enotnost oma- jal, da bi zasejal tudi naj- manjše seme razdora. Čuvaj- te kot zenico svojega očesa ter še naprej negujte in razvi- jajte to največjo pridobitev revolucije naših narodov in narodnosti, za katero so dali svoja življenja tudi številni vaši vrstniki. V vas morajo preiti vse najpozitivnejše lastnosti naših narodov, lju- biti morate svojo domovino, ljubiti svoj in druge narode Jugoslavije in še močneje utrjevati enotnost jugoslo- vanske skupnosti. Kajti, dra- gi moji pionirji, brez bratstva in enotnosti ne more biti močne in srečne Jugoslavije, kakor brez takšne skupnosti ne more biti niti močne in srečne Slovenije, Hrvatske, Srbije, Bosne in Hercegovi- ne, Makedonije, Črne gorq, Kosova in Vojvodine. V vas, naših pionirjih in ci- cibanih, vidimo mi starejši še bolj nesebične in še bolj odločne zidarje in čuvarje bratstva in enotnosti naro- dov in narodnosti Jugoslavi- je. To nas navdaja s pono- som. To potrjuje tudi ta vaš današnji praznik. V vaši pesmi, v vašem ve- drem nasmehu, v vaših pri- dnih rokah, v vašem nezau- stavljivem koraku in moč- nem bitju vaših src, v tem nezadržno prihajajočem veli- kanskem gorskem hudour- niku, ki vali vse pred seboj, vse, kar se mu postavlja čez pot, pa naj bo še tako strma in težka, odmeva glas priho- dnosti Jugoslavije. Vsi mi vam globoko zaupamo, dragi naši pionirji in mladinci, in zato se ne bojimo, kaj bo ju- tri, kdo bo prevzel breme od- govornosti za prihodnji ra- zvoj. Globoko smo prepriča- ni, da boste stopali po stopi- njah svojih očetov in mater in da boste kot zenico svoje- ga očesa čuvali pridobitve revolucije, v kateri so oni ak- tivno sodelovali, svobodo in neodvisnost države, oblast delovnega ljudstva ter brat- stvo in enotnost. Pot, po kateri boste hodili, ne bo vselej posuta z rožica- mi, ampak se boste morali včasih prebijati tudi skozi trnje. Tudi vaš boj in delo ne bosta lahka. Naša revolucije še ni končana - bitke še tra- jajo. Danes je vaša glavna nalo- ga, da se učite, da si prizade- vate dobro obvladati učno snov in preberete čim več knjig, da bi se kar najbolj usposobili za življenje, ko boste odrasli. Trudite se, da boste te šolske dni preživeli vedro in veselo, da se boste učili in tudi igrali.« Ko je ob koncu poudaril, da se bodo tudi pota mladih razšla in da bodo mnogi odš- li v svet, je dejal: »Vendar na tej veliki in dolgi poti nikoli ne pozabite na svoje rodno mesto, na svoj rodni kraj, na svojo ma- ter, ki vas je hranila in nego- vala, ko ste bili bolni, na svo- jega učitelja, ki vas je naučil črk, oziroma na tisto skro- mno šolsko stavbo, v kateri ste utrgali prvi cvet znanja. Ne pozabite niti na potoček, na gozdiček, v katerem ste se brezskrbno igrali, niti na do- movino, v kateri ste pdrasli. Naj v vas vselej močno bije junaško srce vaših predni- kov, na katere boste, prepri- čan sem, vselej ponosni, ker so bili resnično veliki junaki in ker so dali vse, kar so mo- gli, da bi vi živeli bolje in srečneje. Na tej dolgi poti vam želim veliko uspehov, radosti in sreče!« M. B02IČ Gostje in pionirji na zboru v Mozirju. Spredaj, tretji od leve: Hinko Čop, zatem Viktor Avbelj, Stane Doianc, Andrej Marine, Jože Maroit in drugi... VOLILNA KONFERENCA SZDL CELJE PREREZ STORJENEGA Predsednik OK SZDL Ceije ponovno Jože Volfand Volilna seja občinske kon- ference SZDL, ki je bila v ponedeljek v Celju, je izzve- nela v ugotovitvi, da so de- lavci in občani v celjski so- cialistični zvezi mnogo stori- li, da so si mnogo prizadevali in z delom in zavzetostjo utr- jevali množično in frontno vlogo SZDL z zvezo komuni- stov na čelu. Ob tem pa ven- darle ostajajo še mnoge nalo- ge, kajti - kot so poudarili na seji - nič ni tako dobro, da ne bi bilo lahko še bolje. Volilne seje so se poleg delegatov družbenopolitičnih in druž- benih organizacij ter krajev- nih konferenc SZDL udele- žili tudi Miloš Prosenc, se- kretar republiške konferen- ce SZDL, Mitja Rotovnik, član lO republiške konferen- ce SZDL in Janko Zevart, predsednik medobčinskega sveta SZDL Celje. V preteklem mandatnem obdobju, ki sovpada tudi s prvim obdobjem po sprejet- ju ustave, so v celjski sociali- stični zvezi vseskozi naglaše- vali frontni značaj in množič- nost v delovanju SZDL. Kaj- ti jasno je, da je lahko SZDL najširša podlaga in gibalna sila delegatskega sistema le, če je aktivna in demokratič- na fronta množic in če je spo- sobna v krajevnih skupno- stih spodbuditi razprave o slehernem problemu. Podat- ki, ki so sicer sami po sebi mnogokrat suhi in neobjek- tivni povedo, da je s takšno naravnanostjo prodrla celj- ska SZDL resnično do ljudi, saj že vsak deseti občan v Celju aktivno sodeluje v kra- jevni skupnosti, v delegaci- jah, v organizacijah SZDL in drugih organiziranih obli- kah. Kljub vsemu pa bodo morali v socialistični zvezi tudi poslej izkati sveže in no- ve oblike dela, takšne orga- nizacijske prijeme, ki bodo občanom omogočale demo- kratično in široko odločanje o vseh vprašanjih. Ob tem pa bo potrebno v največji meri ustvariti osnove za delo ob- močnih odborov, za delo sekcij in krajevnih organiza- cij v celoti, kar bo v veliko oporo svetom in skupščinam krajevnih skupnosti. O nekaterih aktualnih na- logah celjske SZDL je na vo- lilni seji spregovoril Jože Volfand, predsednik občin- ske konference SZDL Celje. V svojem referatu je ocenil tudi napake in spodrsljaje, ki so bile storjene pri dodelje- vanju stanovanj in zamenja- vah, o katerih v zadnjem ča- su Celjani mnogo govorijo, ter se s tem v zvezi dotaknil tudi vprašanja družbene kri- tike in kritike nasploh. Med drugim je dejal: »Kritika mora pomagati odkrivati primerne poti in sredstva za nadaljnji napre- dek socialističnih demokra- tičnih in humanih odnosov med ljudmi. Tudi najbolj iskrena kritika lahko posta- ne jalova in brez vrednosti, če gleda dejstva in pojave zu- naj časa in prostora, zunaj smeri družbenega gibanja, zunaj njihove medsebojne povezanosti in odvisnosti. Napake, težave, nesoglasja, nepravilnosti moramo pre- magovati tudi s kritiko, toda s kritiko, ki zbližuje, ki je prepričevalna, konstruktiv- na, ki je humana in demo- kratična. Tudi kritika je poli- tika. Metode, sredstva in je- zik kritike pogosto odkrivajo njene cilje. Zato se moramo iz celjske izkušnje ovesti, da se mora tudi kritika zavedati posledic svojega učinkova- nja na sistem, na humane od- nose med ljudmi, na razmer- je družbenih sil in na razvoj družbenih odnosov. Važno je, kako kritika spodbuja an- gažiranje socialističnih sil ali pa zaostruje politične kon- flikte. Kajti zaostrene razme- re pogosto vsiljujejo svoje rešitve. V naši družbi pa mo- ramo vsake rešitve iskati v odgovornem medsebojnem sožitju ljudi, ki bo omogoči- lo, da se izognemo zagatnim situacijam, ki izzivajo še več- je napetosti.« Na volilni seji so delegati izvolili tridesetčlansko pred- sedstvo občinske konferen- ce SZDL in druge organe konference. Izvolili pa so tu- di ljudi na najbolj odgovorne funkcije v celjski SZDL. Ta- ko so za predsednika ponov- no izvolili Jožeta Volfanda, za sekretarja Toneta Rozma- na, za neprofesionalna pod- predsednika konference pa Majdo Trogarjevo in Karla Stokavnika. DAMJANA STAMEJCiC BRIGADA POBRATENA MESTA : 375%! Mladinska delovna bri- gada Pobratena mesta, ki jo sestavljajo mladi iz Do- boja, Cuprije in Celja je na delovišču na cesti IVIar- šala Tita dosegla svojevr- sten rekord. Minulo sredo so namreč brigadirji, 44 jih je, opravili za 375% predvidenega dnevnega dela. Kot zanimivost velja za- pisati tudi to, da je ko- mandant brigade mladin- ka, in sicer Zlatka Zagoz- da iz celjskega Topra. Tu- di ostalih 11 brigadirk iz brigade Pobratena mesta enakovredno vihti kram- pe in lopate na delovišču. V soboto bodo brigado obiskali predstavniki iz OK ZSMS Doboja, Cupri- je in Celja. Istega dne pa bo odšlo iz Celja 50 briga- dirjev na republiško de- lovno akcijo Istra 79. MP OBRAZI ANTON SENTOČNIK »Če imam hobi sprašu- jete? Imam ga in to je ga- silstvo. Zanj bi dal vse. Tako mi celo žena pravi, da bi menda zaradi gasil- stva njo pustil. Zbiram značke, rad preberem do- bro knjigo. Včasih smo veliko igrali in zdaj bomo menda spet, vsaj tako vse kaže. Če me potrebujejo pri TVD Partizanu ali strelcih rad priskočim na pomoč, seveda če imam čas. Gasilci so le gasilci in tem sem zapisan od leta 1951, ko sem kot desetlet- ni mladenič stopil med člane danes 74 let starega prostovoljnega gasilske- ga društva v rodni Škof ji vasi.« Tako pripoveduje An- ton Sentočnih iz Škofje vasi, ki je trenutno sekre- tar SIS za požarno var- nost občine Celje, povelj- nik Občinske gasilske zveze, predsednik sveta skupščine Krajevne skupnosti Škofja vas. Še zdaleč pa nismo našteli vsega, kar dela in dela ve- Uko. V društvu je opravljal domala vse funkcije, ki so na razpolago, v največje zadovoljstvo pa mu je bi- la skrb za mladino. Bil je tudi tajnik društva in po- veljnik do lanskega leta. Že s štirinajstimi leti je postal član upravnega od- bora pri PGD v Škof ji va- si in ko je hodil na sestan- ke Občinske gasilske zve- ze ga je zaradi mladosti moral vedno spremljati eden izmed starejših ga- silcev. Bil je že tudi član predsedstva Republiške gasilske zveze, zdaj pa je član tehnične komisije in tekmovalnega odbora pri GZS in član tekmovalne- ga odbora GZJ. Po činu je višji častnik, je republi- ški, zvezni in mednarodni sodnik gasilsko športnih disciplin, med odlikova- nji pa omeni tri gasilska in to plamenici I in II stopnje ter gasilsko odli- kovanje II stopnje in se- veda Titovo odlikovanje Red dela s srebrnim ven- cem, ki ga je prejel za dol- goletno požrtvovalno de- lo ob letošnjem Dnevu OF. Med delom je študiral v Zagrebu in končal Višjo tehnično šolo za varstvo pri delu. »Dopoldne sem delal, popoldne bil priso- ten v gasilstvu ali kje drugje, zvečer pa sem štu- diral Kljub naporu sem uspel« V osemindvajsetih le- tih, kolikor je gasilec, je sodeloval pri približno 150 požarih, med kateri- mi so bili nekateri prav »zlobni«. Prisoten je bil pri številnih drugih reše- vanjih in prizna, da so kdaj pa kdaj pred poža- rom morah tudi bežati, zlasti takrat, ko se je ta rdeči petelin mogočno razširil po gozdovih. »Končno pa smo ga le ukrotih« doda. Kaj je to »zvok sirene« ? »Vsak gasilec je za- strupljen z gasilstvom in ko zasliši sireno pa naj bo to ponoči ali podnevi pu- sti vse ostalo in želi čim- prej priti do orodja, s ka- terim pogasi požar ali od- pravi drugo naravno ne- srečo. Takrat pozabiš na vse, samo da lahko poma- gaš. Včeraj je Anton Sentoč- nik dobil še eno priznanje in to občinsko ob letoš- njem Dnevu civilne zašči- te za dobro sodelovanje tudi na tem področju. Skratka, v njem je resnič- no veliko energije in žele- ti je, da bi jo vsaj delček imeli tudi drugI Sicer pa je še med odhajanjem na predavanje govoril o no- vem gasilskem avtomobi- lu in visoki lestvi, ki bi ju naj končno dobili v Celje nekje v jeseni. Res, vedno sredi gasilstva! TONE VRABL ŠE VEČ KOMUNISTOV V ŠMARSKI OBČINI Pred dnevi so v Rogaški Slatini, v hotelu Donat, sve- čano sprejeli v Zvezo komu- nistov štiriinštirideset šmar- skih občanov. Tri četrt novo- sprejetih izhaja iz organizacij združenega dela, preostala četrtina pa iz družbenih služb, šolstva in tako dalje. Povprečna starost novih ko- munistov je med dvajsetimi in tridesetimi leti, žal pa je med njimi zelo malo obča- nov s področja kmetijstva. Za konec povejmo še, da je šmarska organizacija ZK bo- gatejša za enaindvajset žena in triindvajset mož' MST V CELJU NOVA ODLIKOVANJA Ob koncu prejšnjega tedna je podpredsednik celjske ob- činske skupščine Anton Je- lenko ob navzočnosti pred- stavnikov občinskih družbe- nopolitičnih organizacij izro- čil enaindvajsetim delovnim ljudem oziroma občanom vi- soka Titova odlikovanja, kot priznanje za njihovo doseda- nje delo na družbenopolitič- nem in delovnem področju. Med odlikovanimi je bilo petnajst članov celjskega že- lezničarskega kolektiva. Red za vojaške zasluge s srebrnimi meči so sprejeli: Pavle Bezgovšek, Milan Kri- vec, Maksimiljan Mulej in Srečko Pukl. Red republike z bronastim vencem je dobil Hugo Ogrinc, Red zasluge za narod s srebrno zvezdo Sil- vester Košutnik, Pavlina Le- ben in Jože Rajtmajer, Red dela s srebrnim vencem: Mi- ra Bauman, Slavko Boškič, Stanislav Jošt, Miro Klamp- fer, Edvard Klarer, Vladimir Leskovar, Štefan Miholič, Stanislav Povše, Avgust IJr- lep, Janez Vovk in Viktor Zager, Medaljo dela pa Vla- dimir Siljan in Valter Trop. BREZPLAČNO TESTIRANJE AVTOMOBILOV Od 16. do 23. junija poteka po Sloveniji varnostna pro- metna akcija pod naslovom »Brezhibno vozilo je varno vozilo«. Takšna akcija bo tu- di v Celju in sicer v soboto, 23. junija od šeste do trinaj- ste ure na poligonu pri Avtu Celje ob Ipavčevi ulici. Vsak voznik lahko v tem času pri- pelje svoj avto, ki ga bodo člani tehnične komisije po- drobno pregledali in poveda- li napake, ki jih bo kasneje voznik s popravilom leihko odpravil. ,j, vRABL št. 24-21. junij 1979 NOVI TEDNIK - stran 3 VRLI HIMALAJCI SPET DOMA že nekaj dni so člani le- tošnje jugoslovanske alpi- nistične ekspedicije v dalj- na himalajska gorstva spet doma. Zdaj je na vrsti poči- tek za nabiranje novih mo- či, kmalu pa jih bo pot zno- va zanesla v strme pa ven- dar lepe stene, ki so njihovi stadioni brez gledalcev. Kot je znano, so štirje člani odprave uspeli priti na stre- ho sveta Mount Everest (8848 m) in to po prvenstveni poti. To pomeni, da so pre- magali vrh s strani, kjer nih- če drug ni uspel. V ekspedi- ciji so bili tudi trije alpinisti s širšega celjskega območja, ki so vsak po svoje prispeva- li izjemno velik delež, da so jugoslovanski alpinisti uspe- li. To so bili Ivan Kotnik iz Šoštanja ter Jože Zupan in Franček Knez iz Rimskih Toplic, člana tamkajšnjega Planinskega društva, sicer pa delujeta pod okriljem Al- pinističnega odseka v Celju. Za oba alpinista so v Rim- skih Toplicah pripravili nadvse prisrčen sprejem in to v avli tamkajšnje osnovne šole »Antona Aškerca«. Zbralo se je izredno veliko ljubiteljev planin, da bi česti- tali in pozdravili junake naj- višjega gorstva sveta. Po uvodni pesmi, domačega pevskega zbora so se začele vrstiti čestitke in pozdravi ter podeljevanje zasluženih praktičnih daril. V imenu ZTKO, družbenopolitičnih organizacij, občinske skup- ščine Laško in krajanov Rimskih Toplic jih je poz- dravil Jože Krašovec, v ime- nu PD Rim. Toplice Dani Škodnik, krajevne organiza- cije SZDL Milko Vahčič in celjskih alpinistov prvi hi- malajec ,Cic Debeljak. V imenu alpinistov se je za vso izkazano pozornost zah- valil Jože Zupan: >>Mi nismo navajeni veliko govoriti, ker delamo v stenah, kjer nimaš nikogar, s katerim bi se lah- ko pogovarjal. Zato bom kra- tek - hvala za vse!« Strokov- no oceno letošnje jugoslo- vanske himalajske odprave bo napisal za NT Cic Debe- ljak, kmalu pa bomo začeli objavljati tudi zapise s poti, ki jih je sproti pisal Jože Zu- pan. TONE VRABL PRIZNANJI ZA CELJE Na proslavi Dneva gradbincev Slovenije v Metliki je podpredsednik republiškega sindikalnega sveta, Mi- ran Potrč, podelil priznanja za uspešno delo v Sindi- katu gradbenih delavcev Slovenije. Med dobitniki priznanj sta tudi Franjo Cevnik iz delovne organizacije Ingrad Celje in Občinski sindikalni svet Celje, za kate- rega je priznanje prejel Mirko Hutinski. FOTO: VILI ŠUSTER KOMITE OKZKS CELJE O ODGOVORNOSTI Člani komiteja občinske konference ZKS Celje so pred dnevi opredelili moralnopolitično odgovornost obeh izvrš- nih sekretarjev Borisa Rosine in Slavka Sotlerja ter prejš- njega sekretarja Staneta Seničarja zaradi pomanjkljivosti in napak, ki so bile storjene pri dodeljevanju stanovanj in zamenjavah. Tako so člani oblikovali staUšče, da nosita oba izvršna sekretarja moralnopolitično odgovornost zato, ker kot odgovorna družbenopolitična delavca nista z dovolj po- litične odgovornosti preverila, če je zamenjava stanovanj v skladu z zakonom in zato družbeno sprejemljiva. Moralno- politična odgovornost prejšnjega sekretarja Staneta Seni- čarja pa je v tem, da ni z dovolj razumevanja in z odločnostjo reagiral na nepravilnosti pri razdeljevanju stanovanj in za- menjavah ter tako komiteju omogočil, da bi pravočasno ukrepal. Člani komiteja so sprejeh tudi sklep, da bo 25. junija seja občinske konference ZKS, na katerih bodo oce- niU politične razmere v občini Celje. DS ŽIVAHNO V ŽALSKI OBČINSKI SKUPŠČINI MNENJA SO DEUENA Polzelanom se zdi Ituiturni dom v Žaicu predrag Pretekli teden je bila v Žal- cu 14. seja zbora združenega dela, zbora krajevnih skup- nosti in družbenopolitičnega zbora. Med važnejšimi toč- kami dnevnega reda je bila razprava in sklepanje o osnutku programa vlaganj iz sredstev samoprispevka ob- čanov za obdobje 1980-1984 ter o osnutku družbenega dogovora o združevanju sredstev za realizacijo pro- grama vlaganj. Predlog pro- grama sta obrazložila pred- sednika Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek ter predsednik IS Jože Jan. Na predlog je bilo danih nekaj pripomb, ki so jih delegati posredovali v pismeni in ust- meni obliki. Na seji so raz- pravljali delegati iz Galicije, Vinske gore, Petrovč, tovar- ne Juteks, TT Prebold, splošne delegacije KS Pre- bold, Polzela, TN Polzela in Garant Polzela. Tako pravijo v Preboldu, da se z obnovo starega kulturnega doma ali graščine pri tovarni ne stri- njajo, ter predlagajo izgrad- njo novega. Na Polzeli bi ra- di, da se čimprej reši pro- blem vode, menijo tudi, da je štiri stare milijarde za kul- turni dom v Žalcu preveč ter, da se v KS Polzela zgradi s temi sredstvi večnamenska dvorana ter poveča otroški vrtec. V Vinski gori so mne- nja, da bi morali obrobne KS dati v programu vlaganj s sredstvi samoprispevka na vidnejše mesto, ne pa na zad- nje. Iz dosedanjih iz izkušenj pa je znano, da na koncu zmanjka denarja. Delegat iz Juteksa je poudaril, da bo gospodarstvo preveč obre- menjeno, posebno pa še tek- stilna industrija itd. Skupščina je predloge sprejela ter jih posredovala odboru za izvedbo 4. referen- duma. Nato so delegati po- slušali še poročilo o delu ob- činske kulturne in telesno- kulturne skupnosti za leto 1978, ter razpravljali o druž- benem dogovoru o združeva- nju sredstev za modernizaci- jo in dograditev objektov specialistično - ambulantne in hospitalne dejavnosti Zdravstvenega centra Celje za obdobju od 1. januarja 1981 do 31. decembra 1985. Ob koncu skupne seje so de- legati razpravljali in sklepali o predlogu odloka o podelje- vanju priznanj občine Žalec. Potem je bila še seja zbora KS in zbora združenega dela, kjer so delegati sprejeli pred- log odloka o odstranjevanju in odlaganju odpadkov ter razpravljali o zazidalnem na- črtu stanovanjske soseske Rakovlje, zazidalnem načrtu Šentrupert in spremembi za- zidalnega načrta vikend na- selja Breg pri Polzeli. T. TAVCAR PRIHODNJA OBČINSKA SKUPŠČINA BO KRITIČNO OCENILA DELO DELEGACIJ Konec tega meseca, to je 29. junija bo V Žalcu 15. seja zbora združenega dela, kra- jevnih skupnostih in družbe- nopolitičnega zbora. Na seji bodo med drugim podali po- ročilo o izvajanju delegat- skega sistema in o uresniče- vanju delegatskih odnosov v občini. Poročilo, ki je pri- pravljeno za sejo skupščine med drugim pravi, da so zbo- ri skupščine občine Žalec ob sprejemanju delovnega pro- grama za leto 1979 sklenili, da bodo tudi v novi mandat- ni dobi 1978-1982 vsako leto sprotno ocenjevali delo dele- gacij za družbenopolitično skupnost ter si prizadevali za čim doslednejše uveljavlja- nje delegatskih odnosov in delegatskih razmerij. Tako so bili v mesecu mar- cu letošnjega leta načrtovani obiski v vseh delegacijah za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. Od 44 delegacij oziroma konferenc delegacij za zbor združenega dela niso bili obiski izvršeni v 9 delegacijah, od 19 delega- cij v krajevnih skupnostih pa obiski ter razgovori niso bili opravljeni v 5 krajevnih skupnostih. Iz teh obiskov je možno ugotoviti naslednje: sestav delegacij v KS je ostal razen enega primera nespre- menjen, saj v teh delegacijah ni toliko vzrokov za preneha- nje funkcij delegata. Povsem drugačno pa je stanje delega- cij združenega dela. V 17 pri- merih delegacije sploh ne bi mogle več delovati, saj ne štejejo več najmanj 5 članov, kakor to predvideva zakon. Zaradi predvidenih težav s številčnostjo članov delega- cij so bile delegacije na to opozorjene že ob kandidira- nju pred volitvami v združe- nem delu, pa izhodišč sindi- kata na žalost niso upošteva- li. Nadomestne volitve bodo ponekod potrebne tudi zara- di tega, ker so med člani de- legacij tudi delavci s poseb- nimi pooblastili, ki po dolo- čilih zakona o volitvah ne morejo biti člani delegacij. Ugotovljeno je tudi, da je ne- kaj primerov delegatov, ki so obenem člani delegacije zbo- ra za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, še več primerov, da so člani de- legacije ža skupščino druž- benopolitične skupnosti ter za skupščino interesnih skupnosti. V enoletnem obdobju no- ve mandatne dobe je bilo v zboru združenega dela 83 neopravičenih izostankov, v zboru KS 35 neopravičenih izostankov in v družbenopo- litičnem zboru 31 neopravi- čenih izostankov. Iz nekate- rih delegacij so izostanki kar pogosti npr. Sigma Žalec 5- krat, Hmezad - TOZD ex- port-import Žalec 8-krat, Ho- tel Prebold 5-krat itd. V eno- letnem obdobju je bilo skup- no 32 sej, udeležba na njih pa je bila naslednja: Zbor zdru- ženega dela 87 odstotkov, zbor krajevnih skupnosti 88 in družbenopolitični zbor 71 odstotkov. .......... -. .TONE TAVCAB NA POTI DO HA VANE SVET IN Ml PtŠE IVAN SENIČAR 23 v Colombu, Sri Lanka, se je uspeš- no končal sestanek koordinacijskega biroja neuvrščenih dežel. Biro šteje le 25 članov, v Colombu pa se je zbra- lo 95 delegacij, tako da lahko rečemo, da je bilo to zasedanje celega gibanja. Sestanek je bil uspešen in težaven. Vodja naše delegacije je bil zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vr- hovec. In iz Colomba drži pot vHava- no, kjer bo od 3. do 7. septembra letos šesta konferenca šefov držav ali vlad neuvrščenih dežel. Najpomembnejši uspeh v Colombu je, da je neuvrščenost ostala trdno v tistih zgodovinskih tirnicah, po kate- rih je začela teči, se krepiti in širiti že v Beogradu leta 1961. Niso uspeli po- skusi, da se to gibanje preusmeri ali vsaj tolmači drugače od tistega, ki ga poznamo doslej. Poskusi so namreč bili, tako s strani nekaterih držav v gibanju kakor zaradi nekaterih še ne- rešenih problemov med posamezni- mi neuvrščenimi državami. Gibanje se je potrdilo kot politika za neodvi- snost: tisti, ki jo imajo, jo želijo obdr- žati, tisti, ki je nimajo, jo žele dobiti. To je gibanje izven blokov, ne glde na to, kakšne cilje imajo posamezni blo- ki. To je gibanje za mir in razvoj v svetu, proti oboroževanju in proti te- mu, da bi se ena država - pa naj bo s kakršnimkoli ciljem - vmeševala v zadeve druge. To je gibanje za pravič- nešjo mednarodno gospodarsko ure- ditev. Ni čudno, da je gibanje na ta- kih osnovah tako trdno, da kljubuje vsem viharjem. No, poleg tega pa je ostala vrsta vprašanj in predlogov, o katerih bo treba razmišljati na poti v Havano, tam o njih spregovoriti ali pa jih pu- stiti kot nebistvene. Ni rešeno, kdo bo končno nastopal Kampučijo: od obeh delegacij je bila v dvorani tista, ki je zastopala demokratično Kam- pučijo. Ni rešeno, kaj storiti z zahte- vo nekaterih arabskih držav, da naj se Egipt izključi iz gibanja. Priznanje nove kampučijske vlade bi pomenilo, da se priznava tudi tisto, kar je Viet- nam storil v Kampučiji, to pa bi bilo proti načelom neuvrščenosti. Na dru- gi strani pa je razumljiva zaskrblje- nost arabskih držav zaradi sporazu- ma med Egiptom in Izraelom, toda doslej še ni bila nobena dežela izklju- čena iz gibanja, obratno: njihovo šte- vilo je nenehno raslo in bo v Havani doseglo število 90, to pa bo že dve tretjini človeštva. Izključevanje najbrž ne bi krepilo gibanja in reše- valo problemov. Vrsta predlogov za Havano se na- naša na demokratizacijo v samem gi- banju. Gre za vlogo koordinacijskega biroja in za potrebo, da vse neuvršče- ne dežele čimbolj sodelujejo pri vseh odločitvah, ki v gibanju dozorevajo. V to smer se gibljejo predlogi za po- večano število članov biroja (od 25na 35), o tem da naj bi se zunanji mini- stri vseh neuvrščenih dežel obvezno sestajali vsako leto, da naj bi imel koordinacijski biro poleg predsedni- ka še podpredsednike in podobno. Izrečeni so bili tudi predlogi, da naj bi se neuvrščeni bolje organizirali za reševanje mejnih in drugih medse- bojnih sporov, ki so v zadnjem času večkrat prerasli tudi v spopade in prave vojne. O vsem tem bo morala odločiti konferenca. Za vse neuvrščene države in njiho- ve diplomacije predstavlja čas do septembra zelo delovno obdobje. Ku- ba bo kot gostitelj šeste konference na vrhu od začetka julija poslala vsem članicam osnutke dokumentov za havansko konferenco. Članice bo- do v enem mesecu vrnile Kubi osnut- ke dokumentov s svojimi pripomba- mi in predlogi. Priprave za Havano so zelo jasno vidne v izredno živi dejavnosti Jugo- slavije. Pri nas se mudi na obisku Morardži Desai, predsednik indijske .vlade. Indija je zaradi svoje vloge v Aziji in zaradi tega, ker je ena od dežel ustanoviteljic gibanja neuvr- ščenih, izredno pomembna. Tudi naši predstavniki pridno obiskujejo tuje države. Naj omenim le nedavne obi- ske Vidoja Žarkoviča na Tajskem, v Indoneziji in Singapuru. Peter Stam- bolič pravkar obiskuje Gvajano, Ja- majko in Kostariko, Cvijetin Mijato- vič pa v Afriki Liberijo in Siera Leo- ne. Za diplomacije letos do Havane ne bo počitnic. STE PREBRALI TA TEDEN KAKŠNO KNJIGO? STE ŽE POMISLILI NA OBJAVO V RADIU CELJE 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 24-21. Junij 1979 CELJE NEMAJHNE TEŽAVE S PLINOM Ali smo se res obnašali premalo odgovorno? Problem ni od včeraj ali danes. Njegove korenine se- gajo nekaj let nazaj oziroma v čas, ko smo se začeli pogo- varjati o preskrbi z zemljskim plinom. Spora- zum s Petrolom, kot nosil- cemi celotne akcije, je bil podpisan 1974. leta. Tedaj smo se v Celju obvezali, da bomo odkupili vsako leto dvajset milijonov kubičnih metrov tega plina. Toda, poz- nejši dogodki so pokazali, da na prevzem tolikšne količine nismo bili pripravljeni. V celjski Plinarni pravijo, da smo v preteklosti sploh v Ce- lju posvetili premajhno po- zornost plinifikaciji, tistemu energetskemu viru, ki zlasti zdaj dobiva vse večjo velja- vo, tudi zanesljivost. Kaj se je zgodilo? S pogodbeno količino odv- zema zemeljskega plina naj bi zagotovili njegovo porabo zlasti v široki potrošnji, za ogrevanje, za pripravo tople vode, za kuhanje v obstoje- čih in zlasti novih stanovanj- skih soseskah, pa tudi v sre- dišču mesta ter za kritje energetskih potreb v Zdrav- stvenem centru. Žal, pa je bila poraba, tudi lani, precej manjša. Toda, dobavitelj terja denar za po- godbeno količino in tako je samo za prvo četrtletje letos prišel na naslov celjske Pli- narne račun za neprevzete količine plina v višini nekaj več kot 2,353.000 dinarjev. In če bi se takšno stanje ponav- ljalo skozi vse leto, potem bi morali v Celju samo za ne- prevzete, vendar pogodbene količine plina, zbrati in od- šteti okoli deset milijonov dinarjev. To pa ni malo, to je celo zelo veliko. Zdaj so v teku prizadeva- nja za rešitev tega finančne- ga vprašanja, toda, hkrati s tem tečejo še druga, da bodo namreč porabniki plina la^- ko tudi čimprej prevzeli pre- dvidene količine in jih upo- rabljali. Tu gre med drugim tudi za stanovanjsko sosesko v Novi vasi, pa za Zdravstve- ni center, za GoloVec, Aero itd. To pa seveda v nekaterih primerih, kot za Novo vas, terja, da bodo pravočasno urejene tudi vse napeljave, kajti tudi zaradi njih ni prišlo do predvidenega odvzema. In tako se znova srečamo s prvotno ugotovitvijo kolek- tiva Plinarne, da smo se ob- našali malce neresno. Plin je torej tu, v Celju pa ga nismo pripravljeni prev- zeti. Takšen je površni sklep, ki pa nosi v sebi mnoge pro- bleme, subjektivnega in ob- jektivnega značaja. Sicer pa primer opozarja, da bo treba v Celju proces plinifikacije, se pravi ureje- vanja vseh naprav za prev- zem zemeljskega plina, moč- no pospešiti. Temeljito ob- novo terjajo tudi mestne na- prave, plinovodi, ki so zasta- reli in dotrajani. In ne samo torzavzeti se bo treba za pri- dobitev novih potrošnikov zemeljskega plina. Prav tako bo treba rešiti problem fi- nanciranja, kajti sedanji na- čin preko lastnih sredstev Plinarne, stanovanjskega prispevka ob ceni je nezado- sten. Sredstva bo treba zago- toviti z dolgoročnim posoji- lom, morda tudi na drug na- čin. Skratka, gre za problem, ki ni samo vprašanje Plinarne, marveč Celja, njegovih pre- bivalcev in ekologije. M. B02IC CIVILNA ZAŠČITA PRIZNANJA ZA DELO Štirinajst občinskih priznanj Včeraj zvečer je bila na sam praznik Dneva civilne zaščite v Celju osrednja pro- slava z razširjeno slavnostno sejo Občinskega štaba za CZ. O pomenu praznika in še bolj delovanja različnih enot civilne zaščite je govorila podpredsednica skupščine občine Celje Ivica Bezlaj. Po kulturnem programu so po- delili tudi štirinajst občin- skih priznanj skupinam in posameznikom za delo na tem pomembnem področju. Priznanja so dobili: štab CZ v krajevni skupnosti Center, štab CZ v KS Dobrna, Gasil- sko društvo Skofja vas, In- dustrijsko gasilsko društvo Železarna Store, Železniško transportna organizacija Ce- lje, Pavle Božič iz KS Center, Drago Cucek kot poveljnik občinske CZ, Anton Sentoč- nik kot poveljnik občinske GZ, FVanc Dimec kot povelj- nik štaba KS Ostrožno, Franc Jazbinšek kot povelj- nik KS Vojnik, Anton Kučič kot poveljnik štaba CZ v KS Dolgo polje, Ivanka Stepan načelnik štaba CZ v Zapori Celje, Franc Struna v KS Dolgo polje in Alojz Obajdin poveljnik štaba CZ v LIK Savinja. T. VRABL KOLIKO PIŠEMO? Osrednja knjižnica v Celju, oddelek za raziskovalno delo in Indok center - dokumentacija skupaj izdajata podatke, iz katerih je razvidno, kaj in kako piše 11 slovenskih časnikov o dlu in življenju v celjski občini. Ta dokumentacija se imenuje »Celje v časopisju« in predstavlja nedvomno dragocen vir podatkov za ra- zlične primerjave. Za nas kot tednik, so še posebno zanimivi podatki o pisanju o različnih vsebinskih po- dročjih kot so samoupravni in delegatski odnosi, go- spodarstvo, izobraževanje, kultura, zdravstvo, socialno skrbstvo, šolstvo, telesna kultura, SLO in družbena samozaščita in drugo. Po podatkih za mesec marec in april letošnjega leta zajema dokumentacija 746 prispevkov o Celju, ozi- roma celjski občini. Drobnih vesti ne vključujejo v dokumentacijo, po izkušnjah pa jih časopisje objavi v enem mesecu od 200 do 250. Od 746 obdelanih prispev- kov jih je 208 ali 27,9% komentarjev, 381 ali 51,1% člankov in 157 ali 21% vesti. ,- Novi tednik je objavil 412 prispevkov ali 55,2%. Na drugem mestu je Večer s 144 prispevki ali 19,3%. Tretje je Delo s 119 prispevki ali 16%. Sledijo Dnevnik z 38 prispevki, Komunist z desetimi, enako Delavska enotnost. Nedeljski dnevnik irna 4 prispevke. Mladina 3, 7 dni tudi 3, Naši razgledi 2 in Telex enega. Med obdelanimi prispevki zavzema gospodarstvo prvo me- sto. Njemu je bilo namenjeno 181 prispevkov, na dru- gem mestu je kultura s 122 prispevki, zanimivo in vsekakor neustrezno pa je to, da je šele na desetem mestu zdravstvo, socialno skrbstvo. Pri pisanju iz dela skupščine je največ prispevkov posvečenih delu zbo- rov. Pisanje o delu družbenopolitičnih organizacij za- jema največ pozornosti ZK in SZDL, obema kar 22%. Pisanje o samoupravljanju posveča kar 48,3% pozor- nosti zaključnim računom in družbeni prehrani), pri gospodarstvu pa je zavzela največ prostora trgovina. Usmerjeno izobraževanje je na prvem mestu pri pisa- nju o izobraževanju, pri kulturi pa je največ pozornosti bilo posvečeno glasbi in gledališču. Zdravstvu je bilo namenjenih komaj 23 prispevkov, socialnemu skrbstvu samo 20 itd. Za nas, ki posredujemo informacije javnosti, so to izredno dragoceni podatki, najbrž pa tudi za vas, dragi bralci. Vse tako kaže, da bo potrebno strukturo pisanja nekoliko spremeniti. Samo za ilustracijo naj povemo podatek, da o kmetijstvu (iz IV rubrike, ki zajema gospodarstvo) govori komaj 2,2% prispevkov, celjsko območje pa je še vedno pretežno kmetijsko. D. M. CELJE UPRAVIČENA KRITIKA Komunala vedno pod budnim očesom Konec dober, vse dobro. Navzlic temu grenki spomi- ni in razburjanje ostajajo. Po vsej verjetnosti tudi nekaj dragocenih izkušenj. Gre zaradi tistega negodo- vanja, ki se je nanašalo na številna gradbišča na celj- skih cestah, na prepočasnost del, na prometne zagate, ki so zaradi tega nastale in še za marsikaj drugega. Zdaj je stanje nekoliko boljše, toda navzlic temu ostaja spozna- nje, da si nenačrtnih del zla- sti na komunalnem področju ne kaže privoščiti, če pa je že treba ulico ali pločnik razko- pati, potem naj bi bile vse sile usmerjeno v to, da bi de- lo tudi čimprej končali. Predvsem zaradi ljudi, ki so pri takšnih delih prizadeti, nadalje zaradi urejenosti me- sta in nenazadnje zaradi spo- znanja, da vendarle delamo načrtno, smotrno.- Vrelišče je bilo visoko. Pri- tožb nič koliko. Naslovljene tudi na predsednika celjske občinske skupščine. Zdajšnje stanje je boljše in skoraj bi lahko zapisali, da je slaba volja pozabljena. Dela na Slomškovem in Tomšičevem trgu napredu- jejo. Pravijo, da bosta oba trga urejena do konca julija. Tu je šlo za velika razkopa- vanja, za zamenjavo vseh ko- munalnih vodov in priključ- kov. Polagajo nov tlak, zele- nice na gornjem delu Tomši- čevega trga, ki je prej trg de- lila na dve ulici, poslej ne bo več. Obnovljena trga bodo seveda tudi primerno komu- nalno opremili s koriti za cvetice, svetilkami itd. Pra- vijo, da bosta lepa. No, glede na trajanje del, bi si to v re- snici zaslužila. Po Aškerčevi in Maribor- ski cesti do priključka na vzhodno magistralo se spet odvija živahen promet. Isto velja za Vrunčevo ulico in Cesto na Dobrovo. Dela, zla- sti na slednji cesti niso bila v zamudi, res pa je, da so se pričela pozneje, kot so name- ravali. Asfaltna preplastitev Lev- stikove in Gregorčičeve uli- ce ter še zlasti dela Ljubljan- ske ceste v ovinku so bila več kot potrebna. Zdaj je »zakrpan« tudi par- kirni prostor in prehod z Ljubljanske ceste na Trubar- jevo ulico, pri kinu Dom. De- la na začetku Ljubljanske ce- ste, na vogalu Narodnega do- ma, so bila nujna zaradi prik- ljučkov za novo Turško mač- ko. Gredo hitro od rok. Priz- najmo. Na Občinski komunalni skupnosti so nadalje zagoto- vili, da bodo ne glede na po- manjkanje sredstev opravili vsa komunalna dela pri novi avtobusni postaji, ki bo, kot je znano, odprta novembra letos. Dela pri modernizaciji ce- ste na Svetino, do vasi in pla- ninskega doma štorskih že- lezarjev, bodo opravljena pravočasno, se pravi do praz- nika celjske občine, dvajse- tega julija. Žal, asfalt do Celj- ske koče, vsaj zaenkrat ni predviden, vprašljiva pa je tudi modernizacija zadnjega odseka ceste na Stari grad. Vsaj letos. Morda bo kaj več sredstev prihodnje leto, ko bo v Celju velika hortikul- turna prireditev. MB Gradbišče pri Narodnem domu... PODPISANI SPORAZUMI v ponedeljek opoldne je bil v Celju slavnostni podpis samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela za letošnje leto med občinskimi zdravstvenimi skupnost- mi celjske regije in te- meljnimi organizacijami Zdravstvenega centra Ce- lje. Tako je končano po- membno delo, ki natanko opredeljuje naloge in ob- veznosti ne samo izvajal- cev, marveč tudi uporab- nikov zdravstvenih stori- tev, sicer pa tudi delo, ki je v široki javni razpravi naletelo na velik odmev. V AERU PREMAKLJIV DELOVNI ČAS S 1. junijem je Aero ena tistih delovnih organizacij, ki so vsaj delno prešle na premakljiv delovni čas. Vse službe DSSS imajo premakljiv delovni čas od 5.00 do 18.00 ure. Jutranji del premičnega delovnega časa je zajet od 5. do 8. ure, popoldanski pa od 13. do 18. ure. Obvezni delovni čas je med 8. in 13. uro. Premakljiv delovni čas je uveden sicer poskusno za dva meseca, saj še nimajo na voljo ur za evidenco prihajanja in odhajanja (dobavni rok za ure je zelo dolg, tudi do pol leta) in trenutno izvajajo kontrolo prihajanja in odhaja- nja kar ročno, se pravi s pomočjo telefonistov, vratar- jev, tajnic... Delavci Aera so z zadovoljstvom sprejeli novo mož- nost za prihajanja na delo. Premakljiv delovni čas ima svoje organizacijske prednosti, boljše izkoriščanje de- lovnega časa, večja učinkovitost dela, boljše izkorišča- nje prostega časa, lažji prihod na delo in še kaj). Tako se v Aeru ne čudimo več, če nekdo pride na delo že ob 5. uri zjutraj, kar nam je prišlo prav tudi v minulih vročih dneh. JANJA ZAVRŠNIK DELAVCI ALPOSA BODO LETOVALI TUDI V PRIKOLICAH Letos bodo prvič delavci Alposa iz Šentjurja lahko organizirano preživljali svoj letni dopust, in sicer v šestih stanovanjskih prikolicah, ki so postavljene v Umagu, Novigradu in Poreču. Zaposleni v Alposu so se namreč dogovorili, da dajo 5% sredstev od regresa za letni dopust za nakup teh prikolic. Akcijo je vodila osnovna organizacija sindikata v Alposu. Zanimanje za letovanje v prikolicah je med delavci v Alposu izredno veliko in tako je prva izmena delavcev že odšla na dopust. Od 15. junija do začetka septembra se bo v izmenah po teden dni zvrstilo v prikolicah 60 dnižin, to pa je kar lepo število ob dejstvu, da ta kolektiv do letos ni imel lastnih bivalnih možnosti za preživljanje dopusta ob morju. Velja zapisati še to, da bodo družine za opremljeno prikolico morale odšteti le 35 din na dan. MP št. 24-21. junij 1979 NOVI TEDNIK - stran 5 CELJE USPEH OBVEZUJE Prvi turistični teden več Irof uspei v šestih dneh štirinajst prireditev. In če temu podat- ku dodamo še enega, da je bilo na vseh tudi veliko ljudi, več kot je organizator priča- koval, potem lahko, vsaj s te strani, statistične, ugotovi- mo, da je prvi celjski turistič- ni teden v organizaciji doma- čega turističnega društva uspel. Uspel pa je tudi po vsebi- ni, namenu. In tako je prvi teden odprl pot drugemu in naslednjim. Rodila se je torej nova tradicionalna priredi- tev, ki je, vsaj kar tiče Turi- stičnega društva, zamenjala dosedanje poletne prireditve in pokazala, da je moč tudi na začetku glavne sezone uresničiti nalogo, ki prinaša prijetno osvežitev. »Uspeli smo,« je dejal predsednik Turističnega društva, Marjan Ašič. »Uspe- li tudi v tem, da teden ni iz- zvenel samo v domačem kro- gu, marveč, da smo z njim odprli nov korak sodelova- nja med pobratenimi občina- mi. Prvi poskus nas seveda obvezuje, da se bomo druge- ga in naslednjih lotili še z večjo zavzetostjo.« «Dosegli smo več, kot smo pričakovali,« je poudaril podpredsednik Turističnega društva, Zoran Vudler. »Si- cer pa moram reči, da so se v tem tednu med drugimi lepo izkazali tudi gostinci. Zato menim, da jih bomo morali prihodnje leto še bolj vklju- čiti v program, pripraviti več kulinaričnih in drugih akcij. Razen tega mislim, da bomo morali v to akcijo bolj vklju- čiti mlade, šole itd.« Prve izkušnje in ugotovi- tev so tu. Ne glede na to, bo Turistično društvo tudi s po- močjo ankete, ki jo bo izved- lo med letošnjimi aktivnimi sodelavci tedna, sklo ugoto- viti vse dobre in morebitne pomanjkljive strani akcije. Tudi zavoljo tega, da bo naš- lo pot za prihodnjo program- sko zasnovo. Dejstvo je na- mreč, da mnogih prireditev prihodnje leto ne bodo mogli več ponoviti. Namesto njih bo treba poiskati nove. Kate- re? Vprašanje, ki terja odgo- vor. Že zdaj. Tudi zato, da bodo lahko priprave na dru- gi turistični teden 1980. leta, ki bo moral imeti spričo Hor- tikulture 80 posebne obelež- je, pravočasne. V letošnjem tednu, sta da- la pobratena Sisak in Cupri- ja hvaležen delež. Prvi na kulturnem, drugi na kulina- ričnem področju. Tudi akci- ja za spoznavanje Celja in njegovih kulturnih in zgodo- vinskih spomenikov je uspe- la. Prav tako posvet o pro- blemih turizma v celjski ob- čini. Skratka, vse, keir je bilo v programu. Prvi uspeh ni samo prizna- nje za opravljeno delo, mar- več tudi obveznosti, da bo naslednja akcija prav takšna, če ne boljša! M. B02IC ROG. SLATINA: 76.655 NOČITEV V prvih štirih mesecih letos so v zdravilišču Rogaška Slatina zabeležili vsega skupaj 76.655 nočitev ali za 3 odstotke več kot v enakem obdobju lani. Od tega so samo v hotelu Donat imeU 23.213 nočitev. Skupno število gostov je bilo 7859, od tega 5707 domačih. Med tujimi so po številu prednjačili Av- strijci, sledijo Italijani, Nemci itd. Zdravstveni del kolektiva je opravil 9230 zdravni- ških pregledov ali za 10% več kot 1978. leta. Pomemben je podatek, da so prodali nekaj več kot 9,7 milijonov litrskih stekelnic mineralne vode, od tega največ Donat Mg in sicer več kot polovico vseh. VELIKI POKAL ZA MERX Med prireditvami prvega celjskega turističnega tedna je vzbudilo veliko pozornost ocenjevanje družbenih go- stišč v mestu ob Savinji. To- rej ne v občini, marveč samo na področju, kjer deluje celj- sko Turistično društvo. V občini pa, kot je znano, ima- mo vsega skupaj pet turistič- nih društev. Razen v Celju še v Strmcu, Dobrni, Vojniku in Frankolovem. Ocenjevanje je bilo anoni- mno. Ne glede na končni vrstni red, ki je prinesel prvo mesto in veliki prehodni po- kal Turističnega društva re- stavraciji hotela Mene v Ce- lju, moramo priznati, da smo z gostinstvom v Celju na sploh lahko zadovoljni. Šlo je korak naprej, in tako ima- mo v mestu nekaj obratov, ki jih lahko priporočamo še drugim, prijateljem, gostom, izletnikom. Seveda pa to ne pomeni, da je vse najboljše, da je vse v redu. Razveseljiva je sprememba v Ljudski re- stavraciji in pri Braniboru. Značilna je ugotovitev, da je s sanitarijami še vedno veUk problem, dostikrat tudi po zaslugi gostov. Prvo mesto v tem ocenje- vanju je soglasno osvojila re- stavracija hotela Merx, sicer pa je treba vse štiri obrate, ki so dosegli trideset in več točk od petintrideset mož- nih, samo pohvaliti. Končni vrstni red. 1. Mene 34 točk, 2. Pri mostu 32, 3. Pod oboki 31, 4. Celeia 30, 5. Majolka 29, 6. Ribič 28, 7., Evropa 27, 5, 8. Branibor 27, 9. Koper 25, 10. Ljudska re- stavracija 24, 11. Amerika 23, 12. Na-na 21, 13. Savinja 20.5, 14. Pošta 20,15. Ojstrica 19 in 16. Kolodvorska restavracija 17 točk. Prehodni pokal Turističnega, društva je v rokah predstav-] niče restavracije hotela Merx v Celju ^ ŠEMPETER GROBOVI, CESTA... Odprtje vzitodni dei Antičnega parita z otvoritvijo vzhodnega dela antičnega parka je Šem- peter v Savinjski dolini dobil po zaslugi prizadevnega Tu- rističnega društva nov kul- turno-zgodovinski spome- nik, novo turistično mikav- nost. Na slavnosti, v petek, po- poldne, je o novem delu An- tičnega parka govorila direk- torica Pokrajinskega muzeja v Celju Vera Kolškova, ki je med drugim ugotovila, da so se prva izkopavanja na tem območju pričela pred petnaj- stimi leti. Kot arheološka točka je bilo to zemljišče znano že od leta 1947. Tedaj so pri rekonstrukciji magi- stralne ceste potrebovali gra- moz. Črpali so ga ob cesti in pri tem naleteli na rimsko zi- dovje, keramiko in žganino. Sprva so mislili, da so nalete- li na stanovanjski objekt, in šele poznejša raziskovanja so potrdila, da je tod grobi- šče. Nadaljnja arheološka de- la so potekala v letih 1964, 1965 in 1967, toda vsega sku- paj devet mesecev. V tem ča- su so raziskali 6420 kv. me- trov zemljišča. Grobovi in te- melji grobnic so ležali zelo plitko. Zaradi tega so bili po- škodovani ali uničeni mnogi grobovi. »V celoti nam je uspelo od- kriti 96 temeljev grobnic, grobnih parcel in posamez- nih grobov,« je dejala Vera Kolškova in nadaljevala: »Grobišče je vsebovalo po- kope vseh družbenih slojev takratne dobe. Zato so bili grobovi različni. Za bogate so napravili kamnite grobni- ce. Pepel revnejših so položi- li v grob, obložen s kame- njem ali kar v zemljo. Razli- kovali so se med seboj tudi po številu in kakovosti grob- nih pridatkov. Že v prvem letu izkopa- vanj smo domnevali, da gre za isto grobišče, kateremu so pripadale že rekonstruirane grobnice v naselju samem. Predvsem je govorila za to časovna opredelitev inven- tarja grobov (I. in II. stoletje) in pa smer grobišča, ki se je vse bolj odmikalo od glavne ceste proti jugu. Zaradi mno- žice temeljev in rimske ceste smo želeli, da bi grobišče ohranili in pripravili za ogled, saj je bila enkratna priložnost predstaviti grobi- šče takih dimenzij. V ta na- men smo zgornje dele teme- ljev sproti utrjevali s cemen- te malto. Tako naem je gro- bišče uspelo ohraniti do ča- sa, ko je bil pripravljen ure- ditveni načrt prof. Toneta Bitenca in zbrana potrebna sredstva. Da lahko danes predajamo javnosti ta ob- jekt, gre zahvala poleg Turi- stičnemu društvu še Kultur- ni skupnosti občine Žalec, ki je finančno pripomogla k izvedbi načrtov. Nov kulturno zgodovinski in turistični objekt v Šempe- tru je odprt. Kot vse kaže, bodo jeseni uredili še pot od starega dela parka do njego- vega vzhodnega predela, pot, ki se bo izognila glavni cesti. M. BOŽIC Poleg temeljev grobov je na njihovi južni strani rekonstruiranih še okoli 300 metrov rimske ceste. In po njej zdaj hodijo ljudje, tudi na posnetku. Od jarka do jarka je bila cesta široka devet metrov, njeno vozišče pa je merilo v širino šest metrov. ljubljanska banka Splošna banka Cefje LETOS TUDIPH V BRASLOVČAH MED NAGRAJENCI Osnovna šola Vlado Bagat-Braslovče ima 303 učence in so vsi vključeni v varčevanje v okviru Pionirske hranilni- ce, ki deluje na šoli. Poleg individualne- ga varčevanja otrok, varčujejo v PH tudi vsa društva in sekcije, od katerih sta najbolj aktivni in deležni priznanj šol- sko športno društvo in kulturno druš- tvo. Namensko pa varčujejo tudi razre- dne skupnosti na šoli - v glavnem za zaključni izlet, za šolske potrebščine in učbenike. Pogoji za varčevanje so odlič- ni, saj deluje PH v novi šoli, LB - Sploš- na banka Celje pa jim je podarila novo sodobno opremo in verjetno so tudi zato uspehi lepši, kar je pokazalo tudi letoš- nje tekmovanje in 5. mesto med PH. Ob tem naj povemo, da gre zelo velika zasluga tudi vodstvu šole, saj je ravna- telj Emil Ribič tudi član sveta mentor- jev in pomaga torej organizacijsko in z rasveti mentorjem. Sodi, da bo v prihod- nje delovanje PH na šoli še boljše, kajti že jeseni bo PH delovala vsak dan skup- no s šolsko knjigarno pred poukom in tako bodo otroci lahko postali še bolj pridni varčevalci. Na šoli je uvedeno brezgotovinsko poslovanje. Tako učen- ci prinesejo denarna sredstva v hranilni- co, ta pa sredstva prenese na malice, za knjige, skratka za vse, kar je potrebno in kar zahteva varčevalec. Ob mentorici Mileni Rehar so v prete- klem obdobju delovali kot uslužbenci PH v glavnem učenci 8. razredov: Sabi- na Cilenšek, Martina Kolšek in Igor Do- brišek in trije učenci iz 7. razredov. Svet PH, v katerem je vključen po 1 učenec iz vsake razredne skupnosti in se sestane 1 X mesečno, se je letos odločil, da bodo denar od obresti uporabili za učbenike, s čimer se bodo zmanjšali stroški za vse učence na šoli. Vse učbenike je že kupi- la šola (oziroma šolska knjigarna) za vse učence in bo pričela z delom že 20. avgu- sta za posamezne razredne skupnosti. Tudi starši otrok pozdravljajo varče- vanje otrok, saj sodijo, da je prav, da imajo otroci čimmanj gotovine pri sebi. Pozdravili pa so tudi varčevanje za uč- benike, saj je tako odpadlo veliko breme z njihovih ramen. Nagrada, ki jo je dobila PH, jim bo obveza in vzpodbuda za nadaljnje delo. Vsi so je bili zelo veseli in so se že sestali in razmišljali o jesenskem delu in meni- li, da uspehi tudi v bodoče ne morejo izostati. Ob koncu se je ravnatelj osnovne šole Vlado Bagat še zahvalil LB, ki p>omaga šolam pri vzgoji mladega človeka in s tem seveda pri celotnem učnovzgojnem procesu osnovne šole. Lahko bi le rekli, da je to res, a ne samo to, ne pozabimo na VVZ, srednje šole (v Celju delujeta že dve mladinski hranilnici), odrasle in upokojence - skratka zajema v varčeva- nje vse od dojenčka dalje! 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 24-21. junij 1979 NEPRAVILNOSTI PRI PODELJEVANJU STANOVANJ V CELJU JEZ SO NOVI ODNOSI Razumno Je treba razrešiti siabosti, Ici so se pojavljale z namenom, da bi obli- kovali enotna stališča v zvezi z napakami in po- javi pri dodeljevanju ka- drovskih stanovanj in zamenjavah, ki so v zad- njih dneh tako razburka- le celjsko javnost, so se pred dnevi sestali v Ce- lju člani predsedstva ob- činske konference SZDL. Ocenili so pomanjkljivo- sti, ugotovili moralnopo- litično odgovornost ne- katerih posameznikov ter sprejeli stališča, ki v osnovi pomenijo politič- ni dogovor za nadaljnjo aktivnost pri odpravlja- nju napak in poglablja- nju samoupravnih od- nosov v stanovanjskem gospodarstvu. Doku- ment, ki so ga sprejeli na seji predsedstva, bodo v prihodnjih dneh dobili skupaj s poročilom druž- benega pravobranilca samoupravljanja in ko- misije za družbeni nad- zor tudi vsi delegati celj- ske občinske skupščine, ki bodo o problematiki kadrovskih stanovanj in drugih pomanjkljivostih pri dodeljevanju stano- vanj razpravljali na za- sedanju 26. junija. PREOBRAZITI STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Predsedstvo občinske konference SZDL Celje je ocetiilo, da so bili na področju stanovanjske iz- gradnje doseženi po- membni rezultati, ki pa niso samo odraz dela stro- kovnih služb samouprav- ne interesne skupnosti in gradbene operative, tem- več predvsem učinkovite akcije družbenopolitič- nih organizacij in skup- nosti ter velikega interesa združenih delavcev za spreminjanje odnosov na tem področju. Pomemb- no je tudi dejstvo, da je stanovanjska problemati- ka postala v zavesti delav- cev in občanov sestavni del kadrovske politike kot elementa za hitrejši razvoj družbenoekonom- skih odnosov v občini Ce- lje. Odločno so se zavzeli za nadaljnjo samouprav- no preobrazbo stanovanj- skega gospodarstva, ker edino ta zagotavlja delav- cem, ki združujejo svoja sredstva, da o njih odlo- čajo. Opredelili so tudi vrsto vprašanj, ki morajo v bodoče postati središče uresničevanja novih od- nosov v stanovanjskem gospodarstvu. Člani predsedstva so tudi pou- darili, da organiziranosti pri izgradnji novih stano- vanj ni istočasno sledila samoupravna, strokovna in delovna organiziranost v samoupravnih organih, ki so zadolženi za izvaja- nje odgovorne stanovanj- ske politike. KADROVSKA STANOVANJA Predsedstvo je ugotovi- lo, da je bilo podeljevanje kadrovskih stanovanj v skladu s sprejeto resolu- cijo o družbenoekonom- skem razvoju Celja. Ta ugotovitev pa ne opravi- čuje cele vrste po- manjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri postop- kih za dodeljevanje ka- drovskih stanovanj in za- menjavah. Zato je pred- sedstvo podprlo stališče komiteja občinske konfe- rence ZKS Celje, ki je za- dolžilo osnovno organiza- cijo ZK v strokovnih služ- bah samoupravne stano- vanjske skupnosti in ko- muniste v svetu za urba- nizem, da temeljito oceni- jo predvsem politično in delovno odgovornost de- lavcev, ki so vodili ome- njene postopke in so dolžni skrbeti za zakoni- tost, pravočasno spreje- manje in spoštovanje sa- moupravnih aktov. Ko- munisti v teh osnovnih organizacijah morajo sprejeti tudi določene ukrepe. Odgovornost za nespo- štovanje postopkov in ne- pravočasnost sprejetih ustreznih aktov pa nosijo tudi družbenopolitične organizacije, vključno s komitejem občinske kon- ference ZKS Celje. Kajti poleg odgovornosti za oblikovanje politike je odgovornost družbeno- političnih organizacij tu- di nenehno spremljanje uresničevanja dogovorje- ne politike. Pravilna pa je bila pobuda odbora za do- delitev stanovanj delav- cem širšega družbenega interesa in izvršnega sve- ta Skupščine občine Ce- lje, s katero sta predlagala spremembo pravilnika, da lahko dobijo kadrov- ska stanovanja tudi de- lavci širšega družbenega interesa iz Celja. Vendar pa so člani predsedstva menili, da odbor in izvrš- ni svet zaslužita kritiko, ker sta ravnala mimo ve- ljavnega samoupravnega sporazuma in pravilnika, čeprav so bile njune odlo- čitve v interesu oprede- ljene politike družbenoe- konomskega razvoja ob- čine. ZAMENJAVE STANOVANJ Zamenjave stanovanj, ki so jih opravljale stro- kovne službe samouprav- ne stanovanjske skupno- sti, so odraz spremenje- nega položaja razpoložlji- vih stanovanj v občini Ce- lje, so menili člani pred- sedstva občinske konfe- rence SZDL. So tudi odraz potreb, dogovorje- nih znotraj posameznih delovnih skupnosti in se bodo verjetno pojavljale tudi v bodoče. Problem pa je zaostren zaradi dej- stva, da so bila iz namen- skih solidarnostnih sred- stev kupljena stanovanja dodeljena nenamensko. Pri zamenjavah stano- vanj, kupljenih iz namen- skih sredstev, morajo biti dosledno spoštovana me- rila za uporabo sredstev enote za družbeno po- moč. Predsedstvo je so- glašalo, da se da delega- tom občinske skupščine temeljit odgovor na vpra- šanja o stanovanjski pro- blematiki, ki so bila po- stavljena na zboru krajev- nih skupnosti in zboru združenega dela. Podprli so tudi zahtevo komiteja občinske konference ZKS Celje, ki je zadolžil komuniste v strokovni službi samoupravne sta- novanjske skupnosti, da pripravi poimenski sez- nam vseh voljenih in ime- novanih funkcionarjev v občini Celje, ki so v zad- njih dveh letih pridobili stanovanja ter na kakšen način in, iz katerih sred- stev. Predsedstvo je obsodi- lo pogoste zamenjave sta- novanj ob nedodelanih merilih, kadar si posa- mezniki brez lastne ude- ležbe izboljšujejo stano- vanjski standard. Kot ključno vprašanje pa so izpostavili kolektivno in individualno odgovor- nost organov, med njimi zlasti samoupravne de- lavske kontrole pri sa- moupravni stanovanjski skupnosti in strokovne službe te skupnosti. Predsedstvo je ugotovilo moralnopolitično odgo- vornost Borisa Rosine, Slavka Sotlerja in Draga Horvata, ki so si ob pre- majhnem upoštevanju splošno uveljavljenih norm zarhenjali stanova- nja. Omenjeni tovariši so samokritično ocenili, da ne bi mogli več usp>ešno opravljati dosedanjih od- govornih družbenopoli- tičnih dolžnosti in so zato odstopili. Člani predsed- stva pa so menili, da je potrebno na enak način oceniti delo Toneta Sto- parja in drugih delavcev v strokovni službi samo- upravne stanovanjske skupnosti. SLABOSTI V PRENOSU STANOVANJSKE PRAVICE Predsedstvo je sprejelo stališče komiteja občin- ske konference ZKS Ce- lje, da tovariš Mitja Pipan nosi moralnopolitično odgovornost za vselitev v stanovanje, ne da bi bili predhodno ^ opravljeni formalno-pravni postop- ki prenosa stanovanjske pravice. Mitja Pipan je prav tako spoznal svojo moralnopolitično odgo- vornost in odstopil z me- sta podpredsednika Izvršnega sveta. Predsed- stvo je podprlo tudi stali- šče komiteja, ki je zsdite- valo od komunistov sa- moupravne stanovanjske skupnosti in strokovnih služb, da takoj preverijo potek celotnega postopka za tako hitro pridobitev stanovanja Ide Pipan v Vojniku in da o tem obve- stijo komite občinske konference ZKS Celje, ki bo predlagal ustrezne ukrepe. V zvezi z razpravami občanov o nepravilnostih pri podeljevanju in zame- njavah stanovanj so člani predsedstva menili, da so družbenopolitične orga- nizacije podcenjevale in prepočasi reagirale na razprave o podeljevanju kadrovskih stanovanj in zamenjavah. S tem pa so dopustile, da je celotno vprašanje družbenoeko- nomskih odnosov na po- dročju stanovanjske poli- tike dobilo senzacionali- stično in politično dimen- zijo. Posamezniki in sku- pine so se lahko na ta na- čin lotevali celovite sta- novanjske problematike parcialno, kar pa seveda ne poglablja naporov za nadaljnje dograjevanje samoupravnih odnosov v stanovanjskem gospodar- stvu in v občini. DAMJANA STAMEJCiC V BESEDI IN SLIKI ŠEMPETER PRAZNOVAL 13. junij so preteklo leto v statutu krajevne skupnosti Šempeter določili kot krajevni praznik. Na ta dan se spomi- njajo prisilnih izselitev krajanov v Srbijo in Hrvatsko v letu 1941, obenem se spominjajo tudi svojih 27 krajanov, ki so kot borci, talci, interniranci ali kako drugače izgubili življe- nje med NOB. Za prvo praznovanje, ki je trajalo od 11. do 16. junija, so pripravili več kulturnih in športnih prireditev. Največ po- zornosti je bil vsekakor deležen obrambni dan, ki so ga zares odlično pripravili in izpeljali. Poleg tega so vzpostavili kra- jevno telefonsko omrežje z več kot dvesto priključki, vzho- dni del antičnega parka z rimsko cesto v dolžini 300 m, kot posebno pridobitev pa štejejo novo mrliško vežo na krajev, nem pokopališču, ki je bila zgrajena s sredstvi samopri. spevka občanov in krajevne skupnosti. Mlajši so gotovo najbolj veseli novih športnih igrišč pri osnovni šoli. Za to otvoritev so pripravili akademijo. Na sam praznik je bil koncert godbe na pihala pred Hme- Ijarskim domom, potem pa slavnostna seja krajevne skup- nosti in drugih organizacij in društev. Zbraium je o pomenu praznovanja govoril predsednik skupščine KS Šempeter Vinko Janič, ki je orisal razvoj krajevne skupnosti skozi štiri desetletja. Poudaril je tudi velik prispevek krajanov med NOB, saj so bile številne družine izseljene, številni pa so aktivno sodelovali. TONE TAVCAR NAJZASLUŽNEJŠIM GRB BRASLOVČ Ivan Hren - predsednik skupščine KS Braslovče izroča plaketo grb Braslovč predsedniku Prosvetnega društva Vinku Raku za moški pevski zbor. Z nedeljskim gasilskim tekmovanjem in družabnim sreča- njem ter sobotno slavnostno sejo skupščine krajevne skup- nosti in družbenopolitičnih organizacij in društev so v Bra- slovčah zaključili enotedensko praznovanje krajevnega prsiznika. Slavijo ga v spomin na prve talce iz Braslovč in prihod štajerskih partizanov na Dobrovlje. Praznovanje se je pričelo s premiero igre Mimi Malenškove: Srce nikdar ne laže v režiji Anice Brišnik, uprizorili pa so jo na prostem. Med tednom se je zvrstilo še več športnih tekmovanj in sicer v malem nogometu, odbojki, namiznem tenisu, streljanju* pripravili pa so tudi srečanje šolskih športnih društev iz Polzele in Braslovč. Slavnostne seje, ki je bila v novi šoli, so se med drugimi udeležili tudi predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, predsednik IS Jože Jan in predsednik SZDL Žalec Ivo Robič. Na seji so za aktivno delo na področju družbeno- politične dejavnosti in dela v krajevni skupnosti Braslovče podelih plakete »Grb Braslovč«, ki so jo prejeli: Vlado Gori- šek, Jože Jan, Ivo Robič, Niko Rožič, Franc Radišek, NIVO Celje, Moši pevski zbor Braslovče, Združenje obrtnikov Ža- lec, Dori Dreščak, Rudi Žohar, Tone Klokočovnik, Anica Brišnik, Ivan Marovt, Janko Šoštarič, Milan Ribič, Franc CiUrišek, Jelko Kolšek, Franc Kralj, Franc Mahor, Jož« Ramšak, Alojz Marovt, Jože Jeram, Filip Lesjak in Alojj Gačnik. Tekst in foto; TONE TAVCAH V VAJI S HIDRANTOM GASILKE PREMAGALE GASILCE Ob včerajšnjem Dnevu civilne zaščite so bila po krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela številna tek- movanja gasilskih enot civilne zaščite pa tudi pokazne vaje različnih enot, kako so pripravljene za morebitno ukrepanje v primeru naravne nesreče. Občinsko prvenstvo gasilskih enot CZ Celja je bilo v' organizaciji Občinske gasilske zveze in PGD Vojnik v Voj- niku. Nastopilo je 18 ekip, v vsaki pa devet tekmovalcev oz. tekmovalk. V disciplini »vaja z motorno brizgalno ter razno- terosti« je nastopilo 12 ekip. Zmagala je ekipa Krajevne skupnosti Vojnik, ki je zbrala 877 točk, drugi je bil EMOII s samo pol točke zaostanka 876,5, tretji KS Skofja vas I 864,5 točke, sledijo pa Železarna Štore, KS Ostrožno, EMO I, Metka, KS Center, Cinkarna, KS Dobrna, KS Zagrad in KS Šmartno v Rožni dolini. V drugi disciplini »vaja s hidrantom in raznoterosti« je nastopilo šest ekip, presenetljivo pa je slavila druga ženska enota EMO, ki je zmagala z 426,5 točke ter pri tem premagala moške posadke KS Skofja vas II 416 točk, KS Štore 398, sledijo EMO I ženska enota, Merx in Ingrad. T. VRABL POGLED ZRE V JUTRI Na seji celjske občinske skup- ščine, ki bo 26. junija, bo nedvo- mno v središču zanimanja delega- tov razprava o nepravilnostih pri dodeljevanju kadrovskih stano- vanj in zamenjavah stanovanj v Celju. Kljub temu, da mora raz- prava delegatov objektivno osvet- liti vse zorne kote pojavov in ne- katerih napak, ki so se pojavljale v stanovanjskem gospodarstvu, pa mora vendarle doseči skupen cilj: okrepiti v delegatih zavest, da je potrebno v celjski občini na- daljevati z dosedanjo politiko sa- moupravnega, ekonomskega in družbenega razvoja ter da je po- trebno napake in slabosti odpra- viti. Stališča frontnega predsedstva občinske konference SZDL Celje pomenijo dobro osnovo za predho- dno razpravo v delegacijah, saj po eni strani razčlenjujejo rezultate, ki so bili doseženi v stanovanj- skem gospodarstvu občine Celje ter dane samoupravne odnose, po drugi strani pa kritično in izostre- no presojajo napake in spodrsljaje pri razdelitvi kadrovskih stano- vanj in zamenjavah. Pri tem pa razločujejo problematiko kadrov- skih stanovanj, odgovornost od- bora in izvršnega sveta, oprede- ljujejo zamenjave in ugotavljajo moralnopolitično odgovornost posameznikov. Stališča torej predstavljajo osnovo za družbeno- politično akcijo, ki naj vodi k hi- trejšemu spreminjanju samou- pravnih razmer v stanovanjskem gospodarstvu in k odpravljanju vzrokov za napake. Kot take jih je soglasno sprejela tudi občinska konferenca SZDL v Celju. Skupaj s stališči frontnega predsedstva SZDL Celje pa bodo dobili delegati v roke tudi infor- macijo družbenega pravobranilca samoupravljanja in komisije za družbeni nadzor. Obe gradivi sta čisto konkretna odgovora na vprašanja, ki so jih postavili dele- gati zbora združenega dela in zbo- ra krajevnih skupnosti. Na skup- ščini pa delegati o teh dveh gradi- vih ne bodo sklepali, opredeljeva- li se bodo le okoli stališč predsed- stva kot dokumenta, ki je samo- kritično in kritično označil poja- ve, odgovornosti in sprejel ostre ukrepe. Zato naj bo razprava v delegacijah o poročilu družbene- ga pravobranilca samoupravlja- nja in komisije za družbeni nadzor pot k takšni seji občinske skupšči- ne, s katere bodo odhajali delegati osveščeni in združeni s hotenjem po nadaljnjem spreminjanju druž- benega, gospodarskega in politič- nega življenja. To pa so delegati konec koncev tudi dolžni Celju. DAMJANA STAMEJCiC št. 24-21. junij 1979 NOVI TEDNIK - stran 7 Je tihota Robanovega kota ogrožena? KAJ BO Z DEDIŠČINO BOJA VRŠNIKOVEGA JOŽE? ROBANOV KOT JE KRAJ, ZA KATEREGA VELJA ENO: KO SI GA ENKRAT VIDEL IN VSAJ MALO SPOZNAL, BI SE HOTEL ŠE VEČKRA T VRNITL PA BO ZANAMCEM TO TUDI RES OMOGOČENO, DANO IN POGOJENO? Naslov, tudi nadnaslov in podnaslov se končujejo z vprašaji. Ne po naključ- ju. Tudi ne zaradi nekakšnega zganja- nja histerije, pretiranega romantizira- nja okolja, ki je res lepo in mu nobena druga beseda bolj ne ustreza. Vprašaji so predvsem zaradi tega, da še v pra- vem času opozorimo na lepote narave, ki so nam dane za doživetja, da opozo- rimo, da je treba te danosti skrbno va- rovati, kajti enkrat naravi vzeto, je tu- di nikoli vrnjeno. In ker je bilo in ver- jetno na žalost še bo v našem žitju z naravo še več takih človeško-civiliza- cijskih manipulacij in kratkovidnega obnašanja do samega sebe, je prav, da v tem reportažnem zapisu o Robano- vem kotu ponovno opozorimo na lepo- to krajine in na nevarnost njene okmi- tve, torej uničenja. Zal že pokojni Joža Vršnik in njegova mama Micka sta v času svojega življenja bila neusmiljen boj za ohranitev tega lepega gorskega sveta, ki se nam odpre po kratkem odmiku od glavne ceste proti Solčavi, če zavijemo na levo preko Savinje ter nadaljujemo pot v ozko doli- no, kjer nas kmalu pozdravijo prve do- mačije in med njimi tudi Robanova. Nji- hov rod sega daleč nazaj, saj je pismeno omenjen v solčavskih urbarijih že leta 1426. Veliko podatkov o Robanovem ro- du, domačiji in posestvu se je ohranilo po zaslugi Jože, ki je vse vestno zapiso- val in hranil. Zdaj na Robanovi domačiji gospodari njegov brat Franc z ženo Valčko, ki je povila pet otrok: Marijo, Barbiko, Francija, Ceneta in Primoža. V hiši še vedno vlada gostoljubje. Velika, v poletni vročini prijetno hladna Jcmeč- ka soba, vas sprejme s toplino, ki je lastna ljudem, ki v njej živijo. V hiši so še dobro vidni sledovi nekdaj uporabne črne kuhinje. Ce sedete za mizo, kamor vas prijazno povabijo, se boste prijetno ohladili s kislim mlekom, krepko rezino domačega kruha ali pa s še vedno pol- sladkim jabolčnikom, ki zaradi hitre in ostre jeseni ni utegnil pošteno zavreti in se uvrstiti med poštene alkoholne pija- če. Ce pa vas bo pot zanesla v poletnih mesecih še do planšarije v Kotu, bpste deležni tudi žgancev in prijetno dišeče- ga mleka. Planinci navadno nadaljujejo pot do koče na Korošici, manj zahtevni izletniki in rekreativci pa se zadovoljijo s pogledom na lepe vršace, ki zapirajo kot in s kronami oblakov nad svojimi visokimi glavami naznanjajo takšno ali drugačno vreme. ZDAJ TUDI URADNO SPET ROBANI Starša zdaj živečega gospodarja Fran- ca sta bila oba rojena istega dne: 12. novembra 1876. leta. Martin in Marija. Oba sta se potem že pisala Vršnik, kajti pred približno tristotimi leti so ostala pri hiši samo dekleta, oziroma ena hči je prevzela posestvo in se poročila s sose- dovim Vršnikom. Od tedaj dalje je pri hiši ostal ta priimek, čeprav je pri lju- deh, posebno pri planincih ostalo Roba- novo ime v ušesih za vse čase. Pa je Franc, sedanji gospodar, preden sta se z Valčko poročila, dal spremeniti priimek Vršnik na staro hišno ime in se zdaj družina tudi uradno spet imenuje Ro- ban. Je pa to tudi bolj praktično, saj je v sosedstvu več Vršnikov, pa so tudi s pošto bile večkrat težave. Sedanje Robanovo posestvo zajema 150 hektarjev. Od tega je seveda mnogo gozda pa tudi skalnatega sveta, travni- kov in pašnikov ni toliko. Temu primer- no je velika tudi čreda, ki šteje danes 13 glav goveje živine in 15 glav drobnice. Domači ženejo živino na pašo k planša- riji v Kotu ob kresu, to je v prvih dneh julija in so z njo na paši polna dva mese- ca. Dohodek si ustvarjajo tudi z lesom in še s kakšno malenkostjo. Otroci so mar- ljivi, Marija obiskuje v Celju Pedagoški šolski center in se ukvarja z atletiko. Barbika se odpravlja v kmetijsko šolo, kar je zelo vzpodbudno, Franci, Cene in Primož pa še trgajo osnovnošolske klo- pi v Solčavi in Lučah, pa se tudi zaen- krat krepko držijo toplega domačega ognjišča: Posestvo bo imelo tako kot vse dobro kaže, svoje naslednike. Ob hiši je hlev pa druga gospodarska poslopja, ža- ga, čebelnjak s hudimi, a marljivimi če- belami, ob potoku Beli pa čemita stara kovačnica in mlin. Oba sta za vedno utihnila in sta le stara simbola domače obrti. MED, KISLO MLEKO IN CITRE Čebele so res marljive. Ko je 1966. leta obiskal Robanov kot predsednik Tito (v hiši imajo spravljen album s fotografija- mi in spominsko knjigo na ta visok in prijeten obisk), je Franc iztisnil iz enega panja 26 kg medu in ga je predsednik Tito pohvalil, češ, da je opravil dobro delo, tačas, ko se je on s spremstvom sprehajal po njegovih gozdovih. Vsi domači igrajo tudi na citre in ni treba posebej omenjati, da jim tudi ubrana pesem ni tuja. Sploh pa je na Solčavskem več kmetov, ki znajo dobro ubirati strune na tem starem in prijet- nem instrumentu. Večkrat se zbero in potem je veselo. Pa se je v ta planinski mir naselil hrup. Prinesla ga je cesta. Že traktorji, ki hrumijo po suhi, a proda polni strugi potoka Bele, kalijo spokojnost gorskega sveta in se hrupno mešajo v simfonijo ubranosti naravnih glasov. Pri Robano- vi domačiji je tudi rampa, ki govori o prepovedi vožnje z motornimi vozili po Robanovem kotu, ki je narodni park in tako tudi zaščiten. V sebi hrani tudi dve partizanski bolnici, pri hiši pa je bila tudi partizanska tiskarna in radio. Zdaj pa je rampa večkrat dvignjena, saj je speljana mimo domačije cesta, ki se pozneje vzpne v hrib do zgornjega sose- da. S tem je tudi prepoved prometa iz- gubila na ostrini, ki je očitno potrebna pri naši neposlušnosti, kadar se mora- mo odpovedati ugodju vožnje z želez- nim konjičkom. Povsem razumljivo je, da zgornja kmetija še kako potrebuje cesto. Ni pa sedanja izpeljava edino možna smer. Menda obstaja druga, ki drugače posega v svet narodnega parka, za katerega se je tako srčno, pa tudi argumentirano boril pokojni Francetov brat Joža. Ta je bil bitke ne samo s cesto, tudi z lakomnimi načrti, ki so predvide- vali gradnje večjih hotelov v tem lepem delu gorskega sveta. Menda naj bi bili investitorji tudi tujci, ki so že marsikoga zmamili z dolarji ali markami. Zavedati se namreč moramo, da vsak najmanjši poseg v tako naravno okolje pomeni nepopravljivo škodo. Terja te- meljit razmislek. Sedanja slika kaže, da je mir v Robanovem kotu načet in dvig- njena rampa, ki napoveduje prosto pot avtomobilom, napoveduje tudi prosto pot lahkomiselnosti in uničujočemu po- hodu zlim posledicam civilizacije, ki si zna včasih nadeti v imenu svojega pozi- tivizma najrazličnejše parole. Zato naj ne bodo prihodnje rešitve v korist re- sničnega ekonomskega napredka tam živečih ljudi, ki si to vsekakor zaslužijo, nepremišljene in kratkovidne. Pravi čas je treba na to opozarjati. Cas teče, s se- boj nosi hitre spremembe. Zato morajo vsi odgovorni ravnati preudarno, da ne bodo njihova dejanja v sramoto potom- cem. Neslavnih spomenikov čoveške lahkomiselnosti in neodgovornega ve- denja do narave in njenih zakladov je že mnogo. Zato bijmo plat zvona pravoča- sno, čeprav za ceno očitkov pretirava- nja, morda tudi senzacionalizma. Robanov kot je na celem svetu samo eden! BESEDILO IN SLIKE: DRAGO MEDVED Takole so se zbrali okoli mize: oče Franc, mama Valčka in hči Barbika Robanova domačija, branik za ohranitev narodnega parka 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 24-21. junij 1979 AMATERSKA KULTURA V CELJSKI OBČINI NI SIROMAKOVA KRIZANTEMA Kljub uspehom v zadnjih letih še mnoge nerešene naioge To so osnovne misli, side- njene na nedavnem sestan- ku sveta za kulturo pri OK SZDL v Celju, ki se ga je udeležil tudi predsednik ZKO Slovenije Jože Humer. Celjska frontna organizaci- ja ima v svojem programu dela zapisano tudi nalogo, ki ji nalaga dolžnost, da krepi kultura razvoj v celj- ski občini, tega pa si ne mo- remo predstavljati brez ak- tivne udeležbe amaterskih kulturnih delavcev. Zveza kulturnih organiza- cij šteje v celjski občini 33 kulturnih društev, ima pa še več članov, ki so vključeni v druge oblike delovanja. Sa- mo v lanskem letu so druš- tva in posamezniki pripravili preko 1000 (tisoč) prireditev, kar je vsekakor zavidanja vredna številka. Toda ne gre samo za števi- lo proslav in prireditev. V tem trenutku je pomembnej- ša ugotovitev, da je material- na baza nekoliko boljša, še boljši so finančni pokazate- lji, vse skupaj pa je rezultat organizacijske krepitve v sa- mi organizaciji in delegatska in samoupravna povezanost s kulturno skupnostjo. Vprid razmahu kulturnega delovanja amaterjev sodi tu- di splošno kulturi naklonje- no vzdušje in zavest amater- jev samih, da brez lastnega truda ne morejo priti do takšnih uspehov, ki so edina prepričljiva in sporočilno ar- gumentirana legitimacija do javnosti dela. Kakor so se glasbeniki v zadnjem času nekako usme- rili v dokaj ostro merjenje kakovosti, je opaziti na gle- dališkem področju zastoj, ki opozarja, da bodo morali amaterski odri posvečati v bodoče več pozornosti izbo- ru del, za katera se bodo od- ločali in dosledno pripravili izvedbeno plat. Vsa ta delo- vanja pa so preveč usmerje- na samo na določ datume: gledališčniki na območna srečanja, literati na območno srečanje v Celju, pevci na ob- činsko in območno revijo, ostali manjši ansambli pa na društvene nastope ob prika- zu dejavnosti enkrat letno. Celoletno aktivnost gojijo najbolj pevski zbori in reci- tatorji ter godbe na pihala, saj si ne moremo predstav- ljati v občini pomembnejše- ga kulturnega ali drugega praznovanja brez udeležbe amaterskih kulturnih delav- cev. Ti so tudi na omenjeni seji sveta izrekli kritiko sred- stvom javnega obveščanja, ker premalo pišejo o njiho- vem delu, samokritično pa so tudi priznali, da sami pre- večkrat molčijo in ne odpira- jo informacij. Pomembnejši sklep na omenjenem pogovoru je bil namenjen večji skrbi sodelo- vanja z organizatorji kultur- nega življenja, ki so še vse preveč prepuščeni sami sebi, dobri volji kolektiva kjer de- lajo in stalnemu seminarju ČDK, kar pa je vsekakor pre- malo. Zaostriti bo treba tudi odgovornost družbenopoli- tičnih organizacij in samou- pravnih organov v tozdih, ker premalo posvečajo po- zornost kulturnim potrebam svojih delavcev in ne vklju- čujejo kulturnega življenja v plane tozda. Nekoliko bolje je v nekaterih krajevnih skupnostih in le dosledno vodena akcija lahko rodi sa- dove. V kratkem bodo imeh celj- ski amaterji svojo delovno konferenco, kjer bodo dore- kli še kakšno misel v zvezi z izvajanjem programa, po- družbljanja kulturne politi- ke, o izvajanju nalog v okvi- ru programa celjskega kul- turnega utripa, ocenili bodo delo stalnega seminarja CDK in se dogovorili za te- meljitejše načrtovanje svoje- ga programa, saj se bodo le tako še bolj enakopravno vključevali v svobodno me- njavo dela in v kulturni skupnosti in znotraj same ZKO. DRAGO MEDVED POKAŽI, KAJ ZNAŠ V DOBJU Tudi letos je Prosvetno društvo v Dobju pri Planini pripravilo tradicionalno pri- reditev »Pokaži, kaj znaš«, ki bo v nedeljo, 29. julija ob 15. uri, v Dobju na prostem. Tu- di tokrat so k sodelovanju vabljeni pevci, instrumenta- listi, skupine in posamezni- ki, da pokažejo, kaj znajo. Prosvetno društvo bo zbi- ralo prijave do 15. julija. Po- gum velja. ZANIMIVOSTI IZ POKRAJINSKEeA imiZEJAVCEUU BABJIMLIN Babji mlin je bil eden med pogostejšimi prizori na j panjskih končnicah, saj najdemo končnico s tem pri- j zorom na mnogih čebeljnjakih. Babji mlin obravnava | motiv pomlajevanja in je samo eden izmed načinov, \ kako naj bi to dosegli. Poleg tega načina poznamo še , pomlajevanje v peči, v kovačnici itd. (ta dva načina sta starejša). Prizor z babjim mlinom je bil ponekod tudi sestavni del pustnega sprevoda (Dobrepolje, Kočevje, Šentjernej), v Zadrečki dolini je bil prizor poznan kot babja peč. Naša panjska končnica je razdeljena na dva dela. Na levi strani nosi mož svojo staro ženo v košu proti mlinu. Moški pred njim je ženo že porinil z glavo v mlin. Na drugem delu slike mož pomaga svoji pomla- jeni ženi iz mlina, medtem ko par za njim opazuje prizor. Mlin je prikazan kot hišica z dvema odprtinama in stopnicami. Na eni strani je odprtina z mlinskim kamnom, na drugi strani pa je odprtina skozi katero izstopajo pomlajene ženske. Na tej strani je tudi mlin- sko kolo. Končnica je bila naslikana leta 1858, najdena pa je bila v Florijanu nad Gornjim gradom. ■ VLADIMIR SLIBAR ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI PESEM JIH ZDRUŽUJE V prosvetnem društvu tudi mošifi pevsid zlH>r Med sekcijami prosvetne- ga društva »Dominik Hriber- šek« v Šmartnem v Rožni dolini zavzema pomembno mesto moški pevski zbor. Zdaj je približno dve leti in pol, odkar se je pod vod- stvom Jožeta Dimca (na po- snetku prvi z leve), aktivne- ga člana Kom.ornega moške- ga zbora, zbralo še dvanajst domačih fantov, ki jim lepa slovenska pesem pomeni več kot samo razvedrilo po delu. Dela so se lotih ne sa- mo z veliko ljubeznijo, tem- več tudi s prav tolikšno od- govornostjo. Četudi je seve- da dveletno delo prekratka doba za oceno rasti kakršne- ga koU ansambla, še posebej pevskega, je res, da je ta zbor presenetil zlasti letos na ob- činski pevski reviji na Dobr- ni. Presenetil s svojo zvoč- nostjo, podajanjem, izgovor- javo, dinamiko, skratka z vsemi tistimi elementi, ki go- vorijo o takšni ali drugačni kakovosti zbora. V zboru so samo domačini, med njimi tudi nekaj pravih kmetov (tudi dirigent je kmet), skratka ljudje, ki so skozi ves dan vezani na delo na zemlji ali v organizaciji združenega dela. In vendar si dvakrat na teden vzemajo tohko časa, da se zberejoa re- dnih vajah. In potem številni nastopi. In kadar zapojejo doma, je dvorana premaj- hna. Po številu je zbor majhen. Zato bi ga radi povečali, pa so težave, ker je premalo pevcev, ki bi bih pripravljeni na resno delo. Da bi imel zbor vsaj osemnajst članov, je poudaril dirigent. V svojem naštudiranen: repertoarju imajo petintride set pesmi. Ne gre samo zž slovenske narodne in umet ne pesmi, za dela iz jugoslo- vanske literature, marveč tu di za borbene in pesmi dru gih, tujih narodov. MI NAJBOLJŠI LIKOVNI AMATERJI V CELJU v Muzeju revolucije bo od di nes dalje odprta razstava liko^ nih del bienalne razstave združi nja likovnih skupin Sloveniji Nanjo posebej opozarjajo člaj društva likovnih amaterjev O Ija. Omenjena razstava že ima d( ločeno tradicijo, saj jo vsaki d\ leti pripravijo na osnovi izboi najboljših amaterskih likovni dosežkov. Razstava v določetiei času obišče več krajev v Slover ji in je zdaj tudi odlična prilo nost za obiskovalce s celjskef območja, da spoznajo naprede slovenskega amaterskega liko nega snovanja, kjer dajejo sv delež tudi celjski amaterji. AKVARELI V ROGAŠKI SLATINI Delavska univerza in Kul- turna skupnost občine Šmarje pri Jelšah sta pripra- vili novo razstavo v pivnici Zdravilišča v Rogaški Slati- ni. Tokrat se bomo srečevali z akvareli I. svobodne sli- karske kolonije. Kolonijo, ki je bila od 12. do 25. oktobra 1978 je omogočila tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov Krka v Novem me- stu, in s tem podprla zamisel, naj bi slovenski slikarji upo- dobili zanimivosti in privlač- nosti obeh zdraviliških kra- jev na Dolenjskem. Kot piše v vabilu za razstavo, so bili k sodelovanju v koloniji po- vabljeni Peter Adamič, Mi- lan Bizovičar, Jože Centa, Robert Hlavaty, Leon Ko- porc, Miroslav Kugler, Milan Lorenčak, Ferdo Mayer, Izi- dor Mole, France Peršin, Do- ra Plestenjak, Evgen Sajo- vic, France Slana, Janez Si- bila, Coro Škodlar in Jože Trpin. Razstava bo odprta do 13. julija. ADi V SA VINOVEM SALONU Od 23. junija do 3. juhja bo v Savinovem razstavnem salonu razstavljal svoje najnovejše gravure Adi Arzenšek. Ob otvoritveni slovesnosti v soboto v Žalcu bo o Adijevem slikarstvu govoril publicist in kritik Aleksander Bassin, otvoritev razstave pa bo tudi priložnost za srečanje z basi- stom Ladkom Korošcem in pianistko Zdenko Kekec-Cu- dnovo. Najnovejše Adijeve gravure potrjujejo njegovo dosedanje likovno iskanje v še popolnejšo izrazno celoto in tehnično dovršenost. , V. MODERNDORFEB: PUNČICA IZ MOJE ULICE To je nova pesniška zbirka celj- skega avtorja Vinka Modemdorfer- ja, ki jo je izdal v samozaložbi kot vse svoje prejšnje pesniške proiz- vode (Rdeči ritnal in druge). Punčica iz moje uhce je zbirka pesmi (30 jih je, od tega jih je 12 brez naslova) za otroke. Toda samo na prvi pogled. Ob bolj pazljivem branju pa tudi odrasU najdejo v Vinkovih pesmih vse polno simbo- lov in preprostih resnic, ki jim od- krivajo svet poln svojskih zakoni- tosti, otroški svet miselne prepro- ščine in srčne polnosti. JANKO IN METKA boštjan ima kratke hlače in obtolčena kolena živi v sosednji ulici in je čisto malo več star kot deklica pravi da je kavboj in da nikoli ne joka punčk pa nima rad zato ker se za vsako figo cmerijo in se sploh ne znajo igrati kavboje in indijance samo včasih boštjan kadar ni nikogar na dvorišču in so vsi starejši fantje šli v šolo pride in pozvoni pri deklici in gresta skupaj v park in se držita za roke takrat sta janko in metka Nove pesmi Vinka Modemdor- ferja tudi napovedujejo izredno ši- rok ustvarjalni obseg mladega av- torja, ki je pričel svoje pesmi objav- ljati že zelo zgodaj, prvo samozalož- bo pa je imel že kot dijak Pedago- škega šolskega centra v Celju. Zdaj je študent AGRFTV v Ljubljani in se ukvarja tudi z gledaUško režijo. Njegov nemirni ustvarjalni duh na- poveduje še marsikatero iskrivo misel, ki bo ostala zapisana med nami. Najbolj žal mi bo ko iz te ulice odidem takole sam in praznih rok da za mojim žalostnim sprevodom ne bo otrok samo drevje bo (kot vedno) še naprej cvetelo in ptice se bodo šle spet svoj večerni let življenje ne bo manj veselo ko bodo vsi iz ulice odšli nekoč v svet To je zadnja od tridesetih pesmi v novi zbirki, avtor pa ima pripravlje- no še eno, ki je čakala pri založbi Obzorja dve leti zaitian na objavo. DRAGO MEDVED KDAJ STE BILI NAZADNJE VGLEDALIŠČUL št. 24 - 21. junij 1979 NOVI TEDNIK - stran 9 OBRAMBNI DAN V ŠEMPETRU PO NAPADU - ZBRANO Sodelovalo več kot 500 občanov v krajevni skupnosti Šem- peter so konec prešnjega te- dna v okviru krajevnega praznika pripravili doslej največjo akcijo obrambnih sposobnosti. Akcija v kateri je sodelovalo več kot 500 ob- čanov je bila s predpostavko, da je v AERU, TOZD Kemija Šempeter poškodovano skladišče vnetljivih tekočin, ker je prišlo do požara, v prej porušeni proizvodni hali, (napad je bil z dveh letal) kjer so laboratoriji. Ob napa- du na SIP ni prišlo do kata- strofe. Hudo pa je bila po- škodovana OS Šempeter. Porušen je bil ves severni del šole. V telovadnici pa se je razširil požar. Človeških žrtev ni bilo, za kar imajo za- sluge rešitelji, ki so bili v tre- nutku v učilnicah z učenci. Takoj po alarmu so v šoli izvedli evakuacijo. Skoraj vsem učencem je uspelo za- pustiti šolo. V šoli je ostalo pod ruševinami šest učencev in v zgornjem nadstropju de- set učencev. V AERU so de- lavci takoj po alarmu odhite- li v zaklonišče. Pod ruševi- nami so ostali le štirje delav- ci. Ker je bil predsednik sve- ta KS pravočasno opozorjen je takoj sklical sejo sveta KS, kjer so razglasili izredho sta- nje. Aktivirane so bile enote NZ in CZ v krajevni skupno- sti in v vseh organizacijah združenega dela. Na pomoč so poklicali tudi gasilce iz Vrbja in Žalca. Po umiku le- tal so ugotovili, da je sovraž- nik uporabil klasično orožje. Pričelo se je reševanje, nude- nje prve pomoči učencem, gasilci in reševalci pa so pri- pravili drsalni prt in rešili učence iz drugega nadstrop- ja. Prav tako so bili rešeni tudi ob požaru delavci v AERU. Načrt pripravljenosti: »Nič nas ne sme presenetiti«, je bil temeljito pripravljen in odlično zrežiran. Delovni lju- dje in krajani so bili dobro poučeni o odgovornih nalo- gah splošnega ljudskega od- pora, skratka odbor SLO je dobro realiziral smotre te ak- cije, čeprav so se izkazale tu- di manjše pomanjklivosti. TONE TAVČAR Reševanje učencev s pomočjo drsalnega prta PREHODNI POKAL ZS TRIGLAVV CELJU v petek in soboto 15. in 16. junija je bilo tradicionalno športno srečanje delavcev zavarovalne skupnosti Tri- glav v Kranju. Na njem je sodelovala tudi 28-članska skupina delavcev območne skupnosti Triglav Celje, ka- tera si je v kraju 16 območ- nih skupnosti iz Slovenije in ostalih republik priborila prvo mesto v skupini žena in moških ter s tem tudi ob- močne skupnosti kot celota. Nedvomno je doseženi športni uspeh odraz vse- stranske aktivnosti 240-član- ske delovne skupnosti, kate- ra si ob dokaj pestrem delu v okviru celjske regije prizade- va tudi na športno rekreacij- skem področju. S tem je izra- žena tudi telesno vzgojna" preteklost in sedanjost celj- skega območja. Kljub skromnim možno- stim priprav in konstantne- ga športnega udejstvovanja doseženi uspeh odraža isto- časno smisel za kolektivno delo in uspeh. In še nekaj: ustvarja zadovoljstvo in po- nos delavcem v delovni skupnosti, združuje ljudi in vsestransko krepi osebnost za fizično in delovno ustvar- jalnost. VINKO JAGODIC IGRE BRATSTVA IN ENOTNOSTI V VINKOVCIH Vsako leto v drugem kraju naše domovine se srečajo mladi na igrah bratstva in enotnosti. Or- ganizator letošnjih iger so mladi iz OK ZSMS Vin- ko vci. Igre se bodo pričele 30. junija, celjski športniki in športnice pa bodo odšli v goste k svojim vrstnikom že 28. junija. Mladi iz Tu- zle, Bara, Ohrida, Zrenja- nina, Vinkovcev in Celja se bodo pomerili v roko- metu, košarki, namiznem tenisu in atletiki. , MP VOJNIK KULTURNI DOM NARED Urediti morajo še kurjavo In dozidati sanitarije z veUko zavzetostjo in že- ljo do lastnih prostorov so člani kulturnopr o svetnega društva France Prešem v Vojniku usposobili dvorano obstoječega kulturnega do- ma do tolikšne mere, da je primerna za prireditve. Največji delež pri njeni ob- novitvi so dali člani pevske- ga zbora in sicer več kot 200 prostovoljnih delovnih ur. pomemben delež pa so pri- spevale tudi ostale sekcije. V društvu so prepričani, da bodo še z ureditvijo ogre- vanja (do novega delovnega leta) in dozidave sanitarij dvorano usposobili za vse ti- sto, čemur je namenjena. Z dokončno ureditvijo prosto- rov bodo v jeseni oživeli še tiste dejavnosti, ki doslej ni- so mogle uspešno delovati, ker niso imeli ustreznih pro- storov. V soboto, 9. junija je moški pevski zbor že izvedel v ob- novljeni dvorani koncert ob sodelovanju Gostinskega mešanega zbora iz Celja, Vo- kalnega kvinteta iz Vojnika ter harmonikaša Rudija Rec- ka s hčerkama. Obisk bi bil gotovo še več- ji, če bi občani vedeli v kakš- no dvorano gredo. Neurejeni in predvsem hladni prostori, v katerih so bile pred leti pri- reditve, so odbijali ljudi. Vi- deti je, da bodo novi pogoji dela, pa tudi prijetnejši pro- stori, ponovno privabili v vojniški kulturni dom nove kulturne delavce in seveda tudi obiskovalce. KAM Z OTROKI? Krajevna skupnost Nova vas je v zadnjih letih prav gotovo ena najbolj hitro razvijajočih se krajevnih skupnosti v celjski občini. To pa se ji, žal, pozna tudi pri objektih družbenega standarda. Že vrsto let na- mreč poudarjamo, kako pomembno je sočasno plani- rati v novih stanovanjskih soseskah tudi vse družbene objekte, trgovine, šole, vrtce. A kot kaže praksa, dlje od razprav že nismo prišli. Lep primer za to pa je prav krajevna skupnost Nova vas v Celju. Pustimo ob strani dejstvo, da v tej hitro razvijajoči se krajevni skupnosti praktično ni družbenih objektov. Enega namreč kljub vsemu imajo, to pa je res lep otroški vrtec. Ko je bil pred dobrim letom zgrajen, seje marsikatera družina oddahnila. A kaj pomaga, če pa je moral vrtec že ob otvoritvi odkloniti gostoljubje mno- gim otrokom, ki so se skupaj s starši na novo priselili v dograjene stanovanjske bloke v Novi vasi. Zelo kri- tično pa je predvsem letos, saj je moral vzgojnovar- stveni zavod Zarja odkloniti kar 133 otrok, ki živijo v Novi vasi, pa potrebujejo varstvo. Verjetno je čas neprimeren za to, da bi razmišljali o vzrokih, ki so pripeljali do takšnega stanja. Posebej glede na dejstvo, da je v tem trenutku mogoče kaj malo storiti za povečanje vzgojnovarstvenih kapacitet v Novi vasi. Morda bi veljalo le okrepiti razgovore v skupnosti otroškega varstva in omogočiti, da bi vkate- remod novih stanovanjskih blokov našel zavetje odde- lek otroškega varstva. A ta nazorna izkušnja Nove vasi bi nam morala vendarle postati spodbuda sedaj, ko pripravljamo temelje za sprejem naslednjih srednje- ročnih planov. Kajti jasno nam priča, da brez soča- snega planiranja vseh področij nastajajo v krajevnih skupnostih, pa tudi v občinah zapleti, kijih mnogokrat razrešimo le s težavo. DS OBISK MLADINCEV IZ CONSTANZE Občinska konferenca ZSMS in Občinski sindikalni svet Celje sta minuh teden imela v gosteh predstavnike sindikalne mladine iz Constanze iz Zvezne republike Nemčije. Namen obiska gostov iz Nemčije je bil spoznati naš samoupravni sistem in poglobiti stike med njihovo in našo mladino, ki se že dalj časa ugodno razvijajo. Mladinci iz Constanze so obiskali DO Merx, srednjetehnični center, si ogledali rimske izkopanine v Šempetru in jamo Pekel ter druge zanimivosti v Celju in okolici. Na fotografiji je prizor s sprejema pri podpredsedniku Skupščine občine Celje Antonu Jelenku. F. P. SVET ZA LO, VARNOST IN DS POHITETI Z ZAKLONIŠČI Žal premalo storjenega na tem pomembnem področju Na zadnji seji sveta za ljud- sko obrambo, varnost in družbeno samozaščito pri skupščini občini Celje so najprej obširno razpravljali o problematiki izvajanja Odlo- ka o zakloniščih v naši obči- ni. Žal so se dela na tem izre- dno pomembnem področju močno zapletla oz. ne pote- kajo tako, kot bi želeli in je potrebno. Ob tem se pojavlja cela vrsta problemov, kot kje graditi zaklonišča, kdo jih bo vzdrževal in kako poskrbeti za že obstoječe tovrstne ob- jekte. Na seji so o tem obšir- no spregovorili in se tudi vprašali ali ima še smisel ča- kati na pripravo popolnoma novega urbanističnega načr- ta, ki naj bi zajel tudi to po- dročje ali bi z gradnjo začeli že prej. Večina prisotnih na seji sveta za LOVDS se je strinja- la, da s tem ni možno več čakati in da je treba to po- dročje takoj oz. čimprej ure- diti. Pri tem pa morajo sode- lovati vsi, zlasti pa še Stano- vanjska samoupravna skup- nost, ki je bila doslej na tem pomembnem področju pre- m.alo aktivna in vključena. Sprejeli so tudi finančni plan za gradnjo zaklonišč v letošnjem letu. Tako naj bi letos gradili oz. obnovili dve do tri zaklonišča v centru mesta, medtem ko naj bi ta- koj pripravili petletni sred- njeročni program gradnje javnih zaklonišč. Vodja seje sveta za LOVDS, sicer pod- predsednik skupščine obči- ne Celje, Anton Jelenko, se je zavzel, da moramo pri tem pohiteti in to ne samo zaradi letošnje akcije »NNNP 79«, ampak nasploh. Vse preveč je bilo improvizacij in odla- ganj, zdaj pa je postala situa- cija toliko zrela, da jo je treba začeti nemudoma reševati in seveda tudi rešiti. TONE VRABL 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 24-21. junij 1979 Ob dnevu krvodajalcev ZAHVALA HUMANOSTI Nedvomno je ena od pomembnejših dejavnosti organizacije Rdečega križa, da organizira in spodbuja ijlidi za to, da z darovanjem lastne krvi pomagajo drugim ljudem. O tem, koliko humanosti nosi v sebi krvodajal- stvo, pravzaprav ni vredno zgubljati besed. Kajti vsi vemo, koliko življenj je rešila že kri neznanega darovalca. Da bi se organizacija Rdečega križa v Celju vsaj nekoliko oddolžila krvodajalcem, organizira vsako leto proslavo, na kateri izreče in podeli priznanja darovalcem krvi. Zaradi pomembnosti krvodajalstva se je OO RK Celje letos odločil, da objavi imena vseh prjemnikov priznanj in na ta način predstavi širši javnosti občane, ki darujejo del samega sebe za reševanje življenj drugih. Letos je tako priznanje prejelo 412 krvodajalcev in sicer za 5, 10, 15, 20, 25 in 50-kratno oddano kri. Občinski odbor Rdečega križa v Celju se na ta način zahvaljuje vsem krvodajalcem, ki razumejo stisko sočloveka in ki imajo v sebi veliko humanizma, za njihovo prostovoljno darovanje krvi. Ob tej priliki se zahvaljujemo za sodelovanje vsem organizatorjem krvodajalskih akcij. Občinskemu svetu zveze sindikatov, vsem osnovnim organizacijam Zveze sindikatov, samoupravnim organom v temeljnih organizacijah združenega dela in oddelku za transfuzijo krvi pri Zdravstvenem centru v Celju. Prostovoljni krvodajalci celjske občine, ki so doslej darovali svojo kri 5-krat, 10-krat, I5-krat, 20-krat, 25- krat in 50-krat so naslednji: AERO 5-krat so darovali kri: 1. BANOVSEKAdolf 2. FORSTNER Franc 3. GRUM Izidor 4. JAGEREmil 5. KOLCANJože 6. KOS Olga 7. PATRCEVIČ Andrija 8. RAKITA Slobodan 9. ROZMAN Marjan 10-krat so darovali kri: 10. BEDNJICKI Ivan 11. KONRAD Aleksander 12. LORENCAK Primož 13. PAVLOVIC Stjepan 14. PLANINC Branko 15. STANIČ Rihard 16. WIEGELE Andrej 17. ZAVSEKFranc 18. ZUPANC Franc 15-krat so darovali kri: 19. BOGICEVIC Branko 20. FAKTOR Konrad 21. GABROVEC Anton 22. HIRSBEK Peter 23. KOPRNIK Bogomir 24. SOTOSEK Slavko 20-krat so darovali kri; 25. KRAJNCivan 26. TOMC Jernej 27. ŽIDANIK Srečko 25-krat so darovali kri: , 28. MLAKAR Danijel 29. MURKO Katica 30. SVETELSEK Milan AVTO CELJE 10-krat so darovali kri: 1. UMEK Zoran AUREA 5-krat so darovali kri: I. POŽENELBreda CINKARNA: 5-krat so darovali kri: 1. BUNDA Štefan 2. CVERLE Konrad 3. FISTER Edvard 4. GORiSEKJože 5. JAZBINSEK Emil 6. KULJANSKI Peter 7. KRAJNIK Alojz 8. KAJTNA Jožica 9. MARKOVIC FRANC 10. MILJEVIC Svetozar II. MUHADJERI Ramez 12. PERNIC Zdravko 13. PATKORUJ Sandor 14. ROSER Milan 15. RADATOVIC Jovo 16. SAH Andrej 17. STANTE Stanislav 18. SLUGA Branko 19. SUSA Marko 20. TER2AN Ivanka 21. VOGRINC Franc 22. VRAN Milan 23. TIRNANIC Milanče 24. ZELIC Zdenko 10-krat so darovali kri: 25. DECMAN Marjan 26. FIJACKO Edvard 27. MRAVLJAK Anton 28. PETRIC Stanislava 29. SIVKA Franc 30. TOVORNIK Andrej 31. TAVCER Anton 32. VARGA Slavko 15-krat so darovali kri: 33. FIRST Jože 34. GRAH Karel 35. KITEK Marjan 36. KRANJCJože 37. KUNSEK Janez 38. PULKO FRANC 39. SELER Franc 40. TERSEK Franc 41. GLASER Stanko 42. MLAKAR Slavko 43. BAJDA Jernej 44. CMOK Marija 45. CAVS Vinko ?0-krat so darovali kri: 46. KOROŠEC Pavel 47. ZUPANC Albin 48. KOSTOMAJ Franc 49. RUPNIK Silvo 25-krat so darovali kri: 50. 2IBERT Milan 50-krat so darovali kri: 51. BRACKO Viktor CESTNO PODJETJE 25-krat so darovali kri: I. LIPiCNIKIvan DOBRNA: ZDRAVILIŠČE INTEREN p-krat so darovali kri: 1. DŽIPALO Milan 2. KRULEČ Hedvika 3. KRULEČ Ivan 4. LIPlCAndrija 5. MASTNAK Danica 6. PETEK Ivan 7. ROŽIC Danica 8. ŠEPETAVC Avgust 9. STEPIHAR Ivanka 10. SVAB Zdenka II. VREČKO Ivanka 12. ZALOŽNIK Angela 10-krat so darovali kri: 13. KRAJNCivan 14. KVEDER Viljem 15-krat so darovali kri: 15. KOLAR Cecilija 20-krat so darovali kri: 16. ŠPACAPAN Darko DOL PRI HRASTNIKU - TEREN 20-krat so darovali kri: 1. JANČAR Ivan ELEKTRO 5-krat so darovali kri: 1. OREHOVEC Matija 2. TURK Anton 25-krat so darovali kri: 3. BAUMAN Ivan EMO 5-krat so darovali kri: 1. BOŽiCOlga 2. GABER Anton 3. GACNER Milan 4. JANKOVIC Cvetka 5. KORUŽNJAK Sanda 6. KRESNIK Hedvika 7. MAJGER Franc I. 8. MERNIK Franc 9. PAVLOVIC Jože 10. PILKOEdi 12. PODVEZANEC Ema 13. POZNIC Stanko 14. SABADIJA Fanika 15. SOTLARAna 16. SPOLENAK Marjan 17. SEGA Ivan 18. TANSEK Milan 19. TROBIŠ Marjan 20. VIDMAR Marija 10-krat so darovali kri: 21. CEPIN Marija 22. FILEJJože 23. FURMAN Franb 24. GABER Milan 25. KITEK Jelka 26. KLANČNIK Franja 27. KOTNIK Ivan 28. RECKOJože 29. REMSKARIvan 30. SAVSKI Milica 31. SENEGAčNIK Jože 32. TIMPRAN Štefka 33. URLEBNežika 34. VIDENSEK Boris 35. VIDMAR Slavko 36. VOGLAR Alojz 37. ŽNIDARJože 38. ŽNIDAR Mirko 39. OPERCKAL Pavla 15-krat so darovali kri: 40. CATER Franc 41. GA VEZ Helena 42. MUTEC Ignac 43. PILIHVili 44. SENIC Justina 45. SMRECNIK Maksimiljan 46. STROPNIK Ivan 47. SMARCAN Jurij 48. ZORINiCJože 49. ŽIBRETRudi 50. KOSMAČ Anton 51. MAJGER Franc 20-krat so darovali kri: 51. KNEZ Karel 52. TERŽAN Vlado 25-krat so darovali kri: 53. APAT Alojz 54. BELAKErvin 55. KNIFIC Stane 56. LUGARIč Franjo 57. MIHELJAK Boris 58. PEVEC Marija 59. PRELOŽNIK Milan 60. SMRKOLJ Stanko 61. VANOVSEK Drago , gimnazija celje 10-krat so darovali kri: 1. KOZINC Ivan 2. RODE Matej geodetski zavod 20-krat so darovali kri: 1. ASIC Janez ingrad 5-krat so darovali kri: 1. DIMNIK Marjan 2. GRABNER Pavel 3. LIPOVSEK Dušan 4. PILIC Branko 5. TURNSEK Franc 10-krat so darovali kri: 6. PODSEDENSEK Alojzija 7. LUC Franjo 15-krat so darovali kri: 7. ROŽIC Peter 20-krat so darovali kri: 8. GMAJNER Franc izletnik 15-krat so darovali kri: I. BARLE Anton kovinotehna- tehnomerkator 5-krat so darovali kri: 1. COPAT Milan 2. CUCEK Dušan --3. JAGERVera 4. KOSTANJSEK Silvo 5. KOVACiC Stanislav 6. SPESVera 7. ZANOSKARRudi 8. MADRONIC Erlend 10-krat so darovali kri: 9. BEZJAKIvan 10. JANEŽIC Regina II. MEDJORajko 12. OSET Alojz 13. PECARSKI Branislav 14. RENKO Pavel 15. SKEDEJ Martin 15-krat so darovali kri: 16. GODINIC Franjo 17. VRUNC Jožica 20-krat so darovali kri: 18. IRNERAna 25-krat so darovali kri: 19. KOVAČ Franc komunalno podjetje - tozd ceste in kanalizacije - tozd plinarna 20-krat so darovali kri: 1. BUCEK Alojz 10-krat so darovali kri: 2. BRGLEZ Ignac KLIMA 5-krat so darovali kri: 1. BRATI NA Janko 2. FISTER Drago 3. KOGOVSEK Stanko 4. KORENAK Alojz 5. KRANJC Feliks 6. POLUTNIK Branko 7. RAJTMAJER Mirko 8. STOJIMIROVIC Miodrag 9. STRASEK Marjan 10. SCHLOSER Otmar 10-krat so darovali kri: 11. BRILI Franc 12. DOBRAJC Ivan 13. GREGL Bojan 14. LIPUSivan 15. KOSTOMAJ Vlado 16. PETEK Anton 17. TRUPEJ Ivan 18. VERGLES Branko 15-krat so darovali kri: 19. LEDNIK Vojko 20. APOTEKARIvan 20-krat so darovali kri: 21. MAJKOVIC Suljo LIK SAVINJA 5-krat so darovali kri: 1. KOLAR Karolina 2. VUKOVIC Radenko 15-krat so darovali kri: 3 RESNIKJože UBELA 5-krat so darovali kri: 1. BURGAR Vilko 2. COKAN Vlado 3. Cede Jože 4. FIDERSEK Stanko 5. GRMIC Mirko 6. HOSTNIK Majda 7. JAVORNIK Anton 8. KAJBA Marta 9. KAMPLET Milka 10. KOSTOMAJ Jožica 11. KRAGOLNIK Franc 12. KRASOVEC Janko 13. MILORADOVOC Raja 14. OGRIZEK Ivan 15. PETEK Marta 16. STOPINSEK Štefan 17. VOZLIČ Štefan 19. ŽELEZNIK Blagica 10-krat so darovali kri: 20. CENTRIH Franc 21. FELICIJAN Anica 22. SPASIC Negovan 23. TURSNEK Mirko 24. ZAVRSEK Stanko 15-krat so darovali kri: 25. BRECKOJože 26. KAMPOSBerta 27. SALAMON Silva LAŠKO-TEREN 15-krat so darovali kri: 1. VIPOTNIK Silvo METKA 5-krat so darovali kri: 1. BELJAKOVIC Hermina 2. BRILEJ Dragica 3. GNILSEK Darinka 4. HORVAT Vladimir 5. IVENCNIK Franc 6. JAZBEC Terezija 7. KOCJAN MARIJA I 8. MUSIC Hedvika 9. OCVIRK Matilda 10. PUSNIKAna 11. RIHTER Janko 12. SKARLINAna 13. VISNJAR Drago 14. ZUPANC Srečko 10-krat so darovali kri: 15. BRILEJ Jože 16. CMOK Ivanka 17. VIDOVSEKJože 18. KOLAR Angela 19. LEBEN Marija 20. MEDVED Štefka 21. MLAKAR Rezika 22. SUMIGA Štefka 15-krat so darovali kri: 23. PA VIC Sonja 24. VOVKBetka 20-krat so darovali kri: 25. ŽIDANIKIda MERX Celje 5-krat so darovali kri: 1. SKUTNIK Helmut 15-krat so darovali kri: 2. KLEMENC Milan 3. JONA Alojz 25-krat so darovali kri: 2, Šeligo Roman OBNOVA 5-krat so darovali kri: 1. TRNOVSEK Jože 2. VOVK Bojan 3. ZIDANSEK Martin PREVOZNIŠTVO 5-krat so darovali kri: 1. PLANINSEK Anton 2. POŽLEP Franc 3. SREBOT Feliks PETROL 5-krat so darovali kri: 1. BREZNIK Štefan 10-krat so darovali kri: 1. COLiCivan 2. PODJAVORSEK Boris 3. SOJCKarI 4. TOPOLE Janez PTT Celje 10-krat so darovali kri: 1. REZAR Rafko PEDAGOŠKI ŠOLSKI CENTER CELJE 15-krat so darovali kri: 1. PIRNAT Stane SLOVENIJA-AVTO 5-krat so darovali kri: 1. EMERŠIC Janez 2. TAMŠE Rajko 3. PLEVNIK Friderik lO-krat so darovali kri: 4. DOLAR Martin 5. ZUPANCiC Sonja SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA 10-krat so darovali kri: 1. TILINGERAna ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI-TEREN 15-krat so darovali kri: 1. ROTAR Frančiška ^ tapetništvo 15-krat so darovali kri: 1. CRETNIK Alojz toper 5-krat so darovali kri: 1. LUBENJože 10-krat so darovali kri: 2. FURMAN Julijana 2. PREVALSEK Terezija 15-krat so darovali kri: 4. JUTERSEK Berta 5. KOLAR Hermina 20-krat so darovali kri: 6. ŽNIDAR Marija vzgojnovarstveni zavod »anice Cernejeve« 5-krat so darovali kri: 1. LELJAK Milica vojnik-teren 15-krat so darovali kri: 1. ZORKO Stanislav velenje-teren 5-krat so darovali kri: 1. KLINE Alojz 2. PINTARIvan 3. TIFENGRABER Štefka 10-krat so darovali kri: 4. VESELIC Franc 20-krat so darovali kri: 5. TIFENGRABER Milan 25-krat so darovali kri: 6. TIFENGRABER Milan zlatarna 5-krat so darovali kri: 1. ANTOLOVIC Ivan 2. JAGER Boris 3. LAPANMira 4. POZNAN Draga 5. TAJNSEKEdi 10-krat so darovali kri: 6. MIRNIK Franc 7. OGRAJSEK Alojz 8. OGRAJENSEK Vilko 9. ZUPANC Leopold 10. ZUPANC Ivan 15-krat so darovali kri: 11. ŽOLNIRLjubomir zdravstveni center celje 5-krat so darovali kri: 1. ERAK dr. BORIS železniško transportno podjetje 15-krat so darovali kri: 1. ŽABERL Silvester ZiCNA 10-krat so darovali kri: 1. RADJENOVIC Brane železarna štore in teren 5-krat so darovali kri: 1. BOBNIČ Jože -2. CANŽEK Branislav 3. CRETNIK Jože 4. DOBRSEK Franc 5. ESIH Franc 6. HABOTJože 7. HARTMAN Anton 8. KAPEL Franc 9. KOCEVARIvan ' 10. KOK Vojko 11. KOTNIK Mihael 12. KOVAČ Franjo 13. KOVAČ Drago 14. KRAMPASEK Matija 15. LIPOSEK Drago 16. MARIC Srečko ' 17. MASTNAK Ivan 18. MLINARIC Franc 19. OGRADI Janez < 20. OJSTERSEK Franc 21. OREHOVAC Zvonimir 22. PEVEC Franc 23. RENCELJ Miroslav < 24. ROMIH Marjan 25. SIKOLE Konrad 26. SLAPšAK Marjan | 27. TASESKI Djordija 28. VENGUST Dušan 29. VODISEK Anton 30. ZORKO Jože 31. ZUPANCIC Ivan 32. ŽAGAR Milan I 10-krat so darovali kri: 33. DRAME Vladimir 34. ELLER Marjana 35. FELICIJAN Miro ' 36. GLAVICIC Berislav 37. GODICELJ Anton 38. JURKOSEK Marjan i 39. KAVKA Marjan 40. KLAKOCER Janez 42. LESKO VSEK Branko 43. MAJER Tomislav * 44. MALGAJ Justina 45. MASTNAK Alojz 46. MUHOVEC Konrad 47. PAHER Dimitrij 48. RABUZA Anton 49. STRNIŠA Stanko 50. SUHEL Franc 51. TACER Vlado 52. UŽMAH Alojz 53. VINDIS Anton 54. ZUPANC Ivanka 55. ŽOHAR Irena 15-krat so darovali kri: 56. GOLEŽ Lidija 57. GORISEK Srečko 58. KOVACIC Anton 59. KRESNIK Janez 60. MAJCENIC Miroslav 61. OJSTERSEK Anton 62. ROZMAN Anton 63. SENICAIvan 64. TKALEC Jože 65. TOFANT Franc 66. TOMSIC Vlado 67. ZUPANC Jože 20-krat so darovali kri: 68. BOKšAN Dragi 69. GROBELSEK Franc 70. HERNAUS Anton 71. JEROVSEK Vlado 72. KACICNIK Alojz 73. METLICAR Martin 74. MLAKAR Jože 75 SPEGEL Peter 76. SUHEL Štefan 77. ŽOHAR Vlado 25-krat so darovali kri: 78. HRIBERNIKVili 79. KOK Viktor 80. SKOBERNEJože 81. SKOBERNE Franc 82. URBAJS Fanika 50-krat so darovali kri: 83. KOŽELJ Bogdan KS KAREL DESTOVNIK KAJUH 10-krat so darovali kri: 1. PETRIC Dušan št. 24-21. junij 1979 NOVI TEDNIK-stran 11 VAŠA STRAN ZDAJ JE ŠE ČAS! ' v Slatini pri Smartnem v Rožni dolini, na hiši Lebiče- vih, po domače pri Zviževih, so v soboto, 9. junija letos, ob praznovanju krajevnega praznika, odkrih spominsko ploščo. Spominsko obeležje opozarja na zgodovinski do- godek pred 35. leti, ko so se celjski aktivisti, partizani te- ga območja sestali v tej hiši in se odločiU za znano akcijo osvoboditve pohtičnih za- pornikov v celjskem Starem piskru. Kot je znano, je akcija uspela. Bila je to ena najbolj drznih in humanih akcij na območju celotne Jugoslavije v času narodnoosvobodilne- ga boja. Družbene organizacije Smartna v Rožni dohni so pripravile čudovito prazno- vanje in izredno lep ter kvah- teten spored. Prizadevnost organizatorjev in izvajalcev je bila čudovita. V sporedu so uspešno sodelovali pio- nirji šmartinske šole, recita- torji in recitatorke, pevci, godba in folklorna skupina. Res lep, bogat kulturni pro- gram. Seveda je treba dodati še to, da so nam hvaležnim takratnim partizanom, ta- kratnim zapornikom in sikti- vistom tega območja omogo- čili zares prijetno srečanje s prebivalci tega zavednega partizanskega predela. Hva- la vam! Ob tem pa navajam še na- slednje misli: Celotna priprava na to ak- cijo, sama izvedba in posle- dice niso zgodovinsko opre- deljene in razčiščene. Netoč- nosti je več. Tako je v naših zgodovinskih publikacijah omenjenih več enot, ki bi naj izvedle to akcijo. Tako enote IV. operativne cone, borci Cankarjeve brigade, borci VOS itd. Prav tako zasledi- mo pisanje, da je nalog za akcijo dal Okrajni komite (navajam pisanje Franja Fi- javža v Novem tedniku), da je bilo osvobojenih 127 za- pornikov (okupatorjeva ver- zija), ki je na žalost našla svo- je mesto tudi na spominski plošči na samem Starem pi- skru, da je bil sestanek akti- vistov v noči od 14. na 15. december 1944. leta (dejan- sko je bil 14. decembra ob 13. uri) itd. Menim, da je bila akcija pomemben dogodek za ta- kratni čas, saj je o njej raz- pravljal tudi glavni Hitlerjev štab. Zato bi bilo prav, da najdemo zgodovinsko resni- co celotnega dogajanja okoU nje. Zato je nujno, da Občinski odbor ZB NOV Celje in nje- gova Komisija za obujanje tradicij NOB ter Muzej revo- lucije po svoji dolžnosti in dejavnosti ugotovita dejan- ski potek celotne akcije in ga zgodovinsko utrdijo. Na raz- polago so naši dokumenti in ne samo okupatorjevi, tu smo še žive priče, tako osvo- boditelji, kot tudi osvobojen- ci, še takratni pazniki Stare- ga piskra, aktivisti, ki so po- magali pri izvedbi akcije itd. Vsi ti lahko verodostojno po- vedo, kako so potekale pri- prave in kako je tekla akcija sama. Cas, ki se hitro odmika, terja izvedbo te zamisli, če hočemo našim zanamcem in posebej naši mladini, postre- či z zgodovinsko resnico in utrjenimi dejstvi. Trenutno nas je večina živih prič še tu. RIKO PRESINGER- 2ARKO UREDNIŠTVO: Razmiš- ljanja okoli pomembnega dogodka so tu, prav tako predlog. Prepričani smo, da bo naletel na polno razume- vanje in da bo že kmalu prišlo do srečanja med ude- leženci in živimi pričami te- ga dogodka, na katerem bo- do lahko podrobno ugotovi- li, kako je bilo s pripravami na znano in uspelo akcijo na Stari pisker, kako je pote- kala, kakšen je bil njen od- mev in še kaj. Zanimivo je namreč, da udeleženci te akcije pravijo, da je bilo v tisti noči osvobojenih več kot 300 političnih zaporni- kov. Razhajanja pa so še v drugih dejstvih, čeprav na videz drobnih, pa vendar zelo pomembnih. ŽE V NAPREJ SE VESELIM Najprej vas vse skupaj v uredništvu lepo pozdrav- ljam. Tudi jaz z vehkim vese- ljem nazdravljam novemu izletu, ki ga pripravljate. Za- to želim, da pravočasno obja- vite vse za predvideno pot. Ne bi je rada zamudila. Lepo vas pozdravlja JOŽICA POLAK, Lastnic 39, Buče UREDNIŠTVO: Hvala za pismo oziroma kartico. Ne bodite v skrbeh zaradi izle- ta. Ce kdo, potem bomo v uredništvu zagotovili, da boste vsi, ki se zanj zanima- te, pravočasno obveščeni o vsem. GLAS IZ DOBRNE Pisah so nam učenci in učitelji Osnovne šole XIV. divizije Dobrna: Spoštovani tovariši! Udeleženke srečanja bork XIV. divizije so nam poslale tole pismo (citiramo): Osnovna šola XIV. divizije Dobrna! Pred tednom dni smo na vaši šoh in ob vaših učencih preživele nekaj nadvse pri- jetnih uric. Za vse, kar ste prispevali k našemu nepo- zabnemu srečanju, smo vam od srca hvaležne. Vaši delov- ni skupnosti in še posebej vsem učencem želimo kar največ uspehov in vas iskre- no pozdravljamo! BORKE, udeleženke pohoda XIV. divizije na Štajersko. Dne 8. junija 1979. Ob tem smo se ponovno spomnili na vaš članek v No- vem tedniku, kjer pišete, da je program pripravilo KUD Kajuh Dobrna. Veselilo nas bo, če boste ta spodrsljaj ob priložnosti na primeren način popravili. Tovariški pozdrav! uCenci in učitelji Os. šole XIV. div. Dobrna UREDNIŠTVO: Hvala za pismo in opozorilo na napa- ko. Vidite, takoj smo našli primeren način, da se opra- vičimo. Ne bomo se izgovo- rili na tiskarskega škrata. To je prava napaka. Opro- stite nam! Škoda pa, da se pred vami niso oglasili iz KUD Kajuh Dobrna, da bi povedali, da smo v pisanju napravili na- pako in jim pripisali nekaj, česar niso opravili. Zares .škoda. Vidite, takšno je pač življenje. Vedno se učimo, tako tudi v tem primeru. VESELJE NA ŠENEKU Ob prelepem junijskem vremenu je oživela okolica Seneškega gradu. Pod senco stoletnih grajskih dreves so bile postavljene dolge, belo prekrite mize, obložene z raznimi dobrotami. Mrgolelo je strežnega osebja, ki so ure- jali vse potrebno za vesehčni prostor. Iz bolniških sob so začeU prihajati oskrbovanci. Moč- nejši so prihajali sami, drugi ob pomoči negovalk in inva- lidi na vozičkih. Povsod so bile negovalke in strežnice, pripravljene pomagati sla- bejšim. Prišh so tudi oskrbo- vanci iz Novega doma. Kma- lu je bilo vse zasedeno. Oglasila se je harmonika in z njo prelepa stara slovenska pesem. Z grajskega hriba je odmevalo petje in prešeren vrisk harmonikarja je oživil marsikatero otopelo srce in ga v mishh popeljalo daleč nazaj v mlada leta, ko je fan- tovcil in prepeval na vasi, če- sar, žal, danes ne sUšimo več. Tudi tisti, ki niso mogU med nas, ki so ostaU v svethh sobah in beUh posteljah, so bih enako lepo postreženi. Veselje je bilo na višku, in kdor je le mogel, je tudi za- plesal. Bilo je smeha in plo- skanja. In marsikdo je vsaj tiste ure pozabil na svoje te- gobe. Veseli in zadovoljni smo se proti večeru vračali v svoja zatočišča, zavedajoč se, da je tu naš dom. Najtopleje se zahvaljuje- mo vsem, ki so pripomogli k tej veseli zabavi, predvsem pa direktorici Martini Jur- jevčevi za njeno požrtvoval- nost, da ni bil nihče zapo- stavljen. V imenu vseh iz Doma upokojencev Polzela BARBARA UREDNIŠTVO: Bili smo veseli in srečni, ko smo pre- brali vaše misli in besede. Kako malo je včasih treba, da osrečiš drugega človeka. In če kdo, potem ste starejši in osamljeni tisti, ki znate ceniti pozornost, ki ste je bi- li deležni. Naj velja tudi na- ša zahvala vsem, ki so vam pripravili ta lep dogodek. NESTROKOVNO POPRAVILO MOSTU Potem, ko je cestna pove- zava med Zadreško in Sa- vinjsko dolino med Bočno in Grušovljami dobila asfaltno prevleko, se je promet na tem delu močno povečal. Se posebno obremenitev pred- stavljajo kamioni Komunal- nega podjetja iz Mozirja, ki vozijo na deponijo v Pod- hom odpadno blago iz skoraj vse doline. To se bo precej poznalo na cestišču in mo- stovih. Ker je bil most čez Savinjo ob pričetku dovažanja smeti v Podhom slabo vzdrževan, so delavci Komunalnega po- djetja most popravili. Da so bili stroški čim manjši, so nabili na most le dve stezi desk v vzdolžni smeri, kar za silo povečuje nosilnost na medosni razdalji za tovornja- ke. Kako takšno rešitev čuti- jo vsi drugi vozniki motor- nih vozil, si lahko mislite. Prevoz z osebnim avtomobi- lom čez most je zelo težaven. Štrleči žeblji grozijo avtomo- bilskim gumam, kolesar ali motorist pa se varno čezenj sploh ne more prepeljati. Mogoče, kdo poreče, da gre za malenkost, za nepo- membno reč. Verjetno so bili razlogi za takšno nestrokov- no in ceneno rešitev obnove mostu? Najbrž bi pa se našel denar tudi za kvalitetno po- pravilo mostu, oziroma se tu- di mora v najkrajšem času, saj gre za varnost ljudi, za družbeni interes! JOŽE MIKLAVC UREDNIŠTVO: Kaj pravite na to mnenje tovariši pri Komunalnem podjetju v Mozirju? Odgovorite pro- sim in nam napišite pismo. Že v naprej hvala za odgo- vor, pojasnilo in sodelova- nje. POZDRAV IZ STRUNJANA v uredništvo smo sprejeli kartico: »Sprejmite lepe pozdrave iz šole v naravi. Pošiljajo učenci in vaditelji osnovne šole »Nade Cilenšek« Griže. MIRCI PETROVEC, 4. b razred UREDNIŠTVO: Hvala za pozornost, kartico in poz- drave. Prepričani smo, da ste se imeti lepo in uživali ob morju. VESELJE IN ŽALOST KMEČKIH ŽENSK Zanimiv in kritičen zapis, ki smo ga sprejeli v uredniš- tvo. Žal, je anonimen, kajti samo priimek ne pove veli- ko. Zglasite se ponovno in nam posredujte popoln na- slov. Upoštevajte prosim, da anonimnih prispevkov ne moremo objavljati. UREDNIŠTVO PLINARNA MOLČI V 21. številki NT je v tej rubriki Drago Bradač opo- zoril, da v stanovanjski hiši Ljubljanska 10 in Šlandrov trg 8 še zdaj nimajo plina. Tu so ga namreč pred ča- som odklopili... ter oblju- bili, da ga bodo kmalu na- peljali. Od tedaj pa... nič. V pismu smo prosili TOZD Plinarna naj bi poja- snila, kako je s to zadevo. Do zaključka redakcije od- govora še ni. Morda bo zdaj?! Skoraj se spodobi, da bi odgovor dobili po dobrih dveh tednih. Najboljši od- govor pa bi bila ponovna priključitev plina. Hvala in brez zamere! UREDNIŠTVO ŠE NAPREJ PRIJATELJI! Se nikoli vam nisem pisa- la, sedaj pa sem primorana, da primem za pisalo. Prosim, da ne prekinete pošiljati ča- sopis sedaj, ko izteka prvo polletje. Ko je pismonoša po- biral naročnino, je bil mož trenutno bolj slabe volje in ga odpovedal za drugo polo- vico leta. To sem nameravala že nekajkrat prej, ko ste izha- jali včasih s slabo vsebino. Sedaj pa vas moramo pohva- liti, da ste postali kar zanimi- vi in bi mi bilo žal, pravza- prav dolgčas. Vse predolgo že prihaja v našo hišo in jaz sem tako zvesta bralka, da bi lahko praznovala srebrni ju- bilej, saj je prihajal k nam še kot Savinjski vestnik in sami veste kako dolgo je že tega. Veste, kaj vam predla- gam? Kot dolgoletni bralki mi to dovolite. Ko bo stekel ta podlistek, takoj začnite z drugim, pa boste še bolj za- nimivi. Kajti v nobenem ča- sopisu nisem opazila, da de- lajo take presledke kot vi. Vem, da če je objavljena lepa povest, tudi drugi komaj ča- kajo pismonošo, da prinese časopis. Oprostite pisavi, imam utrujene roke in slabo pi- šem, upam pa, da boste znali prebrati. Časopis pa le še po- šiljajte naprej na naš naslov. MARIJA MARKOSEK POROKE CELJE Poročilo se je 6 parov, med njimi: FRANC CADEJ, dela- vec, Migojnice in MARTA COKAN, poštni odpravnik, Gotovlje. SMRTI CELJE KARL BRACKO, 68, Dol- g& gora; JURIJ KRAJNC, 71, Šentjanž pri Sevnici; RU- ŽA BORSiC, 80, SI. Bistrica; IBRAHIM SMAJLOVIC, 36, Skakovica; ANTON CVEL- BAR, 76, Log pri Boštanju; LEOPOLD COKL, 52, Vrčna vas; JOŽE JAZBEC, 79, Log pri Boštanju; VINKO DRO- LE, 76, Celje; ŠTEFAN ŽO- HAR, 75, Matiaševci; ALBIN FILIPIC, 82, Šmarje; JUSTI- NA JEKL, 72, Zadobrova; KAREL KOREN, 77, Zado- brova; ANA KRANJC, 69, Loče; KRISTINA PFEIFER, 26, Celje; MARIJA MIRT, 52, Sevnica; PETER HRIBER- NIK, 47. Skale pri Konjicah; JOSIPA KRIŽANEC, 67, Klenovec; KAROLINA VI- DENSEK, 83, Celje; JAKOB CEC, 57, Jagnjenica; MARI- JA PUSNIK, 67, Zagrad; SLAVEČA VISNAR, 34, Zla- kova; ANTON SENICAR, 72, Orešje; FRANJO VR- HOVSKI, 66, Valentinovo; MARIJA OKORN, 66, Zida- ni most; BRANKO OBLAK, 19, Celje; VITOMIL TRBO- JEVIC, 33, Celje; PAVLA KOVAČ, 69, Brezova in ANA CATER, 52, Arclin. ROJSTVA CELJE 30 dečkov in 29 dekhc KUHARSKI RECEPTI DOMAČI ŽLIČNIKI Potrebujemo 8 dkg masti, eno majhno jajce, 25 dkg gladke moke, 2 del hladnega mleka in osoljen krop. V skledi mešamo mast z jajcem', dodamo moko in mleko, vendar to delamo po- stopoma. Nato hitro zmeša- mo testo, ki ga ne smemo stepati. Z žlico, ki jo vsakokrat po- močimo v mrzlo vodo, zaja- memo podolgovate žličnike, ki so v sredini široki le dva centimetra. Ce je testo pra- vilno, žličniki narastejo za enkratno velikost. Kuhamo jih v osoljenem kropu v po- kriti kožici, približno 20 mi- nut. SEGEDINSKI GOLAŽ Pripravimo 1/2 kg svinj- skega mesa, 10 dkg maščo- be, 20 dkg čebule, 3 stroke česna, 1 žličko sladke papri- ke, 1/2 žličke kumine, 1 žlič- ko sladkorja, sol in 3/4 kg kislega zelja. Potrebujemo pa še 1 žlico paradižnikove mezge in 4 žlice kisle sme- tane. Na masti ali olju prepraži- mo sesekljano čebulo, doda- mo zrezano meso, papriko, strt česen, kumino in posoli- mo. Ko se meso nekoliko prepraži, prilijemo malo vo- de in dušimo. Nato dodamo oprano kislo zelje, žličko sladkorja, žlico paradižniko- ve mezge in dušimo še pol ure. Preden ponudimo, do- damo še 2 do 3 žlice drobno zrezanega surovega kiselga zelja in kislo smetano, ki pa jo lahko ponudimo tudi po- sebej. TONE SKERBEC BADIO CEUE PROGRAM OD 21. DO 27.6.1979. Četrtek, 21. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 Zabavni globus, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 V ŽIVO - MLADINSKI RAZISKOVALNI TEDEN (vmes ob 17.00 Kronika), 18.00 Zaključek sporeda. Petek, 22.6.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldanskega spo- reda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Rezerviran čas - gost urednik; 17.45 Turistična oddaja, 18.00 Zaključek sporeda. Sobota, 23. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila). 10.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 Športna sobota, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kro- nika, 17.15 Zabavni globus, 17.30Filmski sprehodi, 18.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 24. 6.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, 10.30 Kekčevi prijatelji, 10.45 Onkraj srebrne črte, 11.00 Med prijatelji, 11.30 Predstavljamo vam, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Literarna oddaja, 13.30 Poročila, 13.35 Kmetijska oddaja, 14.00 Zaključek sporeda. Ponedeljek, 25. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopol- danskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Glasba, ki je ne poznamo, 17.30 Športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 26. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda. 16.30 Obvestila, 15.45 Reportaža, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45Zabavni glo- \ bus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica narodnozabavnih i melodij, 17.30 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. Sreda, 27. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kro- nika, 17.15 Glasbene novosti, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. RINKE DO SOTLE - OD RtNKE DO SOTLE - OD RiNKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DC ; OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST ŠOŠTAi^ Ing. Franc Pečovnik, predsednik Krajevne konh nivoju občinskih družbenopolitičnih organizaciji leta nastale probleme v našem kraju le odpravi kljubovanju nekaterih maloštevilnih posamezni Ob nastajajočem rekreacijskem centru ob jezeru je že postavljen Dom ribičev, ki je odprt vsako soboto popoldne in nedeljo ves dan. To naj bi bilo srce bodočega rekreacijskega centra med Velenjem in Šoštanjem. LEGITIMACIJA KS ŠOŠTANJ Krajevna skupnost Šo- štanj je po »odselitvi« občine Šoštanj v Velenje nastala ta- ko, da je bila ustanovljena »Stanovanjska skupnost Šo- štanj«, iz katere je leta 1964 (torej pred petnajstimi leti - op. p.!) nastala Krajevna skupnost Šoštanj, ki ima svoj statut... I^ajevno skupnost Šo- štanj sestavljajo krajani me- sta Šoštanj, ki je bilo usta- novljeno leta 1911. Pod KS Šoštanj, ki ima trenutno menda 3172 prebivalcev, med njimi nekaj več kot 2000 volilnih upravičencev pa 1500 zaposlenih v gospodar- stvu in negospodarstvu ter skoraj 1200 gospodinjstev, sodi tudi zaselek Metleče. Trenutno najstarejši kra- jan je AVGUST REDNAK, rojen 28. avgusta 1883. Vrli mož je pred kratkim tretjič zakoračil v zakonski »da«! Na področju KS Šoštanj je 24 poimenovanih ulic, cest in trgov, enajst organizacij ali. tozdov združenega dela (najmočnejša Termoelek- trarna in Tovarna usnja), dve osnovni šoli (Karla Destov- nika-Kajuha in Biba Ročk), oddelek glasbene šole »Fra- na Koruna Koželj skega«. Vzgojno varstvena ustanova (v kratkem bo razširjena za dva oddelka), zdravstvena ambulanta (spada pod zdrav- stveni dom Velenje), kultur- ni dom (dobili so ga pred šti- rimi leti kot nadomestilo za dom, ki so ga porušili zaradi rudniških ugreznin) itd. Imajo pet »navadnih« ali »splošnih« trgovin, dve s te- hničnim blagom in še kaj. Tudi dve prodajalni čevljev. Peko in Borovo... LETALO PRED 45 LETJ V ŠOŠTANJU Borova trgovina čevljev (verjetno ena daleč najstarej- ših na tem območju!) je v Šo- štanju zaživela že v »stari Ju- goslaviji«. Resnično zaradi reklame sta jo kar s štirise- dežnim avionom obiskala sin lastnika glavne tovarne čevljev Bata in generalni di- rektor Maksimovič (Borovo Vukovar), to je bilo leta 1934. Pristala sta na Vošnjakovem travniku, brez vseh naviga- cijskih pripomočkov, ki jih tudi danes nastajajoče letali- šče v Lajšah pri Šoštanju še nima dovolj ali pa skoraj nič. MED ZASEBNIKI TUDI ZELIŠČAR Nekoč v dobrih časih je bi- lo v Šoštanju okoli 22 gostiln pa menda šest mesarij, se- dem do osem trgovin itd. Da- nes pa imajo dva zasebna fri- zerja in enega družbenega (od Komunalnega obrtnega centra), enega čevljarja (vča- sih jih je bilo deset in več!), tri krojače in enega sedlarja, ki je zdaj »presedlal« na us- njeno konfekcijo. Imeli pa so tudi izdelovalca cokel, kjer je danes registriran disko klub! Dva fotografa se gresta to obrt samo v popoldan- skem času, eden pa je »re- den«, torej skozi ves dan. Včasih je bilo v Šoštanju osem šivilij, danes ni - vsaj uradno prijavljene - nobene! Imajo zasebnika za izdelova- nje svetlobnih reklam pa enega »stekloreza«, dva (od- lična) slaščičarja in zeliščarja Ivana Novaka, ki ima prijav- ljeno obrt za nabiranje in prodajo zdravilnih zelišč, Šo- štanj, Glavni trg 5! O njem, ki se s to hvaležno dejavnost- jo ukvarja že več kot dvajset let, bomo pisali v eni nasled- njih številk. OD DRUŠTEV DO JEZERA Ribiška družina Paka v Šoštanju ima 93 aktivnih čla- nov, vodi pa jo eden najak- tivnejših dolgoletnih So- štanjčanov Miloš Vovk. V zadnjem času vlagajo veliko naporov v ureditev novona- stalega jezera, ki že meri več kot 20 hektarov med pogre- zajočo se vasjo Družmirje in Šoštanjem. Jezero in vse ob njem naj bi v naslednjih letih postalo rekreacijski center Šoštanja. Termoelektrarna Šoštanj (iz akumulacijskega jezera rabi obratno vodo) je poleg ostalega, okoli jezera že zasadila več kot sto dreves za bodoči park. V jezero, ki se lahko pohvali s čisto vodo kot malokje, so ribiči vložili smuče, ščuke, belega amur- ja, krapa, linje, podust, kline, rdečeoke, ostriže, postrvi itd. Ribiška koča je odprta ob so- botah popoldne in ob nede- ljah ves dan, pečejo na žaru, seveda tudi ribe. Dnevna ri- bolovna karta za belo ribo je 30 din in 30 din za kilogram ulovljene ribe, za roparice pa je dnevna karta 120 din brez doplačila za ulov. Po jezeru, ki se šele razvija, pa šarmant- no plava več sto divjih rac, mnogi pa se tudi že preizku- šajo v vožnji s čolni na vesla pa seveda z jadrnicami. Zaenkrat »trdnega« načrta za razvoj centra ob jezeru še ni (usedline se še niso umiri- le!), bo pa čez nekaj let to prav gotovo ena izmed izre- dno pomembnih rekreacij- sko-turističnih postojank pri nas. V Šoštanju sta dve lovski družini: LD Smrekovec vodi Jelen, LD Velunjo pa Anton Trogar. V obeh družinah, ki imata del svojega prostora tudi ob jezeru, je okoli 50 čla- nov. TVD Partizan Šoštanj le- tos slavi 70-letnico obstoja, vodi pa ga Rudi Baje. Sekci- je: rokomet (letos tretji v Slo- veniji), nogomet, košarka Elektra, odbojka (pod ime- nom Topolšica), kegljanje (gradijo novo štiristezno av- tomatsko kegljišče v stari menzi TEŠ, za katero je 50 starih milijonov prispevala tudi KS iz samoprispevka, vse skupaj pa naj bi bilo go- tovo do letošnjega občinske- ga praznika), splošna telo- vadba in trim rekreacija. DPD Svoboda: godba na pihala Zarja pod vodstvom prof. Silva Tamšeta, Šaleški oktet pod vodstvom Zmaga Frankoviča, mešani pevski zbor Svoboda pod vodstvom prof. Danice Supovec, knjiž- nica itd. S 1. julijem letos bo Svoboda Šoštanj prevzela pod svoje upravljanje Dom kulture, za katerega je od ustanovitve sem skrbel Ku turni center iz Velenja. V D< mu kulture je tudi urejeni seveda začasno, Napotnik( va galerija, ki jo bodo kasn« je prestavili v prizidek domi ki ga že gradijo. V tem pr zidku naj bi bil tudi prost( za Kajuhovo spominsko S( bo (ta je zdaj v OŠ Karla D Čeprav še ni urbanističnega načrta, rastejo hiše kot gobe tudi ob gozdnih obronkih. Naš posnetek pa prikazuje, kako se tudi v Šoštanju staplja staro z novim. rmm.^. _ , ____ Pogled na del starega mestnega jedra Šoštanja. Ta del vajo, da ne bi stare stavbe propadle. Žal je vedno pren ŠOŠTANJSKA KRONIKA PRIPOVEDUJE Po zgodovinskih zapisih in urbarjih si Šoštanj omenja že leta 1199, ko so v njen gospodarili s petimi gradovi šoštanjski gc spodje. Leta 1439 je Šoštanj dobil trške pravice i tržni prostor, za mesto pa je bil proglase, leta 1911. Leta 1439 je Jan Vitovec porušil grad, ka pričajo ruševine Pustega gradu nad Šošti njem. Leta 1809 je general Marmont peljal skoi Šoštanj francosko vojsko proti Konjicam. Leta 1850 je Šoštanj dobil samostoji poštni urad. Po zaslugi bratov Mihe ih Jožeta Vo. njaka (šoštanjska rojaka') je bila v leti 1889-1891 zgrajena železniška proga Cel ji OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RiNKE DO SOTLE - OD RINK rLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RJNKE DO SOTLE - OD Rlp I i f w » wce SZDL Šoštanj: »Na \prizadevajo, da bi vse skozi Vse i(aže, da Ifomo Icijub w v tem Icončno uspeli!« stovnika-Kajuha) in za sobo, ki jo pripravljajo preživeli člani kulturne skupine slav- ne Štirinajste. Med najstarejšimi gasilski- mi društvi v Sloveniji je tudi Šoštanjsko, ki bo letos 18. av- gusta slavilo 100 let obstoja. Lani so društvene prostore razširili, opreme imajo do- volj, dobili pa so tudi 25 me- trov visoko lestev kot darilo GD iz Spitalla v Avstriji. Društvo izredno dobro sode- luje s TEŠ, ki mu pojnaga pri opremi, da ni treba v termoe- lektrarni dodatne gasilske enote. Predsednik PGD Šo- štanj je Hinko Bolha, povelj- nik pa Alojz Dobnik. Najsta- rejši gasilec je 78-letni Mar- tin Turk, z najdaljšim gasil- skim stažem pa Miloš Vovk, ki je v vrste »požarne obram- be« stopil 30. junija 1919 ali natanko pred nekaj manj kot 60-timi leti! Društvo upokojencev vodi Miha Hriš, imajo pa tudi me- šani pevski zbor z 35. člani pod vodstvom prof. Justine Trobina. Zelo delavni so pri Rde- čem križu, ki ga vodi Fani Lukman. Turistično društvo (pred- sednik Stane Dolar) priprav- lja skupaj z Društvom inže- nirjev in tehnikov energeti- ke TEŠ monografijo Šošta- nja, ki naj bi izšla še letos. To društvo ima velike možnosti za svojo dejavnost, žal pa jih ne izkorišča tako, kot bi jih lahko oz. kot bi bilo to zaže- leno. Recimo, bolj bi morali skrbeti za hitrejšo obnovo in ureditev Pustega gradu nad Šoštanjem, ki so ga letos ne- koliko s prostovoljnim de- lom uredili mladinci OO ZSMS Šoštanj. Gre tudi za urejevanje rekreacijskih po- vršin, lepši izgled kraja itd. Zanimivo: že leta 1902 je Šo- štanj imel svoj turistični vo- dič s pravili, ki ga je izdalo takratno olepševalno druš- tvo. Morda bi kazalo kaj iz njega potegniti, saj menda edini izvod hrani Viktor Kojc, domačin in velik ljubi- telj vsega, kar je lepega ter je treba očuvati. Sem še gre prišteti Planin- sko društvo (žal se menda pri svoji dejavnosti preveč poslužujejo vožfenj z avtobu- si na izlete, kot pa resnične- ga planinstva!), radioamater- je ter seveda tabornike odre- da »Pusti grad«, ki se odliku- jejo po izredni aktivnosti, vzgoji naraščaja, organizira- nju rekreacije in uveljavlja- nju obrambnih priprav. Ce smo ob tem še koga izpustili (čebelarji, znamkarji, numi- zmatiki itd.) je samo dokaz, kako razvejana je ta dejav- nost v Šoštanju, ki je za Vele- njem in pred Šmartnim ob Paki drugo največje središče v Šaleški dolini. KRAJANI SO IMELI PRECEJŠNJE PROBLEME, KER JE BILA POLITIKA RAZVOJA USMERJENA DRUGAM Po sprehodu skozi kraj in številnim pogovorom z kra- jani smo sedli za mizo v pro- storih krajevne skupnosti. Bili smo postrežem (dva- krat!) z resnično odlično tur- ško kavo in pogovor je kar lažje stekel. Za to pa ne gre zasluga samo turški kavi, ampak predvsem sogovorni- kom, ki so med glavnimi kreatorji vsega boljšega in naprednega v Šoštanju ter so bili za obisk odlično priprav- ljeni. Podatki so jim »leteli iz glav« kot aprilski dež izpod neba, manjkalo pa jim tudi ni realistično kritičnih po- gledov ter želj po še boljšem. Za mizo so bili: MARTIN PRIMOŽIČ, predsednik skupščine KS Šoštanj, STANE ŠMAJDL, pod- predsednik KS Šoštanj, MILOŠ VOVK, zdaj tajnik krajevne organizacije ZZB NOV Šoštanj in FRANC ing. PEČOVNIK, predsednik Krajevne konfe- rence SZDL Šoštanj. 2al je tokrat manjkal (upravičeno) MARJAN ing. MOŠKON, predsednik sveta KS Šo- štanj. Nekaj časa je pogovoru prisostvoval tudi aktivni ze- liščar IVAN NOVAK, s kate- rim smo se obširneje pogo- varjali kasneje v njegovem improvizirano urejenem la- boratoriju ter bomo razgovor z njim objavili v drugi števil- ki NT. »Temeljni problem Šošta- nja je neurejena urbanizaci- ja, za katero se borijo že od leta 1952 pa je še danes nima- jo.« To so potrdili vsi takore- koč v en glas ter nadaljevali: »Zdaj pa je tako: severni del se kljub izkopavanju pre- moga ohranja pri življenju, južni od proge pa je področ- je, ki se ga da urediti po vseh principih, kot je to drugje. Torej južni del se da urbani- zirati po vseh normalnih po- teh!« Trenutno imajo dve indu- strijski coni, eno proti Vele- nju in drugo proti novemu naselju Pohrastnik, kjer je poleg ostalega v naslednjih letih predviden oz. rezervi- ran prostor za izvozni jašek bodoče jame Šoštanj. Stari trg je izrazito zgodo- vinsko pomemben in zašči- ten ter ga je treba obnavljati ter ohranjati takšnega, kot je. Ves ostali del pa je na raz- polago in čaka na ustrezno urbanizacij sko rešitev. Šoštanjčani pravijo tako- rekoč v en glas, da za to ni ovir! Zdaj so pripravili vse in se odločili za republiški jav- ni natečaj za izdelavo urbani- stične ureditve mesta. Ta pot je običajna in pravilna, zago- tavljajo. Namen: Šoštanj je treba obravnavati s širšega družbenega vidika. Zbrati je treba čimveč strokovnih re- šitev in tretjič z natečajem nikogar ne izključuješ, da ne bi z dobrimi predlogi sodelo- val. Sklep o tem so sprejeli prejšnji mesec, postopek pa teče po pravilniku, ki je bil izdan v zveznem merilu. Za omizjem: »Krajani Šo- štanja želijo prave strokovne rešitve in da enkrat pridejo tem stvarem do konca!« Potem pripovedujejo o stanovanjski krizi (novi pri- hajajo, stara stanovanja pa so tudi dotrajana), o toplotni energiji (»smo na izviru te energije pa tega nimamo urejenega!«), telefonih (pri- manjkuje), obnavljanju že obstoječih cest itd. Za zaključek pove Franc ing. Pečovnik, predsednik krajevne organizacije SZDL: »Na nivoju občinskih družbenopolitičnih organi- zacij si resnično prizadevajo, da bi vse te nakopičene pro- bleme odpravili ali vsaj spra- vili v normalen tok. Lahko rečemo, da gre dobro in da upamo, da bomo vse izpeljeili tako, kot je zastavljeno.« Z vsem upravičenim opti- mizmom lahko zapišemo, da so takorekoč pred leti »odpi- sani« ponovno našli svoje mesto (reizširjeni in opleme- niteni) na zemljevidu. Tekst: TONE VRABL Foto: LOJZE OJSTRŠEK Martin Primožič je predse- dnik skupščine krajevne skupnosti Šoštanj: »Veliko smo naredili, še več nas ča- ka. Marsikaj je seveda odvi- sno od čimpreje sprejetega urbanističnega načrta.« Franc ing. Pečovnik je pred- sednik krajevne konference SZDL Šoštanj: »Velikokrat ni bilo razumevanja za naše želje in potrebe, bili smo odrinjeni na rob. Danes je mnogo bolje in verjamem, da bo v prihodnje še bolj.« Miloš Vovk je dolgoletni znani javni delavec v Šošta- nju, zdaj pa tajnik krajev- nega odbora ZZB NOV Šo- štanj: »Ob letošnjem kra- jevnem prazniku bomo od- krili obnovljen spomenik desetim talcem, ki so jih Nemci ustrelili 10. oktobra 1941 kot maščevanje za par- tizanski napad v noči iz 7. na 8. okrober.« Stane Šmajdl je podpredse- dnik sveta krajevne skup- nosti Šoštanj: »Letos bomo končno dobili načrte za ure- ditev toplovoda in glavne- ga trga, vse skupaj pa bi uredili prihodnje leto.« ikolica sta zgodovinsko zaščitena, domačini pa si pnzade- lisredstev. Neobičajen pogled na najmočnejši energetski gigant v Sloveniji termoelektrarno Šoštanj. Spredaj ni mlakuža zadnjih padavin, pač pa jezero, ki nastaja vse od Družmirja proti Šoštanju in že meri več kot 20 hektarov. -Šoštanj-Velenje in v letih 1897-1899 Vele- nje-Dravograd. Miha Vošnjak je bil ustanovitelj hranil- -i ništva. i V Šoštanju je prvič zasvetila električna i luč na Silvestrovo leta 1902, vodovod pa je \ bil zgrajen v letih 1931-1934. Leta 1933 sta bila ustanovljena KPJ in \ SKOJ. i Vsi napredni so leta 1935 pomagali pri ] stavki delavcev v tovarni usnja. \ Leta 1936 sta KPJ in SKOJ poslala vrne-1 dnarodne brigade na bojišče v Španijo štiri J mladince (Mravljak, Mlakar, Drobnič in Pungartnik), ki so se po končani vojni vrnili .] in se v času okupacije vključili v Šaleško ■ partizansko četo. Šoštanj je okupator zasedel 10. aprila 1941, kije bil do osvoboditve šestkrat napa- \ den. Prvi napad je bil v noči od 7. na 8. ] oktober 1941, ko so partizani zavzeli mesto i za nekaj ur. Ta datum je tudi osnova za | krajevni praznik Šoštanja in občinski praz- ; nik Velenja. \ j [o SOTLE - OD RINKE DQ SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SJ^TLE - 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 24-21. junij 1979 KMET FRANC FIDLER IZ NOVE VASI KRUTA IGRA NARAVE Nič ni ostalo — Živina ne vpraša za letino Dan po hudi toči, ki je do- besedno razdejala polja kmetov na nekaterih po- dročjih šentjurske občine, sem se sredi žitnega polja, ki je še dan pred tem kazalo na obilno žetev, pogovarja- la s kmetom Francem Fid- lerjem iz Nove vasi 16 pri Šentjurju. »7 ha obdelovalne zmlje imamo in na njej gospoda- rim skupaj s sinovo družino. Šest nas živi od te zemlje, zato smo danes lahko tako obupani. Nič, čisto nič ni ostalo od posevkov, ki smo jih s tako skrbjo sejah, sadili, škropih. Nisem več mlad, pa vendar se ne spominjam, da bi kdaj nevihta s tako debelo točo besnela nad našimi kra- ji. Pa tako težko smo čakah prvih dežnih kapelj! Smo kooperanti Kmetijskega kombinata in 17 glav živine imamo v hlevu. Kaj bomo dali v silos, ki stoji ob hiši? Bomo zmogli premagati to katastrofo? Sami najbrž ne. Zavarovano smo imeli samo tole pšenično polje, drugega nič. Na novo bo treba sejati, če bo še kaj zraslo. To je hud udarec za kmeta, ki živi sa- mo od zemlje. Orkan je bil tako hud, da si nismo upah iz hiše. Podrl je tudi hruško, ki je s strašanskim hrupom padla na krov hiše in potrga- la električno napeljavo.« Medtem se je k pogovoru priključil še kmet Vinko Zmaher, prav tako koope- rant Kmetijskega kombi- nata. »Ne vem, kaj bomo. 9 ha obdelovalne zemlje je uniči- lo. V hlevih pa imamo 17 glav živine. Z gotovostjo lah- ko rečem, da je škoda na na- ših poljih 100%. Tudi nekaj stekel v hiši mi je razbilo, pa kaj bi tisto! Vstavih bomo nova. Polj pa ne bo tako lah- ko obnoviti. Bojim se le, da bomo morah zmanjšati sta- lež živine. Bilo je, kot da bi se narava zarotila prav proti kmetom, ki smo se že veselih prve žetve. Ce zdaj gledam razdejanja polja in ponovno delo, ki nas čaka, se zmeraj manj čudim mladim, ki no- čejo ostati na kmetijah. V mesta jih vleče, v tovarne, študirat. Tam je kos kruha skoraj vedno enako debel, pri kmetu pa... saj vidite... Ze letošnja suša je bila na- pravila svoje. Sprašujem se, ali bomo zmogU premagati naravo in potegniti iz zepilje vsaj najosnovnejše?« Tako sta pripovedov^ala kmeta iz Nove vasi, ki sem ju srečala po naključju in prav gotovo bi bila pripoved mno- gih drugih prav taka. Tekst in foto: MATEJA PODJED KOMENTAR UČINKOVITO IN POCENI Po vključitvi v sestavljeno organizaci- jo združenega dela so si kmetijske orga- nizacije na lenjskem hotele razdehti kmetijske dejavnosti po nekaterih pa- nogah: kmetijska zadruga Trebnje naj bi skrbela za organizirano pridelovanje krompirja, Metlika za vinogradništvo, Črnomelj sadjarstvo. Novo mesto krmi- la. Dejal sem, hotele razdeliti, kajti stva- ri niso stekle tako, kot bi bilo treba. Ali je taka dehtev dela umestna? Ne- kateri menijo, da bi se zadruge in njiho- vi kmetijski pospeševalci tako laže spe- cializirali za posamezne kmetijske de- javnosti. To je dobra stran take dehtve, slabih pa je več.^ Območje kmčtijskih pospeševalcev ene zadruge se razširi iz ene občine na tri ah štiri. Novih pospeševalcev ni moč zaposUti toliko, kot se zveča delovno območje, ker bi jih potem zadruge mo- rale imeti dvakrat do trikrat tohko kot zdaj. Preveč jih sicer ne bi bilo, če naj bi s strokovnimi nasveti pomagali vsem kmetom - a kje jemati denar za njihove osebne dohodke? Ce pa pospeševalcev ni več kot prej, pa so zaradi dehtve dela med zadrugami še bolj odmaknjeni od kmetov in jim zaradi daljših poti ostane manj časa za stvarno pomoč. Takih kmetov, ki bi pridelovah samo sadje ah grozdje ah redih le živino, sko- rajda ni. Pri taki specializaciji jih ovirajo njihova zemljišča, ki ne ustrezajo vsa za eno samo kulturo, pa tudi cene na trgu, ko je včasih donosnejši vinograd, drugič sadovnjak, ali enkrat pridelovanje krompirja, drugič koruze, vmes pa je zaradi kolobarjenja treba pridelovati še žita. Hribovski kmetje že dolgo predlagajo, da bi imeh v eni zadružni organizaciji kmetijstvo in gozdarstvo. A zakaj naj bi nekateri kmetje sklepali pogodbe za krompir z eno kmetijsko zadrugo, za grozdje z drugo, za sadje s tretjo in tako naprej? Vsako tako pogodbo bi moral skleniti drug pospeševalec in obiskati kmeta na domu ali bi kmet moral v več zadrug po takih opravkih. Dehtev dela sicer še ni tako natančna. Saj tudi ne more biti, ker bi mnoge kme- te odvračala od vključevanja v organizi- rano in načrtno pridelovanje. Ce bi delil- ci dela hoteh biti dosledni, pa bi morali delati tako. Ali so za tako dehtev dela odločih le načelno, da bi ugodih komu, ki v splošni želji po speciahzaciji in veh- ki proizvodnji ne upošteva posebnosti našega kmetijstva? O dejavnostih kmetijskih zadrug bo- do morah bolj odločati zadružniki ah, kot se imenujejo zdaj, združeni kmetje. Oni bi morali najbolje vedeti, kakšna pomoč kmetijskih pospeševalcev jim največ koristi in kakšna oblika organi- zacije je v rcizmerju s stroški najučinko- vitejša. JOŽE PETEK STROKOVNI NASVETI POPRAVITI. KAR SE DA Nekatere njive bo treba zorati na novo. štiridesetdnevni suši se je v zadnjem obdobju pridruži- la še močna toča, ki je pone- kod uničila domala ves pri- delek. Škoda je precejšnja in zaenkrat v podrobnosti še neznana. Gotovo pa je, da bo pustila precejšnje posledice. Takšno stanje pa narekuje kmetovalcem, da naredijo, kar je moč storiti, da se ne bi posledice kazale tudi v pri- hodnjem obdobju. Zlasti ve- lja to za šentjurski predel, ki je bil 12. junija v večernih urah prizorišče pravega na- ravnega masakra. Na tem območju je toča uničUa pridelke skorajda sto sto odstotno, ali milo rečeno, najmanj 60% (ponekod). Naj- bolj prizadeti so posevki ko- ruze, pšenice in krompirja. Kjer so posevki tako poško- dovani, da ni pričakovati, da bi se obrash, bo treba povirši- ne zorati in posejati (koruzo!) nanovo. Sejmo koruzo zre- lostnega razreda 100. Setev je treba izvesti v dru- gih dekadi junija, če hočemo doseči pridelek silažne koru- ze. Zaradi pomanjkanja krme je primemo preorati tudi vse površine, posejane z žiti, ki jih je uničila toča in tam posejati silažno koruzo iz razreda 100. Površine, za- sejane s krompirjem in pri- zadete po toči, je treba takoj poškropiti s pripravki proti krompirjevi plesni (ditan M 45, antrokol, kuprablau Z). Poškodovane posevke koru- ze in krompirja takoj dogno- jim (kan 200-250 kg na hek- tar). Travniške površine, ki še niso bUe po prvem poko- su dognojene, je treba takoj dognojiti z 200 kg kana na hektar ah 250 kg NPK 17:8:9 na hektar. Seme koruze bo za Sentjurčane na voljo v tr- govini z repromaterialom KK Šentjur, drugje v ustrez- nih ustanovah. Tam boste dobih tudi podrobnejše na- svete in navodila za setev in gnojenje, v Šentjurju pa bo- do izdah tudi posebne le- take. Gotovo še ni vse prepozno, treba je le natanko upošteva- ti navodila strokovanjakov. Čeprav je Celje kot sredi- šče občine izrazito industrij- sko mesto pa je v celotni ob- čini le tudi veliko kmetij- skih površin, saj jih je v ce- lotni občini kar 10.749 hek- tarov, od tega 9461 hektarov obdelovalne zemlje. V druž- beni lasti je 1247 hektarov, v zasebni pa 8124 hektarov. Med obdelovalnimi površi- nami so na prvem mestu travniki, ki jih je 5313 hekta- rov, njiv je 3120 hektarov, sadovnjakov 849 in vinogra- dov 179 hektarov. Zanimivo je tudi število kmečkih gospodarstev v ob- čini, ki jih je kar 2000, med- tem ko je takšnih, ki so pol kmečka pol delavska 1998. T. V. KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR SPORAZUM PODPISAN Za boljše povezovanje in izvedbo načrtov o nekaterih pomanjkljivo- stih pa tudi neustreznostih pri načrtovanem razvoju kmetijstva na Kozjanskem smo nedolgo tega že poroča- li, zato o vsebini samouprav- nega sporazuma o skupnem programiranju in usklajeva- nju razvoja kmetijstva in kmetijske predelave na Koz- janskem, ki so ga te dni pod- pisali vsi zainteresirani v Šentjurju, ne bi govorili. Ra- di bi omenili le, da je podpis tega sporazuma gotovo zelo pogumno dejanje, ki bo mo- ralo pripeljati kozjansko kmetijstvo na še trdnejše po- ta - seveda ob razumevanju vseh podpisnikov. Razhaja- nja, ki so bUa prisotna pred podpisom, nikakor ne bodo smela vphvati na razvoj kmetijstva na omenjenem območju, zlasti še, če upošte- vamo, da je to območje prav- zaprav temeljna surovinska baza za preskrbo Celja z oko- lico in še več, da gre precej surovin tudi izven nje, tudi v izvoz. Pričakujemo lahko tudi, da bodo s podpisom spora- zuma odpravljene nekatere premalo dorečene zamish, namesto njih pa naj dobe mesto trdno zastavljeni načr- ti. Seveda se bo treba ob tem dogovarjati tudi z partnerji izven meja Kozjanskega, ob- čin, republike. Prav tukaj so cesto nastajale težave, ki so bile posledica razdrobljeno- sti in neenotnega nastopanja na tržišču. Končno pričakujemo od podpisnikov, da se bodo sporazumeh, da predeloval- na industrija - ali vsaj del nje - vendarle spada tja, kjer so tudi surovine in da bi bila kakršnakoh drugačna reizde- litev ali drobitev nesmiselna. Samoupravni sporazum o skupnem programiranju in usklajevanju razvoja kmetij- stva in kmetijske predelave na Kozjanskem je za pokraji- no in obe občini, šentjursko kot šmarsko, temeljnega po- mena. A vendar temeljnega pomena le, če ne bo ostal zgolj zapisan, pač pa tudi v zavesti. MST TEKMOVANJE KOSCEV V DRAMLJAH Med petimi aktivi mladih zadružnikov, ki delujejo v šentjurski občini v okvuoi OK ZSMS in Kmetijskega kombinata, sodi aktiv v Dramljah med najbolj de- lovne. Aktivi so bili ustanovljeni marca letos. Mladi kmetovalci iz Dramelj in bližnje okolice se redno sesta- jajo v večernih urah, ko je delo na kmetijah opravljeno. Sestajajo se v prostorih starega krajevnega urada, kjer ima sedež tudi tamkajšnja Osnovna organizacija ZSMS. Mladi kmetovalci so pred kratkim z velikim zanimanjem sledili predavanju o ureditvi doma in njega okolja. Za 8. julija, seveda ob lepem vremenu, pa so napove- dah občinsko tekmovanje aktivov mladih zadružni- kov, in sicer se bodo pomerih mladi kosci in grabljice. Tekmovanje bo brez dvoma zanimivo. Popestrili pa ga bodo še z vlečenjem vrvi in povorko kmetijskih strojev dveh strojnih skupnosti iz Dramelj. Najboljši aktivi si bodo ob tej priložnosti pridobih pokale, ostah pa bodo dobili priznanja OK ZSMS. Seveda bo o najboljših odločala strokovna žirija, ki jo bodo sestavljali: mentor aktiva in član Kmetijskega kombinata, kmet in eden od mladih zadružnikov. Iz vsakega aktiva se bodo tekmovanja udeležih 3 kosci in 3 grabljice. MP 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 24 - 21. junij 1975 KLANC NAD DOBRNO BISTRA DRAGOCENOST Pitna voda je zdaj v vseit itišaftl Ob severnih, dokaj strmih obronkih Klanca si je svoj- čas poiskalo življenjski pro- stor več družin. Mnoge še stanujejo v dotrajanih nek- danjih viničarskih kleteh. Toda, vmes že klijejo novi domovi. Redko srečujemo ostarelega domačina. Le-ta nam rad pripoveduje o nek- danji brenti na hrbtu. V njej je bila voda, na njej je plava- la deščica, ki je preprečevala pljuskanje vode za vrat tiste- mu, ki jo je nosil na hrbtu. Škoda bi bilo vsakega požir- ka izgubljene vode, saj jo je bilo treba nositi tudi uro da- leč. Ob njenem pomanjkanju ljudje, rastline in živina tež- ko živijo. Pred leti se je znašel mož, ki je znal vplivati na svoje znance. Pod njegovim okri- ljem so vodovod zgradili le delno. Za takratne odjemal- ce jo je posebno ob suši bilo premalo. Slabe cevi so popo- kale. Godrnjanja je bilo na pretek. Prošnje za nove prik- ljučke so se kopičile. Kaj sto- riti, kako ustreči potrebam? Že priletni Karel Kos o tem ni dosti razmišljal. Od- govornost je prevzel nase in se hrabro lotil akcije. Za se- boj je pritegnil somišljenike. Izvohali so dodatni vir in premišljevali, kako ga prikli- cati iz zemlja in njegovo vo- do izpeljati še pod druge hiš- ne krove. Toda, gradnja za- jetja in izkop jarkov za pola- ganje cevi je bila skoraj ne- mogoča. Nevarna strmina, vmes skale in daljava preko treh kilometrov. Izpod po- bočja Paškega Kozjaka-Taj- ne vse tja do Klanca blizu Dobrne. Danes teče kristalno čista voda v prav vse domove. Neizmerno bogastvo! »Pleničke bom prala pri bistrem studenc'...« Ni moč popisati, kako je akcija potekala. Ali je sploh treba povedati, kako so mno- gi v tej tihi in složni akciji zavihali rokave? Tudi besed ni v zahvalo za vse zamahe s krampi in lopatami v rokah, za zamahe, ki so doneli V- svetlozelene spomladanske gozdove. Zdaj se vidijo le še sledi zasutih jarkov. Ostala je tudi nepopustljiva volja in odre- kanje vseh, ki so tako nese- bično pristopili in udarili. Dobro jih poznamo: Ivan Arlič, Ivan Krivec, Martin Mihelak, Jože Rošer, Jože Vrečko, Ivan Rošer... Zgleden primer, ki bi ga morali posnemati vsi kraji in ljudje v njih, ki še živijo s pehanjem za ta življenjski vir, za vodo. * Nam vode ne bo več zmanjkalo. Ves nadzor nad deli smo zaupali tovarišu Štoru. Za kvalitetno in uspešno rešitev celotne do- kumentacije mu pripada po- sebna zahvala. Hvala tudi Krajevni skupnosti Dobrna za nesebično in vsestransko pomoč. Hvala od vseh Klan- čanov, vseh koristnikov tega ponosnega vodovoda! STANKO MIKLAVC Karel Kos, ki je vodil celot- no akcijo, je svetal zgled ve- likega dela. Že v mladih le- tih je kot mojster in delovo- dja brezhibno izvedel mno- ga gradbena dela. Zdaj ga čaka še dodatni glavni re- zervoar, za katere9a pravi, da bo nared še pred zimo. Jože Novak, sicer doma iz Medjimurja, si je v Dobrni s trudom zgradil dom, v kate- rega si je te dni napeljal vo- do. Upravičeno si jo je za- služil. Med delom se ni bal natovoriti tudi po sto kilo- gramov potrebnega mate- riala. Mojstru Kosu je bil desna roka. ŠENTJURSKI ČEBELARJI SO SI OGLEDALI KOROŠKO Odbor šentjurskega če- belatskega društva je pri- pravil za svoje člane in njihove svojce izlet na za- mejsko Koroško. Odziv je bil tohkšen, da sta bila dva avtobusa polna izlet- nikov. Žal so pri prehodu čez mejo budni organi varnosti našh med izletni- ki tudi neveljaven potni list, njegov lastnik seveda ni nadaljeval poti. PCljub temu neljubemu pripetljaju, so vendarle vsi ostali šentjurski čebe- larji preživljali lepe tre- nutke ob obisku dežele onkraj Karavank in se vr- nili po ogledu nekaterih koo mest, med njimi tudi Celovca, domov z lepimi vtisi in upanjem, da to ni bil zadnji izlet. E. R. ŠPORTNO IGRIŠČE V STOJNEM SELU v Stojnem selu pri Ro- gatcu smo skupaj z novi- mi kilometri asfaltirane ceste dobili tudi asfaltno igrišče za mali nogomet. V okviru mladinske or- ganizacije v kraju deluje že več let ekipa za mali nogomet, ki pa doslej ni imela prostora za vadbo. Letos so mladi dobili no- vo igrišče in to po zaslugi Temeljne telesnokultur- ne skupnosti iz Šmarja, nekaterih delovnih ko- lektivov iz Rogaške Slati- ne ter Krajevne skupno- sti. Pri ureditvi igrišča so se izkazali tudi mnogi mladi, ki so opravili veli- ko prostovoljnih delov- nih ur, posebej še Jože Colnarič, Viktor Žerak in Janez Colnarič, ki so za ta dela žrtvovali celo nekaj dni počitnic. Ob otvoritvi igrišča bo- do organizirali turnir v malem nogometu. BRANKO JANŽEK 25 NAJBOLJŠIH V ŠKOFJI VASI v soboto popoldne (pri- četek ob 13. uri) bo na prostoru Konjeniškega kluba v Škofji vasi pri Ce- lju tradicionalno tekmo- vanje gasilskih enot za pokal Škofje vasi. Organi- zator pričakuje, da bo le- tos nastopilo 25 najbolj- ših tovrstnih enot iz vse Slovenije. Zanimivo je, da to ni toliko množično tekmovanje, kot srečanje resnično najboljših enot v naši republiki. Tekmoval- ne ekipe se bodo tokrat pomerile v dveh panogah in sicer v tridelnem napa- du z motorno brizgalno in v štafeti z ovirami na pro- gi dolgi 350 metrov. NOVA ŠPORTNA IGRIŠČA V ŠEMPETRU Med praznovanjem krajevnega praznika 13. junija v Šempetru so med drugim otvoril tudi nova odprta športna igrišča, ki jih doslej v tem kraju niso imeli. Ob tej priložnosti s( šolarji tamkajšnje osnovne šole ob sodelovanju TVD Partizan in drugih pripravili lep ii prisrčen program. Slavnostni govornik je bil predsednik TVD Partizan Jože Franko, ki j( med drugim omenil, da bodo nova igrišča služila za še večji ter boljši razmah telesne vzgojt v šoli, kot tudi v kraju samem. Investicija športnega objekta je milijon 300 tisoč dir omembe vredno pa je, da so samo v zadnjem času pri urejevanju igrišč opravili mladi ve kot 3000 prostovoljnih ur. TONETAVCAI OBRTNO ZDRUŽENJE ŽALEC, sekcija za šport, trim In rekreacijo vabi obrtnike ljubitelje kolesarjenja na start kolesarskega trima, ki bo v soboto 23. 6.1979 ob 7.30 uri pred dvorano hmeljarskega kombinata v Žalcu Trasa je dolga le 20 km, pri- merna za vse in polna zani- mivih preizkusov in prese- nečenj. Cilj je v Jami Pekel pri Šem- petru, kjer bo tudi razglasi- tev rezultatov in piknik s plesom za vse obrtnike in njihove svojce. V primeru slabega vremena se prireditev prestavi na drugo soboto, to je 30. 6. 1979. VAbi odbor združenje obtnikov Žalec. št. 24-21.iunii 1979 NOVI TEDNIK - stran 17 PRIČENJA SE SEZONA MNOŽIČNIH IZLETOV PLANINCEV Vseh 25 planinskih društev našega meddruštvenega od- bora PD za celjsko regijo »Savinjska« se s svojimi pro- grami približuje času, ko imajo v svojih planih množič- ne izlete v času dopustov, po- čitnic. Seveda pa ne gre pre- zreti tudi tistih, ki se sami, brez vodnikov odločajo za pohode, izlete na manj ali bolj zahtevne gorske poti. Prav je, da v teh nekaj vr- sticah poudarimo pripravlje- nost planincev ob različnih pogojih za izlete. Cilj pohoda, izleta naj izbi- ra tisti, ki območje dobro pozna (to velja še posebej za alpske ture). Izbranci izleta naj bodo fi- zično in psihično dorasli na- črtovani poti, pa še nekaj - tovarištvo, skromnost, zmer- nost so največje vrline pla- nincev, ki so se srečali prvič na izletu. Ne smemo pa pozabiti tudi tega, da se največji sovražni- ki - predrznost, bojazljivost, brezbrižnost itd.... Vsi tisti planinci, ki se že več let uk- varjajo s planinarjenjem ve- do, da je oprema zelo važna za dobro počutje ter varno hojo. Pa še kako važno je, da imamo zaščito zoper mraz, vlago, veter, sneg; obuvalo varuje noge, poleg tega še zo- p>er mehanske poškodbe, izvine, rane in podobno. Pri- prava tehnične in druge opre- me ter popotnice v nahrbt- nik: svetila, (priprave za orientacijo) toaletne potreb- ščine, vrvica, ogrinjalo, nož (cepin, dereze, vrv, smuč, pa- lice za bolj zahtevne ture). Ce imamo dvo ali tro dnevni izlet ne smemo pozabiti na dvojno preobleko, še poseb- no spodnjega perila. Skoraj usodna je za nekatere včasih prehrana, verjetno prav zara- di tega ker imajo s sabo tovor za »mulo«. Kruh, sir, pašteta, konček salame (suhe), limo- no - dve, čaj, sladkor v kocki pa še malo čokolado, to naj bi bilo najnujnejše. Sicer pa se v kočah dobijo topli obroki od enolončnice, ki je že planin- ska hrana do jedi po naročilu, ki pa so malo dražje. Se posebno v neznanem gorskem svetu moramo biti pazljivi ter opozoriti tudi dru- ge na vse kar nam grozi: drsna trava na strmini, skoki, \ skrite grape, vsakovrstna '■ presenečenja v megli, snegu, v noči, ko je orientacija ote- žena. Torej veliko je nevarnosti katerim moramo posvetiti več pozornosti že na samem začetku. Prav takšno pozor- nost pa je treba posvetiti le- potam v gorah: živali, cvetje ter nasploh okolica s tisoči slik naših največjih naravnih umetnikov. Hoja po zavarovanih poteh naj bo premišljena, ker če- prav je zavarovana ne smemo misliti, da smo že vami. Pre- pričati se moramo, če ni izpu- Ijen klin, strgana jeklenica (žica), razbit del poti, nevarno snežno prečkanje ipd. Prav tako pazimo, da se ne izgubimo, da sledimo marka- cijam, spoštovati je potrebno znamenja na križpotjih. Hoja z rokami v žepu ali pogledi za letom ptice je lahko usodna na izpostavljenem svetu. Počitki so po delu prehoje- ne poti fiziološka potreba, te združimo še z lepim razgle- dom, malico, pomenkom o nadaljevanju poti ter spozna- vanju med sabo. Veliko različnih dobrih in slabih govoric je na račun bi- vanja v planinskih kočah - domovih. Prav je, da tudi te- mu posvetimo nekaj vrstic, ki naj bi bile dobrodošle vsem, ki se še bodo zadrževa- li v teh planinskih »hramih«. Koča, dom zavetišče so na- ša skupna last, zato se obna- šajmo kot v vseh javnih loka- lih. Trezno, vljudno, umirje- no - prijateljsko. Pazimo na čistočo, zlasti v toaletnih pro- storih in spalnicah. Ne delaj- mo hrupa. Radijski spreje- mniki naj ostanejo v nahrbt- nikih. Določen čas so tudi prijetne šale zaželjene. Kadar je stiska za prostor se prilago- di okoliščinam. Zelo po- membna je skrb za varnost, pazimo na živi ogenj, sveče, ogorke. Pazimo na opremo, poravnaj mo račune, zahvala in nasvidenje. Naj na kraju teh kratkih, a zelo pomembnih napotil po- vem še to, da si človek kroji planinsko usodo najbolj sam v času pohodov ter s stažem v planinstvu. Zakaj je ponovno potrebno obnoviti pionirsko planinsko šolo prav v tem času in toli- kokrat? Verjetno zato, ker so še vedno primeri, ki ne upo- števajo kodeksa ter tako ope- vanih - izpisanih in izgovor- jenih navodil. Letos tudi za- to, ker je po gorah več snega kot v preteklih letih. Torej, srečno v gorah in »NIC NAS NE SME PRESE- NETITI«. Predsednik MDO PD ADI VIDMAJER JANKO KAC: GRUNT 16 Setvi je sledilo spravljanje skuhe. Zažetega korenja in bele repe visoko natovorjeni vozovi so stali v toplih poz- nooktobrskih večerih na dvoriščih, da so jih komaj zmogle do polnoči urne roke. O svetem Martinu so bila polja že pokojna in se je prelivalo rumenkasto zelenje ječmena v temnejšo zelen pšenice in v sivino vitke rži. Le tu in tam je še obračal zapozneli oratar mastne brazde v praho, da jo zrahljata srež in zmrzal za pomladno setev. Po sočnih trav- nikih so kimale krave na paši. Gosti dim pastirskih ognjev je legal k zemlji in oznanjal zimo. »Sonce svetega Martina prinese v teh dneh zimo,* je rekel Matija Miciki, ko je pridrsal v vežo od čebelnjaka, kjer je okovarjal z otavo panje za zimo. »Zmerom pa menda ne drži," je na rahlo oponesla mlada gospodinja, saj tudi ni mogoče zahtevati, da se podjetna mlada glava kar ukloni starim izrekom. »Drži kamor amen v očenašu," je odgovoril Matija od- ločno, vendar brez sledu nejevolje v glasu. Na svojo mla- dost se je spomnil in je čustvoval sam pri sebi: »Nikoli ne verjame mladost starim izkušnjam. Tudi jaz nisem verjel, dokler me ni življenje poučilo, da so imeU stari prav. Ko- liko zmot, žalosti in skrbi bi si svet prihranil, če bi vsak človek ne začenjal spet sam prav tam kakor njegovi očetje in dedje, vse do samega Adama. Nemara pa je prav tako, da te oklofuta in obrca življenje in zrase iz odpora močnejši rod. E, pa še dolg čas bi bilo, če bi se sukal ves svet, kakor bi stari godci peli. Tako si pa kakor koza, privezana za dolg povodec na kol, zabit sredi travnika, ki mu pravimo življe- nje. Dokler se paseš v bližini kola, ga ne vidiš in povodca ne občutiš. Cim pa ti uide oko vstran na sočnejšo pašo, in hlastneš po njej, te pa nevidni povodec, neusmiljeno vrže na hrbet. Skraja ne verjameš na kol in povodec, toda boleč hrbet te že nauči vere vanja. Tudi mene je metalo, dokler se nisem privadil. Vsega se človek privadi, še smrti, ko pride na red ..."Daje imel prav, je pokazal brat smrti - spanec, ki se ga je loteval, da je starec oddrsal v miren zapeček. Tudi s sončnim svetim Martinom je imel Matija prav. Dva dneva za njim sta bila še babjeletna, tretje jutro pa je že snežilo v debelih krpah. Zima je zaprla ljudi v hiše. Da ni bilo kolin, božiča in pusta, bi ti meseci sploh ne pustili nikake sledi v spominu. Božič je prinesel v zimski mir Kolenčevine vesel poz- drav. Že ves mesec je Polona skrivaj ogledovala snaho. Vedno bolj izpremenjena se ji je zdela. Ko je novico ome- nila Matiju, je ta malomarno zamahnil z roko: »Čenče! Nazadnje boš še trdila, da bomo za veliko noč že zibali.« Svetla je bila sveta noč, kaj čuda, če je zvabila k polnoč- nici tudi mlada Kolenca, saj so prva leta zakona le srečno nadaljevanje veselega fantovanja. Od vseh strani so se zgrnili v malo cerkev verniki. Ko sta se vrnila mlada Kolenca od polnočnice in ju je zajel prijetni dih zelene glinaste peči, je objela Micika s toplim pogledom jaslice v kotu. pred katerimi je plapolala drobna dušica v rdečem kozarcu olja. Oklenila se je Tona z mehkimi rokami okrog vratu. Tona je bil tako močen in velik, da je žena komaj sklenila roki na njegovem vratu in naslonila svojo glavo na njegove prsi. Z udelano roko ji je š^l Tona božajoč po mehkih laseh. Ko ji je pobožal še lica, je nenadno občutil, kako mu kapajo na roko gorke solze. »Kaj pa ti je, ljuba ženka, da na sam sveti večer jočeš?« ji je privzdignil mož glavo, da vidi vzrok joka v njenih očeh. Namesto žalosti pa je sijala iz ženinih oči le čudovita radost, še toliko lepša, ko se je okopala v solzah. Tona kar ni vedel, odkod vse to. Žena je videla njegovo osuplost, pa se je kljub silni zadregi nasmejala in ga potegnila k jasli- cam. Prst je položila na voščeno figuro in vdano povesila glavo. Ganjen jo je privil Tona na svoje mogočne prsi in ji šepnil na uho: »Bo dekle ali bo fant?* Še mož je komaj slišal v tihi sobi, ko je dahnila- 'Fant* Ko sta se spravila k pokoju, seje Micika tesno privila k možu. Dokler ni mirno usnula, je odzvanjala njena mate- rina duša v veseli božični pesmi: »Eno dete je rojeno, oj \ rojeno.. .* j Tona pa je še dolgo strmel v jekleno nočno nebo in si želel z vsem srcem: »Če že mora biti, naj bo vsaj dekle. Stran se omoži z obilno čoto, Tončku pa ostane Kolenče- vina. Če že Pepci ni bila usojena, jo usodim sam svojemu sinu...« V semjah se je pretegnila žena in se še tesneje privila k svojemu možu. Tona se je osvestil iz svojih čudnih misli. S krepko voljo jih je napodil, zaprl oči in kmalu zaspal. V enakomernem tiktakanju ure in tiho sopenje spečih je mimo svetila rdeča luč. II. Po trdi zimi, kije potekla brez posebnih dogodkov, razen slovesnega reševanja Matijevega devetdesetega godu, je zapihal prav na praznik svetega Jožefa močen in topel jug, ki je po štirih dneh vztrajnega dela stopil snežno odejo. Kakor vznemirjena mravljišča so oživele vasi in so se prete- govali ljudje in živina v mehkem vlažnem zraku. Dolga zima je pometla listnice do zadnjega peresa, zato je bilo naslednje dni vse v listju. Tudi Tona je najel pet grabljic. Ko je šele prva bleda lisa kazala na vzhodu, da bo spet dan, so se odpravili v zavod. Na mreže so posedle grabljice, Tona in Simen pa sta zlezla spredaj na desko. Vasi v dolini so še spale, le psi stražarji so oznanjali od soseda do soseda, da se pelje tuj voz skozi vas. V reški soteski se je že danilo, ko so privozili skozi. Komaj je prostora v tesni zaseki za potok in ozko cesto. Na strmih pobočjih kraljujejo ponosni hribovski domovi: Uplaznik in Koritnik na levi, na desni pa Ahac in prav na grebenu Vrhar. Razen Peplča in Strgarja ni nobene kmetije v grapi. Le dvoje, troje drvarskih bajt se stiska ob pobočju. Iz nekaterih se je že kadilo. Ženske v samih srajcah so se prikazovale med podboje in naglo v zadregi izginjale. Moška na vozu sta molčala, zato so pa ženske toliko bolj gostolele. »Pa, da je Nejčeva Jula zdelala, tega še ne veste?« se je čudila suha Fidelčka. »Predvčerajšnjim je prišla z Dunaja vsa v Židi. Sinoči pa je Prislanka že lovila.« »Kaj nam poveš! Pa Nejčeva, ki je bila tako pametna,« so zmajevale ženske neverjetno z glavami. »Kaj poznate svet! Pametna pravite? Lahkoverna je bila. Svet je pa ves pretkan. Še vsaka se je opekla, ki mu je verjela,« je važno razlagala Fidelčka. »Ti že veš iz izkušenj, ko si nasedla Honzu, ko ti je lagal, da je fotograf in še kaj več. Sedaj pa sirovščino tolčeta,« ji je oponesla Babnikova Polona. Grabljice so se muzale, Fidelčka pa jo je ošinila s hudim pogledom in ji ni ostala dolžna. 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 24-21. junij 1979 BI RADI SHUJŠALI? TODA KAKO? PIŠE: BORIS JAGODIC Danes sta na svetu dve izraziti množi- ci ljudi. Ena se zaradi tehničnega na- predka, visokega standarda »duši« v de- belosti svoje tolščice - druga pa zaradi podhranjenosti, nizke stopnje tehnične- ga razvoja umira. Vidite, dragi bralci, živimo mnogokrat preobilno, preveč po- žrešno in se v tem čezmerno debelimo. S tem škodujemo samemu sebi, škodu- jemo družbi in pri tem se niti ne zaveda- mo, da bi s hrano, ki jo preveč pojemo, pomagali tistim, ki danes, v času izre- dnega tehničnega napredka - umirajo od lakote. S proučevanjem vzrokov »epidemije« debelih ljudi so prišh znanstveniki do zanimivih zaključkov. Tako so ugotovi- h, da se je v razvitih deželah zmanjšala telesna aktivnost in sicer za skoraj 99%. Smatrajo, da današnji človek, ki živi v dinamičnem, stehniziranem okolju, pre-; živi približno 150.000 ur sede. To zilaša' 40 let življenja, a preostanek let življenj- ] ske dobe počiva, ker je utrujen - od; sedenja. Zaradi premale telesne aktivnosti ogrožajo zdravje in življenje tudi razhč- ne bolezni, ki jih s skupnim imenom imenujemo hipokinetične bolezni, ah bolezni zaradi premalega gibanja. V glavnem so to ceste motnje krvnega ob- toka, povečan krvni pritisk, arterijoskle- roza, slabost srčnega ožilja, srčni in- farkt, pretirana debelost, oslabitev ce- lotnega telesa in prezgodnja starost. Da- nes hoče človek vse v »eni sapi« in hla- sta po več. Hiti v službi, hiti doma, pri tem pa stoji nepremično za strojem ali sedi v uradu. Pri tem ne pozna meje in zaradi emocionalne napetosti je vedno bolj utrujen, zaradi zmanjševanja tele- snega, mišičnega mišice krnijo in zato ni čudno, da dandanašnji človek toži nad utrujenostjo, zaradi čudnih bolečin v prsnem košu - vse to obremenjuje da- našnjega človeka. Debelost je v tem zapisu močan vzrok takšnega slabega počutja in danes pred- stavlja že resen zdravstveni problem. Je vzrok in neposreden povod mnogim bo- leznim srca in ožilja. Tem eomagajo še kajenje, onesnaženje človeškega okolja, uživanje alkohola in zato v nekaterih visoko industrijaliziranih državah, raste procent ljudi, ki umirajo zaradi srčnega infarkta. Tako umre samo v ZDA čez pol milijona ljudi zaradi srčnega infark- ta. Tudi pri nas že 20% prebivalcev bolu- je zaradi povečanega krvnega pritiska in tudi smrtnost zaradi obolevanja koro- narnega sistema že deset let zavzema prvo mesto med vzroki smrti. Danes pravijo znanstveniki da je debelost sta- nje presnove, za katero je značilno nabi- ranje maščobnih oblog. Običajno je člo- vek že debel, če preseže svojo normalno težo za 10% in nagnjenje k temu je tem močneje, čim bolj zgodaj se prično nabi- rati te nevšečne maščobne obloge. Po- leg tega se debelost veča z leti starosti in doseže vrh v petem ali šestem desetletju življenja, a potem polagoma upada. Vendar nas zdravstvene statistike opo- zarjajo, da so že otroci v najnežnejši do- bi marsikje v razvitih deželah - predebe- h. Tako približno 30% dojenčkov v Veli- ki Britaniji presega normalno težo a ca 15% je izrazito debehh. V razvitih deže- lah Zahoda je že 17% prebivalstva mlaj- ših kot 30 let predebehh. Po nekaterih statistikah ki so precej realne, 40% mo- ških in 35% žensk v industrijsko razvi- tih deželah presega svojo normalno težo za več kot 10%. Kljub vse pogostejšim opozorilom, strokovnim nasvetom, ki govorijo o veliki nevarnosti prevehke telesne teže za zdravje, se danes govori preveč o estetskih problemih debelosti, a se zanemarja da je debelost velik me- dicinski problem. Arterioskleroza, posebno tista, ki pri- zadene ožilje srca in možgan je nastala marsikje kot komplikacija debelosti. Po podatkih Svetovne zdravstvene organi- zacije zavzema 60% umrhh ljudi v staro- i sti do 40 let, smrtnost, ki je vzrok v' arteriosklerozi. V tej statistiki je povda- rek, da so to bili predebeh ljudje, izčrpa- ni zaradi živčne napetosti in hlastanja »po več«. Poleg tega pa je prevehka de- belost osnova sladkorni bolezni in po isti statistiki 40% diabetikov trpi zaradi preobilice kilogramov. Pa tudi druge bolezni imajo prijemališče v debelosti: putika (giht), kot rezultat motene pre- snove, obolenje ledvic, jeter, povečanje holes'terola v krvi, pojav krčnih žil, ter neusmiljene bolečine v križu in kosteh, ki nimajo organskega (poškodba) vzroka. (se nadaljuje) »ŽALOSTINKA ZA SAVINJO« PIŠE: EDO JELOVŠEK ROJSTVO IN IME REKE Nad zaključkom Logarske doline je krnica Okrešelj na nadmorski višini 1387 me- trov. Pod njim izvira bister in mrzel potok, ki se spušča v 80 metrskem slapu čez skalno polico. Slovenci mu pravimo Rinka, Hrvati pa so mu dali bolj pesniško ime - Logarski šum. Potok pod slapom hitro izginja v pred in se pojavi zopet nad Logar- jem z imenom Črna. Skozi prelestno Logarsko dolino teče Črna do bližine Logarje- vih sester, kjer se izliva v po- tok Jezero, ki priteka iz So- sednje doline - iz Matkovega kota. In tu pri zhvu Črne in Jezera dobi bistra planinska rečica ime Savinja. Ce torej priznamo Savinji za izvir Črne, ki priteče z Okrešlja, je tok te reke od izvira do izliva pri Zidanem mostu dolg 99 kilometrov. Savinja je torej najdaljša in največja reka, ki v celoti teče po ozemlju slovenske Štajer- ske. Pisec pripovedi o Savinji žal ne opisuje reke vse do Celja, kei^ ji je namenil po- zornost v njenem toku po domači občini - od Celja na- prej. Morda se bo tega opisa lotil kdo drug. V našem pod- listku se avtor posveča zad- nji četrtini njenega toka - ti- stega, ki se je zaradi ekolo- ških razmer najbolj spreme- nil - reki v škodo, seveda. Od Celja do Zidanega mo- stu sprejema Savinja južno od Celja na levem bregu Vo- glajno (ta je predvsem kriva za onesnaženost Savinje! op. ured.). Potem se zvrstijo na desnem bregu štirje daljši in večji potoki: Rečica, ki se izliva pri laških toplicah, Ič- na ali nekdaj Ogična pri Rimskih Toplicah. Na levem bregu pa v Savinjo pritečeta še vedno zdravi in čisti La- homnica pri Marijagradcu in Gračnica, ki priteče po Jur- klošterski soteski. Od kod ime Savinja? Ime Savinja izvira še iz ča- sov Rimljanov. Se v devetem stoletju so jo razni viri ime- novali »Fluvius Sana«, kar pomeni zdrava, bistra reka. Leta 1046 jo viri imenujejo Souna, leta 1130 Soune, kmalu nato Sevna in Savna ter končno Savinja. Savinja je najbrž izpeljanka iz male Save, kot ima Drava manjšo sestrico Dravinjo. Po reki Savinji so dobili ime tudi predniki pozneje mogočnih Celjskih grofov - Zovneški (Souneški, Sevni- ški), ki so omenjani med leti 1130 in 1146. Urbar kralja Otokarja iz le- ta 1265 imenuje reko Savinjo z imenom Schoma, z maj- hnim krožcem nad črko o. Tudi Nemci so povzeli staro rimsko ime in ji dah naziv Sann (Sana). Drugo razlago o izvoru imena Savinja, daje Josip Brinar v svojem slovanju zemljepisnih imen, po kate- rem pomeni sanskrtska be- seda »savan« reko. Prav iz besede savan naj bi nastalo rimsko božanstvo Savus. Toliko o toku Savinje, nje- nih pritokih in imenu. Ribolov je nudil človeku že v pradobi pomemben vir prehrane. Z nastopom fevda- lizma so dobili neomejene pravice do ribovova le gra- ščaki. Tudi urbar laške go- spoščine iz leta 1582 določa pravico ribarjenja. Ta je pri- padala laški graščini in sicer od Tremerja do Rimskih To- plic. Dalje določa isti urbar, da lahko tržani v postnem času na svojem območju zmerno ribarijo tudi zase in za popotnike. Prva ribiška organizacija na Slovenskem je bila usta- novljena leta 1880. Takrat so bile vode in ribiške pravice večinoma v zasebni lasti, predvsem v rokah plemstva, cerkve in bogatega meščan- stva. Prvi ribiški zakon je iz- šel leta 1888. Po letu 1945 so bile usta- novljene ribiške zadruge in ribiška zveza v Sloveniji. Po- tem je prišlo do organizacije 62 ribiških družin in devet rejonskih zvez. Ribiška dru- žina v Laškem je bila usta- novljena leta 1955 in ima povprečno 140 članov. Njeno lovno območje-sega od Tre- merja, do izliva v Zidanem mostu. Še nekaj let po vojni je v Savinji živel še dokaj pester ribji zarod: belica, bolen, klen, klenič, lipan, menek, mrena, mrenič, ostriž, platni- ca, ploščic, krap, podust, po- hra, postrv, rdečeoka, rdeče- repka, sulec, šarenka, ščuka, blistavec, čep, koreselj, zele- nika. Zaradi vse večje one- snaženosti reke so se od vseh teh navedenih vrst obdržale v večjem številu samo še mrene, podusti, krapi in kleni. Ostale živali, ki žive delo- ma v Savinji, deloma na nje- nih obrežjih, ki pa tudi uni- čujejo ribji zarod so vidre, pižmovke, kače kobranke, vodomci. Ob izrednem mra- zu se v jatah pojavljajo divje race, čopasti ponirki in vča- sih celo morski, oziroma je- zerski galebi. Posebej je treba omeniti redko znamenitost zelenega kotička v zatišju in samoti na levem bregu Savinje. Okoli 50 metrov južno od mlina v Brstniku so na visokih smre- kah v gozdu blizu struge de- setletja gnezdile redke in ljubke ptice - sivkastobele čaplje. Navadno jih je bilo po pet in tudi več. Ko so pred leti širili cesto in izsekali pre- cej gozda in ko je Savinja po- stala nečista, so se te redke ptice umaknile nezna- nokam. (se nadaljuje) Savinja je tudi hudourna reka. Po obilnem deževju in po neurjih grozeče naraste in v svoji drugi polovici toka plane čez bregove. Skozi Celje, ki mu je dostikrat zagodla s poplavami, je zdaj ukročena. Pravtako po Savinjski dolini. Na naši sliki hudourna Savinja, ki se vali že v prag pod mostom v Polzeli. (Foto. J. Kra^vec) Lestvico zabavnih melodij vam pokla- nja TTG Celje - Turistična posloval- nica, Titov trg 1, ki vas vabi na letova- nje še zlasti izven sezone. LESTVICA ZABAVNIH MELODIJ: 1. CHIQUITITA - ABBA 2. APSOLUTNOTVOJ-MIRZINO JATO 3. DARLIN' - FRANKIE MILLER 4. I WILL SURVIVE - GLORIA GAVNOUR 5. ZALJUBLJENA - DITKA HA- BERL Plošče in kasete melodij, ki ste jih izbrali, so vam na voljo v prodajnih enotah KOVINOTEHNA - TOZD TE- HNIČNA TRGOVINA Celje. LESTVICA DOMAČIH MELODIJ: 1. .KRKA SANJAVA - SLAK 2. MOJ HOBI - AVSENIK 3. RDECl DEŽNIKI - ALPSKI KVINTET 4. PRAZNIK NARCIS - VESELI PASTIRJI 5. MAMINA LJUBEZEN - FLERE Nagrajenca: Jožica Behnc, Zdole 50, Kozje Srečko Mohorko, Migojnice 128, Griže Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje, Trg V. kongresa 3 a, Celje Lestvica domačih melodij je na sporedu vsak torek ob 17.15, lestvica zabavnih melodij pa vsako soboto ob 17.45. Vsakič nagrada mala plošča. _ št. 24-21. junij 1979 NOVI TEDNIK-stran 19 ROKOMET NAČRT ZA POVRATEK Z nespremenjeno ekipo nazaj v I. ligo v zadnjem tednu je bila vrsta sestankov, kjer so analizirali stanje v roko- metnem klubu AERO Celje ter se dogovarjali o delu v prihodnje. Strpnost in rea- lizem sta bili glavni potezi pri vseh teh razgovorih in sestankih. Krivdo za izpad iz I. ZRL si enakovredno de- lijo tako organi rokometne- ga kluba, tehnično vodstvo in igralci! Brez dvoma izredno zani- miv je bil zbor igralcev z ožjo upravo in trenerjem Slobo- danom Miškovičem. V odpr- tem razgovoru smo slišali marsikaj. Vse besede pa so bile izrečene z iskreno željo, da se slabosti iz preteklosti odpravijo v najkrajšem času, pa prične delo za novo sezo- no ob temeljiti analizi, ki bo podana na 4. seji skupščine ZRK Aero Celje v tem tednu, z novim strateškim načrtom. Bistvene črte tega načrta pa so: 1. povratek v L ZRL v prihodnjem letu, 2. zagotovi- tev materialnih pogojev za nemoteno delovanje kluba, 3. utrditev kluba in njegovih organov, 4. uvedba teamske- ga strokovnega dela v klubu za vsa moštva različnih sta- rostnih kategorij in 5. na osnovi vnaprej postavljene- ga in sprejetega načrta pri nadaljnjem razvoju kluba je izdelati podrobno še opera- tivne plane za posamezna moštva in klubske organe. Za realizacijo vseh teh na- črtov bodo odgovorni pred TKS, ZTKO, delovno organi- zacijo AERO vsi klubski or- gani z 10 in skupščino ŽRK Aero Celje. Kapetan moštva Vlado Bojovič je v razpravi podčrtal, da je neuspehu v zadnjih kolih prvenstva bo- trovala velika neborbenost igralcev in s tem kritiziral svoje sogiralce. Izjave dru- gih igralcev so potrdile nje- govo trditev, da med igralci niso bili povsem urejeni do- bri medsebojni odnosi, tova- rištvo in tako ni prihajala do izraza potrebna kolektivnost teama. Ob posameznih izja- vah igralcev o njihovi pri- pravljenosti za nastopanje v II. ZRL je prišla do izraza velika želja, da s svojim uspešnim nastopanjem po- vrnejo klubu in Celju, še predvsem pa svojim zvestim navijačern, vero v moč celj- skega rokometa v jugoslo- vanskem prostoru. Le dva ali trije igralci so na svojem zboru še »vzeli« čas za pre- mislek za nadaljnje nastopa- nje v klubu. Skratka, lahko pričakujemo, da bo moštvo ostalo še v svojem sestavu tudi v- prihodnje. Igralci že redno vadijo po dvakrat te- densko, za priprave na novo tekmovalno sezono pa načr- tujejo kar 35 dni z vadbo- v samem Celju, 8 dni v šport- no rekreacijskem centru na Pungartu na Pohorju, nekaj dni pa bodo prebili tudi na turneji v Zahodni Nemčiji. K. JUG VELENJSKE ROKOMETAŠICE Vil. ZVEZNI LIGI Ze v prejšnji številki Novega tednika smo poročah o vehkem uspehu velenjskih rokome- tašic, ki so po dveh zmagah v super finalu osvojile naslov repubUških prvakinj, s tem pa tudi pravico nastopa v višjem kvahtetnejšem tekmovanju II. zvezni hgi. To je plod dolgolet- nega vestnega in vztrajnega dela. Na sUki stojijo od leve proti desni repubhške prvakinje in nove članice II. zvezne hge igralke Velenja: Darinka Kropivšek, Nataša Podbregar, Franc Ramskugler (trener), Lea Planine, Irena Zemljak, Lučka Hleb, Mira Kmetic, in Ivica Špoljar, spredaj čepijo od leve proti desni Karli Kovač (sekretar), Milena Džordževič, Tatjana Jan, Albina Bovha, Cvetka Kmetic, Brigita Trbulj in Jožica Kotnik. T. V. - Foto: LOJZE OJSTERSEK IZ ŽIVLJENJA ŠŠD BOGATA BILANCA DELA Med OŠ prva Hudlnja, med SŠ pa Tehnik ZTKO je na dveh priredi- tvah, posebej za SŠD na srednjih in ŠŠD na osnov- nih šolah, priredil svečan zaključek letošnjega tekmo- vanja za najbolj množično in samoupravno organizira- no ŠŠD v občini. ' Na srednjih šolah deluje v celjski'občini 10 ŠŠD. Nji- hov vrstni red za zadnje šol- sko leto pa je bil: 1. ŠŠD Te- hnik, 2. ŠŠD na ESŠ, 3. ŠŠD na PŠC, 4. ŠŠD Kaiuh, 5. ŠKIMC Store, 6. ŠSD na SZŠ, 7. ŠŠD na KŠC, 8. ŠŠD na gostinski šoli, 9. ŠŠD na ŠC BK, dočim ŠSD na ŠC za blagovni promet je odstopilo od tekmovanja. V društvih je bilo 5171 aktivnih članov ali 82% vseh učencev, ki so bili med seboj povezani v 184-tih vadbenih skupinah. Opravili so 4193 vadbenih ur - trenin- gov, odigrali 1466 medrazre- dnih tekem, nad 110 planin- skih izletov, v njihovih vrstah pa je bilo kar 973 mla- dih vodnikov, sodnikov, za- pisnikarjev, športnih refe- rentov, propagandistov, de- legatov. Na občinskih prven- stvih je nastopilo kar 150 ekip - v košarki, odbojki in rokometu celo v dveh delih. Prvič je bilo uvedeno ločeno prvenstvo za 1.-2. razrede ter reprezentanc ŠŠD. Največ tekmovalnih dosežkov je do- seglo ŠŠD Kaiuh (10 prvih mest!) pred ŠSD Tehnik (6 prvih mest), PŠC in EŠC. ZTKO je nagradil vsa druš- tva s 45.500 N din, po najbolj- še 3 ekipe na tekmovanjih pa so prejele še vehke fotografi- je. Na osnovnih šolah so 100% tekmovala vsa ŠŠD, vrstni red pa je bil naslednji: 1. ŠŠD Hudinja, 2. Polule, 3. Ivan Kovačič-Efenko, 4. Slavko Šlander, 5. Štore, 6. Dobrna, 7. OŠ I. celjske čete, 8. I. OŠ, 9. Vojnik, 10. Veljko Vlahovič in 11. Frankolovo. Posebej je bil ocenjen še Za- vod Ivanke Uranjek. V ŠŠD na osnovnih šolah je bilo 5220 aktivnih članov, ki so bili združeni v 272 vadbenih skupinah. Opravili so 7826 vadbenih ur, odigrali 2684 medrazrednih tekem, 141 planinskih izletov in v kraje NOB, v svojih vrstah pa so imeli kar 1068 mladih uprav- Ijalcev. Resnično, to so za- vidljive številke o opravlje- nem delu izven pouka tele- sne vzgoje, ki kažejo na pri- vrženost mladih in njihovo ljubezen do telesne vzgoje, in športa v široki paleti najra- zličnejših aktivnosti. Sveča- nost je bila združena s kul- turno-športnim programom z otvoritvijo novih igrišč pri OŠ Veljko Vlahovič, kjer je KS Ostrožno z drugimi SIS vložila kar 140 milj. S din! Pri delu ŠŠD na OŠ pa je treba omeniti, da je na občin- skih prvenstvih nastopilo kar 121 ekip, domala 100% več kot prejšnja leta. Največ- je tekmovalne dosežke in najbolj množično udeležbo na tekmovanjih sta imeli ŠŠD na OŠ Slavko Šlander in I. celjske čete! Novost v delu z mladimi športniki pa je bila uvedba redne vadbe z mladimi selekcijami na de- vetih šolah z učenci 1.-4. ra- zredov, kjer je bilo v 46 sku- pinah zajetih kar 750 mladih šolarjev! Z nadaljevanjem dela v temeljnih in usmerje- nih selekcijah lahko priča- kujemo v prihodnje večje uspehe mladih na področju tekmovalnega športa. Kot za srednje šole je ZTKO nagra- dila tudi vsa ŠŠD na osnov- nih šolah za njihovo požrtvo- valno in uspešno delo v skupnem znesku 86.450 N din, posamezniki v prvih treh ekipah na posameznih tekmovanjih so prejeli v dar tudi povečane fotografije s svojih nastopov, vodstva ŠŠD pa tudi diplome z opi- som dosežkov posameznih ekip K. JUG DOBRE UVRSTITVE MLADIH ATLETOV Nova Gorica in Banja Luka sta bih prizorišči letošnjega mladinskega državnega prvenstva, na katerem se je solidno uvrstilo večje število mladih atletov in atletinj iz Celja in Velenja, nekateri pa so celo segh po najvišjih naslovih. Pri st. mladincih je mladi atlet v hoji Kolar (KI) dosegel naslov državnega prvaka z vehko premočjo in tako ponovno doka- zal svoje kvahtete. Tudi Rozman (KI), čeprav maturant, je prvi dan tekmovanja osvojil naslov državnega mladinskega prvaka na 1500 m, drugi dan pa je delal na gimnaziji maturo in se je moral odpovedati nastopu na 3000 m, kjer je bil Miklavžina iz Velenja odhčen drugi. Sicer pa je atlet vehke bodočnosti Miklavžina osvojil naslov prvaka v teku na 5000 m. V skoku ob pahci je bil Les (KI) drugi. Pri mladinkah se je Mojca Cetina (KI) v hudi borbi s Korajhjo (Lj), lahko trdimo enakovredni, morala zadovoljiti z dvema drugima mestoma - na 60 m in 100 m, čeprav je na 60 m imela enak rezultat. Mlada Andreja Regner (KI) pa je z odhčnim sko- kom 5,30 m segla po najvišjem naslovu. Mlada Topoletova pa je bila druga v skoku v višino. Po dalješem obdobju poškodb in bolezni ji bo naslov državne prvakinje vsekakor v spodbudo za njeno nadaljne vestno treniranje. Na 60 m ovire perspektivna Velenjčanka Pečovnikova segla po na- slovu državne prvakinje pri ml. mladinkah, njena klubska prijateljica Jugova pa je bila druga. Kar pet naslovov mladinskih državnih prvakov in prva- kinj, ki so jih osvojili Celjani in Velenjčani, je vsekakor spodbudna bilanca za kvjditeten nadaljni razvoj atletike v celjskem in šaleškem bazenu. K. JUG„ TKS CELJE O TRIM CENTRU, BAZENU, »NNNP 79« IN DRUGEM V ponedeljek, 25. junija bo ob 18. uri v vehki dvorani Narodnega doma 7. redna seja skupščine Telesnokul- turne skupnosti Celje, ki jo sklicuje predsednik skup- ščine Aleš lic. Delegati obeh zborov bodo med drugim razpravljah o reahzaciji finančnega načrta TKS za prvo tromesečje letošnjega leta, obravnavali program re- kreacijskega trim centra na Gričku, poslušali poročilo gradbenega odbora o sanaciji celjskega letnega kopah- šča, pregledali programe telesnokulturne dejavnosti v krajevnih skupnostih in sprejeh program vključevanja telesne kulture v akcijo »Nič nas ne sme presenetiti«. Pogovorili se bodo tudi o dolgoročnih planih TKS ter poslušah informacijo o prevzemu organizacije mladin- skega evropskega prvenstva v košarki, ki naj bi bilo prihodnje leto v Celju. Vse gradivo, ki bo obravnavano na skupščini, je objavljeno v Delegatovem poročevalcu štev. 12/79, medtem ko bo informacija o sanaciji bazena podana samo na skupščini. T. VRABL FABIJAN NA JADRANSKEM POKALU Znani celjski judoist in državni reprezentant Marijan Fabijan redno in marljivo trenira kar dva- krat na dan. Dopoldne si nabira moč in kondicijo s tekom ter va- jami po gozdovih Ostrožnega, popoldne pa trenira v telovadnici IV. osnovne šole. Pravi: »Kon- cem meseca imamo na programu velik turnir za .Jadranski pokal' v Puli. Tu moram biti prvi ali drugi, če želim sodelovati kot predstavnik jugoslovanske re- prezentance na Mediteranskih igrah v Splitu.« UNIOR PRESENETIL CELJANE Prvenstvo v republiški nogo- metni ligi se uresničuje. V nede- ljo so odigrali predzadnje kolo, v katerem so največje presene- čenje pripravili nogometaši Uniorja iz Slov. Konjic, ki so v Celju na Glaziji premagali Kla- divarja 2:1. Celjani, ki so nasto- pili pomlajeni, so imeli sicer po- budo in terensko premoč, toda gostje so s hitrimi protinapadi bili bolj nevarni in so tako dose- gli tudi dva zadetka. Nasprotno pa je vratar gostov Sodin odlič- no branil vse strele Celjanov. Uspeh so dosegli tudi nogome- taši Šmartnega, ki so v Ptuju igrali neodločeno proti Dravi 3:3. S tem so obdržali prvo me- sto in v zadnjem kolu,-ko bodo igrali doma proti Kladivarju, potrebujejo samo točko, da bo- do osvojili naslov v tolažilni skupini. Kladivar je trenutno peti in Unior po uspehu v Celju četrti. V prihodnjem kolu bo igral Unior v Slov. Konjicali proti Železničarju. SMUKA NA OKREŠUU Smučarji Nivoja, Topra, Libele in Aera so se tudi letos pomerili v tradicionalnem četveroboju, to- krat na smučiščih na Okrešlju. Največ uspeha so imeli gostitelji, smučarji Nivoja, ki so zmagali pred Toprom, Aerom in Libelo. Članice: Pajk (Aero) 19,43, Me- glic (Toper) 22,43, Solina (Nivo) 22,59. Starejši člani: Uršič (To- per) 32,18, Rožič (Nivo) 32,30, Tanšek (Libela) 35,61. Člani: Je- zernik (Toper) 32,76, Štor (Aero) 33,94, Deržek (Nivo) 33,32, Cva- hte (Nivo) 34,26. MADŽARSKI ŠPORTNIKI V LIBELI športniki celjske Libele so go- stili športnike največje tovarne tehtnic na Madžarskem, ekipo Metroponta. Ob tej priložnosti so se pomerili v raznih športnih panogah. V vseh srečanjih so bi- li boljši domačini. Moški so se pomerili v streljanju, kegljanju, nogometu in košarki. V streljanju so zmagali Celja- ni s 620:524, v kegljanju za 75 kegljev in v nogometu s 3:2. Naj- več so si gostje obetali v košar- ki, kajti njihova ekipa je član II. zvezne lige. Toda celjska Libela je tudi tu pokazala zrelo in od- lično igro ter zmagala s 110:60. DVOJICA VODI z zaostalo igro med Gorškom iz Velenja in Mikcem iz Celja, ki se je končala z zmago Gorska, se je tudi končalo letošnje medob- činsko prvenstvo Celja za posa- meznike v šahu. Letos smo dobili dva zmago- valca. Ta sta Turk iz Žalca in Goršek iz Velenja, ki sta zbrala v devetih kolih sedem in pol točke. Tretji je Kristan iz Velenja 5,5, četrto in peto mesto si delita Bri- novec starejši iz Žalca in Prislan iz Celja 4,5, šesto in sedmo mesto si delita Mikac iz Celja in Brino- vec mlajši iz Žalca 3,5, sledijo pa še Kokotec (Laško) in Zoro (Ža- lec) 3 ter Nedeljkovič (Laško) 2,5 točke. Zmagovalca bosta nasto- pila na republiškem prvenstvu. BRINOVEC PRED PERTINAČEM Najboljši celjski šahisti in ša- histi okoliških klubov se vsako leto borijo za brzopotezni pokal celjskega šahovskega kluba. Le- tos bo na sporedu deset turnir- jev. Do sedaj so že odigrali pet turnirjev, največ uspeha pa je imel Franc Brinovec iz Žalca, ki vodi pred Pertinačem in Cegler- jem, oba iz Celja. Vrstni red: Brinovec 21, Pertinač 18, Ce- gler 17, Bervar 16, Turk (Vele- nje) 14, Štucl 10, Ojstrež 8, J. Pešec 7, Mikac, F. Pešec in Kri- stan 5 točk. Ce pa upoštevamo zbir točk, ki so jih dosegli šahi- sti na vseh petih turnirjih, po- tem je vrstni red nekoliko dru- gačen: Vodi Pertinač 50, sledijo Bri-f novec 45,5, Turk in Štucl 44,5, Cegler 44, Bervar 43, J. Pešec 33,5, Ojstrež 23, Mikac 19,5, Kri- stan 18 in F. Pešec 17 točk. Na petih turnirjih je nastopilo 32 šahistov iz Celja, Velenja, Žal- ca, Šempetra, Laškega in Ljub- ljane. J. KUZMA ŽALSKI ŠAHISTI PRED REPUBLIŠKO LIGO žalski šahisti so uspešno odi- grali prva dva kvalifikacijska dvoboja za vstop v slovensko li- go. Najprej so gostovali v Zagor- ju in premagali domačine s 5,5 proti 4,5, nato pa so dobili še po- vratni dvoboj v Žalcu prepričlji- vo 7,5 proti 2,5. Zdaj jih čaka v dveh dvobojih še Fram iz Slo- venske Bistrice. V primeru zma- ge bi se žadski šahisti uvrstili v republiško ligo, kar bi bil za nji- hovo delo vsekakor izjemen uspeh. Med praznovanjem krajevnega praznika je bil v Šempetru tudi zanimiv šahovski nastop dvojic, kjer sta zmagala Skok in Stor- man, ki sta zbrala 29,5 točk ter tako samo za točko prehitela Vošnjaka in Florjanca. JOŽE GROBELNIK ŠPORT IZ ŽALCA III. kolo občinske rokometne lige: Liboje - Polzela 12:18, Pe- trovče - Prebold 23:20, Vransko - Griže 27:29 in Šempeter - Go- tovolje 22:19. Vodijo Griže. Občinskega sindikalnega tek- movanja v nogometu se je ude- ležilo 12 ekip. Zmagala je Sigma Žalec, sledijo Minerva Zabuko- vica, Ferralit Žalec itd. V roko- metu je nastopilo 14 ekip. Re- zultati v finalu: Minerva - SIP 19:18, Minerva - Sigma 16:18 in SIP - Sigma 10:25. Vrstni red: 1. Sigma, 2. Minerva, 3. SIP Šem- peter itd. V šahu za veterane je zmagal Hmezad Žalec 14 točk, sledijo Zarja Žalec 13, Ferralit 12 točk itd. T. TAVCAR PRIJATELJSKI DVOBOJ V VEČ PANOGAH Na strelišču v Celju so strelci Celja in Hrastnika izvedli tradi- cionalni prijateljski dvoboj. Po- merili so se v več disciplinah. V streljanju z malokalibrsko puško so zmagali Celjani. Med posa- mezniki je bil najboljši Ervin Seršen z 248. krogi od 300 mož- nih, sledita Branko Malec 244 in Jože Jeram 240 krogov. V šahu je bil rezultat neodločen, v malem nogometu so zmagali Celjani, v ruskem keglanju pa gostje. ZMAGA FAVORITA v Laškem so izvedli občinsko prvenstvo z malokalibrsko pi- štolo »Drulov«-. Po pričakova- nju je zmagal Vinko Lavrinc s 493 krogi od 600 možnih. Drugi je bil Alojz Miklavc 416, tretja pa presenetljivo žena zmagoval- ca Zora Lavrinc s 388. krogi. Na- stopilo je 14 tekmovalcev. Pri mladincih je zmagal Boris Gori- šek s 198 krogi od 300 možnih. TONE JAGER 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 24-21. junij 1979 NOVA CISTERNA V LJUBEČNI V nedeljo popoldan se je več kot sto gasilcev in v^ sto krajanov zbralo pred gasilskim domom v Ljubečni. Zbrali so se na slavnostnem prevzemu nove gasilske cisterne, ki so jo dobili gasilci iz Ljubečne. Za cisterno, ki je veljala nekaj nad 450.000, dinarjev so sredstva zbrali krajani, SIS za varstvo pred požari in delovna organizacija Ljubečna. V pozdravnih besedah je predsednik društva Ivan Brecl orisal uspehe tega društva. Poudaril je da je društvo v enem letu prevzelo dva nova avtomo- bila. S cisterno, ki so jo prevzeli, se uvrščajo med najbolje opremeljena društva v občini. Vendar s tem še niso zadovoljni. Prizadevali si bodo, da bo- do še bolje opremljeni in izurjeni. Del sredstev in dela pa bodo v prihodnjem letu namenili tudi za preureditev doma. V imenu pokrovitelja tega prevzema delovne organizacije Ljubečna je spre- govoril direktor Marjan Kranjc. Dejal je da so delavci Ljubečne ponosni na delo društva. Zato društvu tudi poma- gajo in mu bodo še priskočih na po- moč. Zbrane je pozdravil še Vili Podpe- čan predsednik skupščine krajevne skupnosti in Maksi Naglic predstav- nik botrov nove cisterne. Na prireditvi tudi niso pozabili na tiste, ki so največ pripomogli, da so gasilci dobili cister- no. Tako so izročili priznanje Antonu Pevcu, Vidi Kogovšek in Bredi Podgo- relec. MILAN BRECL ALPINISTIČNI KOTIČEK SPREJEM ZA JUNAKA Plezalna sezona v polnem teku, le vreme nagaja v četrtek je bil v osnovni šoli Antona Aškerca v Rim- skih Toplicah sprejem za do- mačina Francka Kneza in Jožeta Zupana, udeleženca odprave na Mount Everest. Na pobudo občinske skup- ščine Laško in družbenopo- Utičnih organizacij ter kra- jevne skupnosti Rimske To- plice smo bili priča slavju, ki s svojo prisrčnostjo in vese- ljem prekaša vsako priredi- tev na najvišji ravni. V lepo urejeni dvorani nove šole, ki je bila daleč premajhna za vse, ki so hoteli pozdraviti svoja junaka, so se zvrstili govori, prisrčni kot sosed so- sedu, zapel je moški pevski zbor in pionirček osnovne šole, deževala so darila de- lovnih organizacij od Laške- ga do Sevnice. Skromna fan- ta, člana AO Celje, sta bila zbegana in v zadregi. Videlo se je, da sta bolj doma v sa- moti strmih sten, kjer ni plo- skanja in gneče, da sta sreč- na samo v svojem divjem elementu. Zaslužila sta slavje in stisk roke. Nista stala na vrhu, to- da garala sta z drugimi vred in izgorevala pod tovori do tabora IV. Vrh je vedno delo kolektiva in nemalokdaj imajo največ zaslug za uspeh prav tisti garači od zadnjih taborišč. Kot vsak Himalajec doslej, sta tudi naša dva fanta že ne- kaj ur po prihodu domov po- hitela pozdravit domači gor- ski svet - i«Yanček Knez je že po eni uri drvel v svoj drugi dom - na Okrešelj. Obema čestitke in še veliko dosež- kov. Mlada sta, pa še toliko deviškega je v naših in tujih stenah. V nedeljo in že dve nsizaj so stale naveze pod stenami in prodajale dolg čas. Ko je bUo sonce so grozili plazovi, sedaj pa pada dež kot za sta- vo in sekajo strele po grebe- nih. Namesto plezanja so čla- ni in tečajniki čistili okoUco zimske sobe na Okrešlju in trenirali »v sklacah«. 9. in 10. 6. sta Lesjak Ivan in Verdnik Stojan kljub sal- bemu vremenu ponovila Herletovo smer v Ojstrici V-f-Aj in Desno smer v isti steni IVA^. V začetku julija organizira AO Celje ledeniški tečaj za tečajnike in pripravnike na Grossglocknerju. Pogoj za udeležbo na tečaju je vsaj 5 zimskih vzponov v domačih stenah. IC Tečaj celjskih alpinistov v serakih ledenika Pasterce Ml IN ZDRAVJE O BOLEZNIH SRCA PIŠE: dr. JANEZ TASIČ specialist internist - kardiolog Svetovna zdravstvena or- ganizacija je na podlagi raz- nih študij izvedenih po sve- tu, ki so proučevale ateros- klerozo in bolezni koronark objavila faktorje rizika, to pomeni tiste glavne povzro- čitelje ateroskleroze, ki naj- prej in v največji meri prive- dejo do obolenja žil. Na prvem mestu je prehrana, bogata s holesterolom in ži- valskimi maščobami, takoj pa ji slede zvišan krvni pri- tisk, kajenje cigaret, sladkor- na bolezen, psihični stresi (predvsem pri ljudeh, ki so emocionalno zelo občutljivi), giht, putika, debelost, po- manjkanje gibanja ter nato indirektni faktorji na katere človek praktično ne more vplivati in ti so: dednost, spol, leta. Cilj vseh epidemioloških študij je bil isti: kako najti povzročitelje koronarne bo- lezni pri čim večjem številu ogroženih prebivalcev in ka- ko planirati preprečevanje, da bi tako pravočasno od- stranili povzročitelje teh ne- zaželjenih sprememb na ži- lah. Mnogo problemov je še ne- jasnih, predvsem pa mental- ni stres, saj je njegovo merje- nje neizvedljivo, reakcije nanj pa popolnoma indivi- dualne. Med najbolj poznane štu- dije šteje Framinghamska študija in študija A. Keysa in sodelavcev. Zajema sedem različnih dežel, med njimi tudi Jugoslavijo. Za prouče- vanje so izbrani zdravi mo- ški med 40 in 60 letom staro- sti. Pri njih so zasledovali vse te omenjene faktorje rizi- ka in jih vsakih nekoliko let statistično obdelali in objavi- li rezultate. Za takšno študijo je naša dežela idealen, lahko rečemo pravi biološki laboratorij, saj se način življenja in prehra- ne med enim in drugim kra- jem zelo razlikuje. V študiji so zajete vasi v okolici Ma- karske, vasi v okolici Osjeka, delavci tovarne Servo Mihajl iz Zrenjanina, vas Velika Krsna v bližini Mladenovca ter predavatelji Univerze v Beogradu. Vsi ti ljudje so iz- postavljeni različnim faktor- jem že v samem okolju. Ta proučevanja so se zače- la že leta 1958. Med vodilnimi rizičnimi faktorji sta torej holesterol in maščobe ta dva pa se v teh posameznih krajih zelo ra- zlično uporabljata v vsakda- nji prehrani prebivalcev. Poznano je, da so maščobe predvsem takšne kot je svinjska mast težko prebav- ljive. Takšnim maščobam pravimo tudi maščobe z zasi- čenimi maščobnimi kislina- mi, ki zelo težko reagirajo v presnovnih procesih v orga- nizmu. Pravo nasprotje so razna olja. Ta vsebujejo več nezasičenih kislin, so manj, škodljiva in lažje prebavlji- va, ter celo znižujejo količino holesterola v krvi. Sedaj lahko prikažemo ta- belo iz katere so vidni rezul- tati teh posameznih študij, prej pa moramo opozoriti še na nekaj: poznano je, da je število infarktov na Japon- skem v primerjavi z ostalimi deželami razvitega sveta izredno nizko, pravo na- sprotje pa je vzhodna Fin- ska, kjer živijo ljudje zelo »zdravo« življenje, po številu infarktov je vodilna v svetu. Zakaj? Kaj je temu vzrok, so se spraševali znanstveniki. Iz prikazane tabele nam bo marsikaj jasno: Iz tega vidimo, da je ra- zmerje med lahko prebavlji- vimi maščobami in težko prebavljivimi na Finskem v bistvenem nasprotju kot na Japonskem ali v Dalmaciji. Podoben odnos je tudi v Slo- veniji, tako, da spada naša dežela v visoko rizično sku- pino že po samem načinu prehrane. Vendar vse ne moremo ra- zlagati iz tega enostavnega odnosa, saj so v igri različni med seboj povezani faktorji. Problem je tudi v tem, da je težje zdraviti in odstraniti več faktorjev rizika kot ene- ga samega. Ko pa je že razvit aterosklerotski proces, je preprečevanje že prepozno, čeprav je še vedno smiselno. Zato je važnejša in uspeš- nejša kot v marsikateri drugi bolezni zgodnja diagnostika, pravočasno opozarjanje in odstranjevanje vzrokov zgodnje ateroskleroze. Pomembnost tega odkri- vanja v populaciji in uspeha zdravljenja ni možno dovolj poudariti, verjetno bo zgo- vornejši enostaven podatek, da je Američanom samo s preusmeritvijo prehrane na tisto z manj maščob in z zdravstveno vzgojo uspelo v relativno kratkem času pre- makniti povprečno dobo, to so leta v katerih se javlja naj- več infarktov za celih deset let. Zato tudi mi ne smemo vreči puške v koruzo (čeprav je koruzno olje bolj zdravo kot svinjska mast), ampak se mora vsa populacija pravil- no vzgojiti in navaditi" na zdravo prehrano in stalno te- lesno aktivnost, o čemer bo še govor v naših prispevkih. Za vroče in sopaine dni - hišni viažilec ir^ čistilec zraka iz Gorenja; cena 815,75 din Prezračevaiec zralca in zidni ventilator; ce< na 200,80 din in 282,37 (lin Sušiiec las, cena 445,52 din, ima|o pa tudi cenelše 387.79 din. Mešalec, cena 725,39 din. Z njim se lahko, tudi melje, seltija, stiska sadje itd. Vse to dobite v pritličju veleblagovnice T. št. 24-21. junij 1979 NOVI TEDNIK - stran 23 KRONSKA PROM. NESREČE NEPREVIDNO PO PROGI RADOMIR MITOVIČ, 18 in IVAN MILICEVIC, 19, oba začasno stanujoča v Košnici pri Celju, zaposlena pa v celjski Metki, sta pozno zvečer tekla po bližnjici od zdravilišča v Laškem proti železniški postaji. Približno 300 metrov pred železniško postajo pa je mimo pripeljal tovorni vlak, ki je oba nepre- vidneža povozil do smrti. KLJUB UMIKANJU GA JE ZADEL Pešec MARTIN KOSO- BER, doma iz Koretnega je stopil na regionalno cesto v trenutku, ko je iz smeri Ro- gatca pripeljal z osebnim av- tomobilom FRANC PRE- VOLSEK. Le-ta je skušal preprečiti nesrečo, tako da je zapeljal skrajno levo, vendar je eosobra kljub temu zbil. Težje ranjenega pešca so od- peljali v celjsko bolnišnico. NA NJIVI SE JE PREVRAČAL Iz Ljubnega proti Mozirju je vozil z osebnim avtomobi- lom FRANC ROSENSTEIN, 25, iz Brezja pri Mozirju. Ko je vozil skozi Spodnjo Reči- co, ga je zaradi neprimerne hitrosti v levem, preglednem ovinku začelo zanašati. Za- peljal je v levo na njivo, kjer se je avtomobil večkrat pre- vrnil in obstal na boku. Težje ranjena voznik in njegov so- potnik sta na zdravljenju v celjski bolnišnici. MateriaLne škode je za okoli 15.000 di- narjev. ALI JE VZROK UTRUJENOST? Voznik osebnega avtomo- bila ZVONKO TURNER, 24, iz Huma na Sutli je vozil okrog 2. ure ponoči skozi Imeno. Iz še neznanega vzro- ka, verjetno pa zaradi zaspa- nosti, je zapeljal na levo stran cestišča in vozil po bankini 24 metrov, nato pa trčil v propust obcestnega jarka. Na avtomobilu je ško- de za 30.000 dinarjev, voznik in sopotnik pa sta težje ra- njena. ŠE ENKRAT PREHITRA VOŽNJA Iz Velenja proti Arji vasi je vozil z osebnim avtomobi- lom ANDREJ FIJACKO, 27, iz Velenja. Ko je pripeljal v Veliko Pirešico, v levi oster ovinek, ga je zaradi nepri- merne hitrosti začelo zanaša- ti in je čelno trčil v stano- vanjsko hišo št. 22. Voznika Fijacka so v kritičnem stanju prepeljali v celjsko bolnišni- co; škode pri tej nesreči je za okoh 20.000 dinarjev. NEPREVIDEN PEŠEC Na pločniku ob Teharski cesti v Celju je stala skupina ljudi. Mimo je pripeljal voz- nik osebnega avtomobila VID PUSNIK, 20, iz Preseč- nega pri Šentjurju, ki je zbil pešca, JULIJUSA LESKO- VARJA, 48, iz Celja. Lesko- var je namreč neprevidno stopil na cestišče tik pred osebnim avtomobilom. Peš- ca, ki ga je voznik zadel s sprednjim delom, je Pušnik sam odpeljal na zdravljenje v celjsko bolnišnico. ČRNA KRONIKA REŠILI SO LE DVE KRAVI Neurje v preteklem tednu je prizadelo tudi gospodar- sko poslopje v Ravnah pri Velenju. Strela je namreč udarila v prostor, velik 14 x 8 metrov. Ljudem je iz gore- čega poslopja uspelo rešiti le dve kravi, vsa ostala živina in orodje pa je zgorelo. Ško- do cenijo na okoh 150.000 di- narjev. NEZAKLENJENO STANOVANJE V nezaklenjeno stanovanje v Rimskih Toplicah številka 3 je podnevi vstopil nezna- nec in iz usnjenega kovčka, ki pa je bil zaklenjen, odne- sel 68.000 dinarjev gotovine. DVOJE KAZNIVIH DEJANJ JANEZ SVETANIC, 27, doma iz bližine Rogoševcev, začasno pa živi v Velenju, je osumljen dveh kaznivih de- janj, in sicer velike tatvine in krive ovadbe. Svetanič je namreč dopol- dne, med malico iz sostano- valčeve omare vzel 23.500 di- narjev gotovine in hranilno knjižico. Da bi vse izgledalo kot pravi vlom, je »vlomil« tudi v svojo omaro. Ko sta se s sodelavcem in sostanoval- cem popoldne vračala do- mov, sta opazila vlom in ga prijavila velenjski postaji milice. Kriminalisti UJV Celje, velenjske postaje milice in oddelka milice na Teznem pa so po nekaj dneh ugotovi- li in tudi prijeli pravega sto- rilca, torej Janeza Svetaniča. PADEL Z OKNA IN SE UBIL LAZAR MILCiC, 45, iz Zvornika, začasno pa iz Ce- lja, Ribarjeva 4, je zvečer se- del na okenski polici v II. etaži ter kadil in dremal. Mi- mo je prišel sodelavec in ga opozoril naj ne sedi na oknu. Že po nekaj trenutkih pa je prijatelj v sobo zaslišal za- molkel udarec in žal ugoto- vil, da je Mičič padel na tla in se ubil. PRETEPLI SO GA IN OKRADLI V gostišču na gradu v Ve- lenju sta po dosedanjih po- datkih MAHMUD KLJU- NIC, 24 in RADOMIR MAR- TlC, 28, (oba sta iz Velenja) brez razloga napadla in tele- sno poškodovala ANTEJA PERICA, 44, iz Velenja. Med pretepanjem je Periču izpad- lo nekaj denarja, točneje 10.600 din, ki si jih je prisvo- jil SVETOZAR IVANIVIC, 27, ki tudi živi v Velenju. Iva- nivič je denar zadržal in ga vrnil šele na intervencijo or- ganov za notranje zadeve. Krivce bodo prijavih javne- mu tožilstvu. ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETlI PO SINGAPURU IN INDONEZIJI (9) RAJ ZA ZALJUBLJENCE PIŠE: JANEZ VEDENIK Zelo znan predel Slngapu- ra je tako imenovani Peo- ple's Park. To -je eden naj- večjih nakupovalnih centrov v tej državi. Trgovine so od- prte vse tja do polnoči. Pa ne le trgovine. Mesta, kjer si lahko privoščite masažo, tu je na desetine frizerjev, re- stavracij in kavarn ter časo- pisnih tiskarn. Tu si lahko človek, seveda če ima na vo- ljo dovolj denarja, takorekoč privošči vse, kar na svetu kaj velja. Celo plastično opeTaci- jo, če s kakšnim delom svo- jega telesa ni preveč zadovo- ljen. Pravi raj je tudi za ljubi- telje glasbe. Ni ga hita, ki je še super svež, pa ga tu ne bi bilo mogoče kupiti. Pa ne le hite s svetovnih pop lestvic. Glasbo, tako rekoč iz vsega sveta. Potem lahko kupite porcelan, pa drage kamne vseh vrst, orientalske tepihe, kinokamere in kdo ve kaj vse še. Ce imate čas in vsaj malce talenta za pogajanje, potem morate uspeti začetno postavljeno ceno zbiti vsaj za polovico. Pa še vedno bo prodajalec zadovoljen. Zani- mivo je gledati ljudi oziroma trgovce in kupce, kako se pogajajo in nenadoma se ti zazdi, da je pogajanje prava strast. Začneš in ne moreš odnehati, pa čeprav si že v naprej trdno odločen, da ti- ^ ste stvari ne boš kupil. Zgodi ' pa se lahko, da si nad svojim uspehom tako navdušen, da izdelek vseeno kupiš. V bli- žini People's Parka je tudi znana bolnišnica, v kateri je kar sedem tisoč postelj za bolnike. Izjemno moderna zgradba z najnovejšo medi- cinsko opremo. Pravijo, da je najmodernejša v vsej Aziji. Se zlasti lepo je zvečer, če se odpraviš na približno 110 metrov visok hrib nad Sin- gapurom Mount Faber. Za Singapurce je to pojem kot na primer za nas Triglav. Tu so čudovite sprehajalne poti, izjemen je razgled nad mesto pod sabo, ki je prepleteno z milijoni raznobarvnih lučk. In najlepši pogled na singa- pursko pristanišče, kjer je zasidrano na stotine ladij iz vsega sveta. Njihove luči od- sevajo v morski gladini... Kot v pravljici. Nič čudnega, da Mount Faber tako radi obiskujejo, še zlasti zvečer, mnogi zaljubljeni pari. Tu šele morajo njihova srca tre- petati. In še kaj drugega. No, za nas Evropejce, bi tisto drugo lahko brez skrbi odpi- sali, saj je vlaga v zraku kar precejšnja in je človek že ta- ko ali tako ves poten in mo- ker. Ce obiščemo Mount Fa- ber še podnevi, potem lahko od tu vidimo malezijsko oba- lo in indonezijske otoke. Z vrha Mount Fabera pelje tudi gondolska žičnica na bližnji otok, kjer so urejerta izjemno lepa kopališča ob morski obali. ZDRAVJE IZ NARAVE KOZJE MLEKO-NOVO OROŽJE PROTI RAKU Za zdravje je »odgovor- na« tudi zdrava prehrana. Med prehrano sodi med naj- bolj zdrave predmete mle- ko. Vsako mleko je zdravo, pa naj bo tisto, ki ga pri prsih pije dojenček, naj bo kravje mleko in kot je nava- da na vzhodu in Afriki - ko- bilje mleko. Toda najbolj zdravo, rekli bi zdravilno, je kozje mleko. Profesor dr. Karl-Heinz Wagner, ki raziskuje rakava obolenja, je pri svojih razi- skavah ugotovil, da pri 370 milijonih koz, kolikor jih naj bi bilo na svetu, ni bilo zapa- ženo niti eno rakavo obole- nje. Temu podatku je profe- sor posvetil posebno raziska- vo in ugotovil, da je v kozjem mleku sestavina približno enaka kot pri kravjem, da pa ima kozje mleko več maščo- be in beljakovin, pravtako pa tudi mnogo več kalcija, kalija, magnezija in fosfata. V suhem izvlečku je pri koz- jem mleku več brezmaščob- nih vitaminov, kot so A, E, K in za živce izredno važnih vi- taminov kot so Bj, B2, Bi2, C in nikotinska kislina. Poleg tega je v kozjem mleku od- kril ubichinone v večji mno- žini kot pri kravjem mleku. Le-ti imajo funkcijo enzy- mov, ki omogočajo življenje telesnih celic in vežejo duši- kove atome ter s tem pove- čujejo odpornost. Morda je ravno v tem skrivnost, zakaj koze ne obolijo na raku? Pri poizkusu na 40 podga- nah je profesor Wagner s svojimi sodelavci prišel do sijajnega zaključka. S poseb- nimi maščobami hrane so pri podganah povzročili obo- lelost do stopnje, ko ledvice sploh niso več delovale. Ko so potem vpeljali posebno kuro s kozjim mlekom, je bo- lezen vidno nazadovala. Toda kot vemo, je v Evropi koz vse manj. Samo nekate- re južnoevropske države jih še gojija Zaradi zaščite kra- škega rastlinja so bile koze skoraj povsem odpravljene tudi pri nas. Kaj bi bilo treba storiti? Najbrž koze nimajo tako kvalitetnega mleka samo za- to, ker so koze, marveč tudi zaradi specifične prehrane, v kateri te živali dobivajo bo- gastvo omenjenih snovi. Za- to so koze na prosti paši, ko povzročajo tudi škodo, dajal- ke boljše kakovosti mleka, kot tiste, ki se hranijo v hle- vih in s hrano, kakršno dobi- vajo krave. Na žalost je ko- ristna žival, kot je koza, hkrati tudi velik škodljivec. Tu vmes bo treba najti reši- tev, če se bodo potrdile zaen- krat skoraj laboratorijske ra- ziskave o koristnosti kozjega mleka. Kozje mleko bi na- mreč morali piti zdravi lju- dje, da bi preprečili bolezni, med njimi rakavost. HUMOR Oče na sprehodu z malo hčerko sreča svo- jega prijatelja in mu pripoveduje o svoji novi sodelavki: - ... in postavo ima kot lutka! - Ali zapre oči, ko jo položiš, vpraša hčerka. Nevesta svojemu možičku ob prihodu na cilj poročnega potovanja: - In zdaj, moj ljubi, delajva se, ko da sva že dolgo poročena. - Prav. Potem nosi svoje kovčke sama. - Moj sin ima vse možnosti, da bo postal pop popevkar. Dosedaj je motil samo nas iz hiše, danes pa sem dobil prvo pritožbo iz so- sedstva. - Le kje sem imel glavo, ko sem ti obljubil, da sem te pripeljal na festival zabavnih melo- dij, pravi menažer pevki. - Kje? Na mojih prsih! Pevka se pritožuje nad slabim uspehom svoje prve plošče. - Saj ni slaba. Včeraj sem jo kupila? - Ah, ti si bila tista? KDOR SE UTAPLJA, SE TUDI ZA SLAMCO GRABI.. (Ljudski pregovor) AVTO NA SONČNE ŽARKE Horst Emke, nemški minister za tehnologijo, preizkušal igračko-model avtomobila na pogon s sončno energijo, ki gal je ministru poslal profesor tehniške univerze v Stuttgartu. Na strehi malega modela je osem sončnih celic, ksikršne uporabljajo pri umetnih satelitih. Minister v svojem kabi- netu ni imel dovolj sonca, zato si je pomagžil kar z žarnico. Je tudi šlo. Potem ko se je »naigral«, je izjavil: »Človek bi moral hudo mlad, da bi doživel vse, ksir se na tehniškem področju obeta!« NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZPL Celje, Laško, SI. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec - Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni in odgovorni urednik: Milan Seničar, tehnični urednik Franjo Bogadi - Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Brane Stamejčič (odgovorni urednik Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl - Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana - Rokopisov ne vračamo —Cena poš. štev. '^din - Celol. naročnina 230 din, polletna 115 din. Za inoz. je cena dvojna. Stev. žiro rač.: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.