■= flgfisoP 14.000. — Sfojerc peija za ceio leto eden goldinar. ~ / Naročnina za celo leto K 2 —, — Posamezna Številka velja 3 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plaCuje in se mora poslati v naprej. Cena oznanil je za 1 stran K 32—, «/, strani K 16—, »/« strani K 8.—, '/$ strani K 4-—, '/,„ strani K 2—, «/3, strani K l*—. — Pri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana. — Za oznanila (ins>erate) uredništvo in upravništvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravništvo je v Ptuju v i -umskem poslopju. — Stajerc izhaja vsaki dnigi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične Številke vposlati. Star. 13. V Ptuju v nedeljo dne 26. junija 1904. V. letnik. Našim cenjenim naročnikom. Prvo pollelje je sedaj ininolo. Prosimo toraj tiste naše naročnike, ki nam I naročnino še dolgujejo, da blagovolijo nam dolžni znesek takoj vposlati, ker bi drugače bili primorani, dopošiljanje lista ustaviti. Vsakdor želi svoje iuieti, toraj tudi Vi nam ne bodete naše uljudne prošnje zamerili. Upravništvo „Štajerca". Politično „romanje" ali zvijača črez zvijačo. Takozvani narodni voditelji in buditelji, ki pa so iv za prav zapeljivci svojih rojakov, izmislili so si novo zvijačo. Na vso moč bobnajo pa svojih jparskih listih, da nameravajo dne 4. julija t. 1. jditi neko „romanje" k Mariji Brezje na Kranj-kem. No, mi ne obsojamo romanja vobče. Lepo je, io se zbere večje ali manjše število vernikov, da se iopno poda na kako božjo pot k enemu ali dru-emn slovečemu svetišču, kjer upa doseči srčne tožbe in duševnega razvedrila. Poglavitni pogoj po-žnemu in Bogu dopadajočemu romanju je pobožni boguljubni namen. Kjer tega ni, tam se tudi ne )re govoriti o „romanju" ali „božji poti". Pri tem opravku in dejanju se mora sosebno tudi lati na smoter ali cilj. Ta naj bi bil pri pravem resničnem krščanskem romanju, da se ž njim stori sebno češčenje Bogu v zadoščenje grehov tistih, ki se romanja udeležijo. Kjer toraj ni pravega in poštenega namena in tudi ne pravega smotra, tam se o romanju sploh ne more in ne sme govoriti, temuč to je posvetno pohajkovanje, ki nima druzega namena, kakor da se Bogu krade dragi čas, dotičnim udeležencem pa denar iz žepa. Pervaški sleparji kličejo v svojih zapeljivih listih može, župane, odbornike, družinske očete, vzorne gospodarje, posebno pa vse dobre in poštene mladeniče, da se naj v obilnem število udeležijo tega „romanj a" v „kranjski raj", kjer „se imajo goditi reči, kakoršnih še d ose daj Slovenci niso doživeli. Sa-perment, to se da slišali! Kako da vendar ti kričači ne vabijo ludi farških kuharic in mežnarjev, ki bi imeli najbolj čas iti z doma, saj se bodo njihovi „gospodarji" do malih izjem najbrž vsi udeležili napovedanega „romanja". Pa teh ni treba loviti, ker že itak sedijo na limanicah, deloma prostovoljno, deloma prisiljeno. Kdor s prevdarkom čita v „Gospodarju" ali pa „Fihposu" dotično vabilo, ki stoji v obeh imenovanih listih na prvem mestu, ta bode takoj spoznal, kaj da klerikalni sleparji s tem takozvanim „romanjem" nameravajo. Žele namreč prostodušno slovensko ljudstvo še trdneje v svoj jarem upreči in si premoč nad njim zagotoviti. Ker tega poštenim potom ne upajo in ne morejo doseči, poslužili so se zvijače, kakoršne so le ti hinavci zmožni, katerim nobeno sredstvo ni dovolj zaničljivo, ako le količkaj obeta uspeha njihovim sebičnim in potuhnjenim namenom. Sklenili so dati svoji politični agitaciji ime ..romanje". To se vendar pravi Boga očitno za norca imeti. To je takorekoč bogokletstvo. ki vpije v nebo za maščevanje. Politično zborovanje, na katerem se bodo slišali večinoma le šuntarsti in pun-tarski govori, si ti nesramni hinavci predrznejo imenovati romanje" ali ,,božjo pot". Uverjeni smo. da se bode na tem shoda vragu boljo služilo kakor Bogu. Mogoče je sicer, da bodejo vsaj nekateri udeleženci zjutraj v cerkvi pobožno (vsaj navidezno) Boga molili, celo verjetno pa je tudi, da se bojo ravno ti svetohlinci potem celi dan najbolj strastno okoli zlatega teleta vrteli ter mu kakor obsedenci slavo krolili. Vprašamo ali je to spobodno in umestno, če človek sprejme sveti zakrament pa se neposredno po sprejmu poda v posvetni hrup in trušč. In to se ima, kakor napovedajo ti svetohlinski listi na nameravanem mladeniškem shodu zgoditi. Bog ve. če ne bode prišlo tudi na tem shodu do krvavih izgredov — pretepov in morebiti celo do pobojev — kakor se je to zgodilo že na manjših shodih, koje so priredili fanatični kolevodje na Spodnjem Štajerju. Večina naših cenjenih čitateljev se še najbrž dobro ve spominjati, kar smo poročali o svoječasnih mladeniških shodih; n. pr. o shodu v št. Lenartu (oziroma pri sv. Trojici) v Slov. gor. in o shodu na Ptujski gori. Stariši, posebno leti klerikalnim hujskačem skomina po vaši mladini. Vaše sinove si hočejo prisvojiti ti zapeljivci; vaše sinove, ki imajo prej ali slej zavzeti vaše mesto, vaše sinove, od katerih želite in tudi upate, da bi bili pametni, varčni, sploh — vredni nasledniki na njim izročenem posestvu, na katerem ste vi dolgo vrsto let gospodarili in na njem užili dokaj veselih pa tudi britkih ur. Vaše sinove, katerim polagate na srce varčnost in zmernost hočejo vam izneveriti ter jih zapeljati (zmerno rečeno) v zapravljivost. Božjih poti ali romarskih cerkev ne manjka nam na Štajerskem; posebno Marijinih božjih poti imamo lepo število. Lahko se podate na božjo pot k enemu ali drugemu teh svetišč, ako čutite to potrebo v sebi. Seboj lahko vzamete tudi vaše sinove in hčere ter ž njimi opravite božjo pot tako, kakor se spodobi pravemu pobožnemu romarju. Pod vašimi očmi se vaši mladini ne bode zgodilo ničesar zlega, ne na duši in tudi ne na telesu. S primeroma malim denarjem lahko opravite tako romanje in vendar si bo-dete na njem utešili svoje dušne potrebe in želje, kakor tudi razvedrili svojo telo v lepej božji naravi. Sešli se bodete tukaj s bližnjimi in daljnimi rojaki, s katerimi se lahko nekaj uric kratkočasite ter pomenite o vaših gospodarstvenih razmerah. Da napovedan pohod ni nikakoršno romanje, to je jasno, kakor beli dan. Sklicatelji mečejo vam samo pesek v oči, hočejo vas zaslepiti s hinavskim prigovarjanjem in vabljenjem, da bi se udeležili njihove politično demonstracije, oziroma agitacije. Kmetu se današnji dan vobče hudo godi za denar. Stiskan je od vseh strani. Za vsak krajcar mora dobro vedeti, kam da ga dene. Dostikrat se celo večjim posestnikom prigodi, da še celo za sol nimajo beliča pri hiši. Davki ga hudo dušijo in le težko se Ž izogiblje eksekuciji. In te revčeke vabijo prili hinavci na dragoceno zabavno potovan To je vendar brezmejna nesramnost. Odkritosr. pošteni prijatelji ljudstva se potegujejo za k stan, prosijo državo in deželo, da naj se kmetu govo breme olajša, prosijo za podporo za kmete, so trpeli vsled vremenskih uim večjo ali manjšo S In klerikalni hinavci pa ga k potratnosti zapeljuje vendar že presega vse meje dostojnosti. Vpr vas razumne kmete, ali bodejo merodajni verjeli vašim pritožbam o slabih gospodarstvenih merah, ako se vozite za zabavo po svetu in k da imate „še nekaj" .v žepu. Nikakor ne. V bode rekel ali vsaj mislil: Ako ima kmet dovolj narja za taka zabavna potovanja, potem mu pa ni taka sila, kakor se pravi, in toraj tudi ni p ben pomoči. Vidite kmetje, tako si znate s svojo previdnostjo škodovati sami sebi in pa vašim tov Konečno še vprašamo posvetne kakor tudi cerkvene oblasti, ali so take sleparije dovoljene? se sme politična agitacija ali demonstracija spajati z skimi pobožnostmi? In nasprotno, ali se smejo koriščevati v politične spletkarije? Ali imajo nekateri duhovniki pravico ob vsakej priložn ob vsakej priliki med svoja duhovska opravila po vpletati ? Kmetje, bodite toraj previdni ter vsako v odločno zavrnite, ki vas namerava zapeljati k raku, kojega bi znali prej ali slej obžalovati. K" poslušajte samo vaše domače poštene duhovnike, teri se ne vtikajo v politiko, ter molite v do svetiščih ali pa se podajte na bližnja božja kjer bode vaše prošnje Božja Mati ravno tako uslišala, kakor na Kranjskem, ako se zatečete k z dobrim in poštenim namenom. V premislek prevdarek damo starišem tudi še vprašanje, kje kako bode toliko tisoč ljudi prenočilo, kakor se nadeja? — Marsikateri mladenič je že šel na božjo pot s čistim srcem in mirno vestjo, v se je pokvarjen, zapeljan. Koliko je deklet, ki so takozvanih „božjih potih" zgubile venec devištv» zašle na polzko pot zapeljivega sveta!? Vera s politiko nima ničesar opraviti čudno pa se mora vsakomur zdeti, ako se tista v med verska opravila. Kaj tacega se zamore z; le tamkaj, kjer je korupcija dosegla svoj vrlr kjer se o redu in disciplini ne more govoriti. Lj ki si dovolijo take sleparije, kakoršne so v z tem „romanjem", bojo med ljudstvom v kratkem bili vso zaupanje, kajti „laž ima kratke no in se prej ali slej kot taka spozna. Bodite kmetje in mladeniči toraj previdni in dajte se zapeljati krivim prerokom, ki vas želijo biti na pot, katerej si vaši zapeljivci še celo i ne upajo dati pravega. Uravnava Pesnice. Gospodarstveno dobro urejene države so se čas potrudile, da uravnajo struge svojih rek kakor zahtevajo razmere obmejnih posestnikov, to pravi, skrbele so za to, da se posestnikom na njihovih zemljiščih, katera ležijo neposredno ob kaki reki ali pa vsaj njeni bližini, od tiste vsled izstopa in po i njem povzročene povodnji ne dela škode. Pri nas pa se, kakor je videti, merodajni krogi za taka dela ¡presneto malo pobrigajo. Navadno ostane vse le pri komisijskih ogledih, ki se vršijo tu in tam šele v nekaterih tednih po povodnji ali po toči. In tako stoji tudi z reguliranjem Pesnice. \ Pred nekolikimi letmi so se zares že sprožile nekake „misli", ki to važno vprašanje zadevajo, a zaspalo je zopet vso „tozadevno gibanje", kakor se to že navadno godi s gospodarstvenimi vprašanji. Začelo se je že „celo" delati. Uravnal se je mali del Peauične struge od Spodnje sv. Kanigunde blizo do potre-1 državne ceste. Delo so je tako izvrstno izvršilo, da >jo ne-l sodotične varstvene naprave kljubovale vsem poznejšim rišem, povodnjim. Tudi poslednji naliv ob letošnjih Binkoštih teh zgradb ni poškodoval. Ko bi bila vsa Pesnica tako uravnana, tedaj bi Pesničanje gotovo ne trpeli tolike škode, kakoršno so jim zadnje povodnji pov-) toiz-Jnočile. r 1 sploh Že trideset let sem preplavi Pesnica skoraj redno rili in . . 1. . 1 i » 1'v •>•.... " i višje e? Ali z ver- Dsti m olitiko vabilo k ko-imetje vsako leto bližnje travnike in njive. Neko leto se zgodi to celo večkrat. To je napeljalo nekatere može ca „višjem mestu" na misel, da bi bilo vendar dobro Pesnici strugo uravnati ter obmejne kmete vsakoletne mme obvarovati. Toda iazun omenjenega poskusa v gornjem toku v približni dolžini dveh kilometrov in ke, ka- ravno takega v spodnjem toku pri Mošgancih ie Dmačih ostalo vse prj starem. L Kraji, ki ležijo ob Pesnici, so večinoma revni, 0 rada feninr so poglavitni vzrok povodnji, katere Pesnica ^ k njej skozj V80j jZ8top povzroči. Da bi se tem nadlogam ilek m rokom prišlo, obljubili so dežela, okraji, občine kakor kje m tudi posamezni obmejni posestniki podpore za nase jih meravana primerna dela, ki bi v obrambo povodnji aaljžo ainžile. Toda glavni faktor — država — ostala je rnil pa nasproti temu perečemu vprašanju dosedaj „hladna do 1 so na ircaM. Razun ničevnih obljub in nekaterih brezvspešnih štva m načrtov se doslej od nje še ničesar ni doseglo. JB Tok pesnice od državne ceste pa do njenega osebno ^a v Dravo meri okoli 68 k i 1 o m e t r o v ali i vplitjjeve t milj. Ako izstopi Pesnica, tedaj izstopijo zgodi rhune« Li njene postranske rečice in potoki, ker nimajo voljnega odtoka. Teh pa je precejšno število. Ako amemo, da je okolica, ki je povodnjim podvržena, io pol milje široka, tedaj naša trditev nikakor ni etirana, da Pesnica ob vsaki povodnji preplavi njiv travnikov, ki skupno merijo tri štirjaške milje i 30 tisoč oralov (joh); ena štirjaška milja imreč obsega 30 tisoč oralov. Na enem oralu travma se pridela navadno okoli 20 meterskih stotov 'centov) sena in ako zaračunimo stot le z 1 goldi-.rjem, tedaj znaša cena vsega sena, ki se ob času ovodnij uniči, 600 tisoč goldinarjev ali eden ilijon dvestotisoč kron, kar je že prav lep kup de-«rja. Ako še pa k temu prištejemo ono svoto, katero ane posestnike snaženje preplavljenih in s kamenjem Butih travnikov, in sicer zaračunimo za to delo pri oralu le z 1 goldinarjem, kar zopet posebič znaša najmanje 30 tisoč goldinarjev, tedaj razvidimo, da Pesnica pri eni sami povodnji napravi škode za blizo milijon goldinarjev. Te številke jasno govorijo, pa za po povodnjih prizadete posestnike tudi nekaj pomenijo. Kmetje steber vsake države. On odrajtuje največ davka v denarju, kakor tudi v krvi. Zato pa bi naj tudi država po vsej svoji zmožnosti zanj skrbela kjer in kolikor je treba, da ne bode kmečki stan prepuščen propadu in poginu, kajti to bi pomenilo ob enem tudi propad dotične brezbrižne države. Oporekati bi se sicer znalo od ene ali diuge strani, da se tukaj pač ne gre za Bog ve kakoršen znaten ali imeniten kraj; kdo se bo vendar brigal za vsak kot?! No, mi tistemu odgovarjamo : Kdor v malem ni zvest, temu se ne zaupa veliko v post. Gospodar, ki ne obrača svojih oči na vse strani ter nima skrbi za vso svojo last, je slab hišni oče, kateremu se zna prej ali slej zgoditi na enem ali drugem koncu kaka po-kvara ali celo nesreča, katero bi pravočasno z malim trudom lahko preprečil ali zabranil. Poslanci, ki si znajo tako izvrstno samohvalo spevati ob različnih priložnostih, zdaj na tem in zdaj na unem kraju, ter kmete mamiti s svojimi praznimi obljubami, naj bi se raje s trdo in resno voljo v državnem zboru potegnili za to nujno potrebo, kakor pa da se prepirajo v zbornici za reči, za katere se naš revni kmet toliko zmeni, kakor za lanski sneg. Namesto da s Čehi obstruirajo, naj bi se raje oklenili vlade od katere edine imajo pričakovati pomoči za svoje rojake, oziroma volilce. Kdor trka, temu se odpre, ako že ne na prvi mah, konečno vendar enkrat. Pripomnimo tukaj še tudi dejstvo, da se je za uravnavo Pesnice v štajerskem deželnem zboru potegnil poslanec gospod Jožef Ornig, ki ni izvoljen od kmečkih občin, temuč od trgovske zbornice. Ko bi bili takrat slovenski poslanci vzajemno podpirali ta predlog, gotovo bi se bilo dalo že davno nekaj v tej zadevi doseči. Tudi bivši državni poslanec gospod Franc Girstmayr je že ob različnih prilikah naglaše-val potrebo reguliranja Pesnice. Ta moža toraj, katera so klerikalni kričači že tolikokrat na najnesram-nejši način napadali ter ju kot največja in najnevarnejša sovražnika slovenskega kmeta razupili, ta moža sta v tej važni zadevi storila dosedaj več, kakor vsi oni poslanci, ki znajo na shodih res sladko govoriti, ob času zasedanja državnega zbora pa se po drugod potepajo, v najugodnejšem slučaju se v zbornici o jezikovnih uredbah prepirajo. — Kmetje, zapomnite si to! Vojska med Rusi in Japonci. Vest, da bi bil dobil vrhovni poveljnik ruske armade od carja povelje, se podati na jug ter rešiti Port Artur, ni resnična. Takšno povelje pa bi tudi naravnost nasprotovalo človeški pameti, kajti armada, ki bi hotela to povelje izpeljati, bila bi izgubljena. Japonci imajo namreč ondi močne pozicije in so tudi v premoči, bil bi toraj vsak poskus pogubonosen za nasprotnika, ki bi nameraval tjekaj prodirati. Dne 13. t. m. sta se spopadli sovražni armadi pri Wafankau — 50 kilometrov severno od Port Adams-a. Boj je bil dolgotrajen in grozovit. Japonci so naskakovali ruske utrdbe s tako pogumnostjo, da se jim poslednji konečno niso zamogli več z uspehom upirati in so toraj bili primorani se sovražnemu navala umakniti. Dne 17. t. m. bila je tam zopet huda bitka, nedvomljivo dosedaj v tej vojski naj veča; bil je ljuti boj, kakoršen je mogoče le pri tako do skrajnosti besnih boriteljih, kakor sta ravno ta dva sovražnika. Rusov je padlo, kakor se poroča, okoli 10 tisoč mož, Japoncev pa baje polovico man je. Grozovito je podirala ruske vrste japonska aitilerija, kije s svojimi topovi od strani prijela rusko vojno vrsto. Njihove granate in šrapnele so grozovito mesarile in kar to niso dosegle, to so storile puške in bajoneti japonskih pešcev, ki so se borili kakor turški gra-ničarji. Ob ednem se poroča, da se Japonci pomičejo naprej proti gorskemu prelazu Dalin. Utrjeno mesto S i u j a n, ki leži nekako v sredini med Fenghwangt-schönom in Kaipingom, so Japonci dne 7. t. m. zavzeli in ako od ondot na zahod krenejo, tedaj zgubi ruska armada pod poveljem generala Stackelberga vsako zvezo z glavno Kuropatkinovo vojsko. Mesto admirala M a k a r o v a, ki je našel smrt ob priliki potopa vojne ladje Petropawlovsk, je zavzel admiral S k r y d 1 o w. Došel je pretečeni teden v "Wladiwostok. Ta poveljnik namerava se s portartur-škim brodovjem zjediniti in tako s združenimi močni se sovražnika na morju lotiti, kar pa obeta Rusom le malo uspeha. Dve japonski transportni ladji so Rusi nedavno potopili. Japonski vojaki, ki so bili na teh ladjah, so raje prostovoljno smrt v morskih valovih storili, nego da bi se dali od Rusov ujeti. Sploh se Japonec ne boji smrti. Mati, oziroma žena mu pri odhodu na vojsko odločno zakrti, da naj raje v boju pogine, ko da bi se na dom vrnil s poročilom sovražnikove zmage. Obmorska trdnjava Port Arturse dosedaj Japoncem še ni dala zavzeti. Njena posadka šteje 33 tisoč mož, Japoncev, ki jo oblegajo, pa je 60 tisoč. Izguba te važne trdnjave bi bila za Ruse hud udarec. Težko, če se bode zamogla vzdržati, kajti zmanjkati zna posadki živeža, kojega od nobene strani ne more dobiti, ker je na okrog od sovražnika obkoljena, na suhem kakor tudi z morske strani. V kratkem bodemo, kakor se da sklepati, slišali o odločilnih bitkah, o katerih bodemo natančneje poročali. Spodnje-štajerske novice. Razglas o spremembi popoldnevnih blagajniških ur pri c. kr. glavnih davkarijah in davkarijah na Štajerskem. C. kr. finačno ministerstvo je z odlokom od 7. maja 1904 štev. 18.464 porazumno s c. kr. justičnim ininisterstvom naredbo z dne 23. sušca 1 drž. zak. II št. 65, s katero so se poslovne ure c. kr. davkarijah vredile, sledeče prenaredilo: Pri karijah, pri katerih je začetek popoldnevnega ura vanja določen na 2. uro popoldne, t. j. pri vseh _ davkarijah in davkarijah na Štajerskem, izjemno gli davkariji v Gradcu in v Mariboru, se končajo gajniška opravila ob delavnikih (izvzemši zadnji deli dan v vsakem mesecu) ob 4 uri popoldne Za dan vsakega meseca popoldne se blagajniška opra sploh ne izvršujejo. Ta odlok velja od 1. julija 1 V Gradcu dne 6. junija 1904. Predsedništvo c finančnega deželnega ravnateljstva. Tatinska družba goljufov, obstoječa iz 7 ki je kradla in goljufovala razven po drugih ki tudi na spodnjem Štajerskem, bila je pretečeni te v Gradcu obsojena in sicer je bilo pripoznano te in poostrene ječe Janezu Schaller 7 let, Jožefa hart 6 let, Henriku Maihart 5 in pol leta, Fran Salmhofer 5 let in Ani Schuster 1 in pol leta lena Salmhofer in Jožefa Resetritsch bili ste krivim spoznani ter kazni oproščeni. Strela ubila je 8. t. m. v Veterniku pri B ca h posestnika Franca Kostanjšeka. Delal je 8 st na V1ŠJ ko 2 kmečk venski S 6-letni doma, buh, c nevarr ima d« K sosebn Ornig-j Resnič nost s« župani; okoli i na svo more c rabil i tičnem neslane P< zastopi Ri na Spo d o r f u se sad ter pot priredi Stajerji St njega čas in a reci svojim težko : tovati. ženo in štirimi drugimi ženskami na polja, prišla nevihta. Rane na njem ni bilo videti noh a v obrazu je bil čisto črn, ko ga je strela usmr Ženske so bile samo omamljene Vojak utonil. Dne 18. t. m. je tukaj v Pto Dravi utonil vojak novinec tukajšnjega pijonirs bataljona z imenom Čačič Zvit ptiček je bil Wei8sbacher, sluga tukajšnj trgovca s železjem. gospoda M a k e s c h-a; nkn je svojemu gospodu tekom časa toliko blaga, ustijo e15 naljev8e je dela zopet prijela. Koroške novice. Nevarno početje. Nek fant v Dolanah na Ko-em (Dollach) je pomeril s puško, katero je mislil, je prazna (nenabasana), iz šale na hčer tamoš-krajili-i krčmarja Saupper-ja. Puška pa je bila nabita vsi strel je zadel dekle v trebuh ter jo smrtno-nevarno Samomor. Jožef Goričnik, pivovarski mojster v antzhofu pri Velikovcu pognal si je kroglo v ter tako storil konec svojemu življenju. Nesreč-Da katerem se je že dalje časa dala opazovati fca otožnost, zapusti ženo in štiri otroke. Požar vsled strele. Dne 29. maja je strela uda-t hišo Christian Hauser-ja v Lantzewitzu pri enburgu ter jo užgala. Ranjeni ste bili pri tej i dve osebi. Pretep in uboj. V nedeljo dne 5. junija so se i fantje v Ferndorfu pri Paternionu ter pri tej Ki enega zabodli. Storilca, ki je tudi sam težko n, so prijeli. Naliv in toča. Dne 8. junija t. 1. so imeli v okolici Doberlevesi tri nevihte z burjo, ploho in točo. Poškodovane so občine št. Pavel in Doberlaves, posebno pa Prailling, št. Ožbolt, Bistrica in Mimik. Setve so uničene in tudi sadno drevje je obklateno, tako, da ubogi kmet letos ne bode imel kaj v košt in tudi ne v sod djati. Upati je, da dojde v kratkem pomoč in podpora od dežele, kakor tudi od države. Mrliča so našli pretečeni teden na planini nad Sv. Krvjo (Heiligenblut). Bila je to ona Katarina Ebner, katera je jeseni lanskega leta brez sledu izginila. Podala se je namreč takrat Črez visoke Ture nazaj domov v Molltal, a na planini je najbrž onemogla in v snegu smrt našla. Našli so jo šele sedaj, ko je isti deloma izkopnil. V svojem oblačilu je imela všitih 140 kron. Ebner je bila šele 28 let stara. Klerikalna nestrpnost. Knjiga čast. gosp. župnika Antona Vogrinec v Libeličah je zapisana v index, to se pravi, prepovedano je brati katoličanom to knjigo. — Tukaj so spot kaj jasno vidi, da stoji pri svojih „ višjih * le tisti duhovnik v milosti, ki je hinavec in potuhnjenec, nasprotno pa, da ima odkritosrčen, miro- in resnicoljuben mašnik pričakovati „od zgoraj in od strani" le zaničevanje in preganjanje, v najugodnejšem slučaju: preziranje. V svoji knjigi „nostra maxima culpa" (naša največja krivda ali greh) je Vogrinec grajal nedostatke v življenju in v službi duhovnikov in sicer čisto resnično in bistveno, a zadel je s tem v sršenovo gnjezdo. Večina naših duhovnikov namreč ne trpi, da bi jih kdo za kaj druzega pogledal, kot za angelje na zemlji, akoravno so ti angelji — prav krvavi pod kožo in nekateri so celo kosmati. Iz Velikovca se nam poroča, da so pri zadnjih občinskih volitvah vseskozi naprednjaki zmagali, kakor to tudi ni bilo drugače pričakovati, akoravno so nasprotniki vse žile napenjali, da bi prodrli s svojimi kandidati. To je zopet dokaz, koliko se more doseči, ako vlada pri eni ali drugi stranki sloga in edinost. Toraj naprej! Dopisi. Iz Laškega trga. Odmevi po škandalu ob priliki tukašnjegabirmovanja dne 4. junija t. 1. Nezaslišani škandal, kakoršnega smo doživeli tukaj ob priliki birmovanja, popisal se je v raznih časnikih in med tem ko so se duhovi tu-kašnjega prebivalstva deloma že pomirili, najde in iznajde „celjska žaba" vedno še laži, s katerimi pita naše obžalovanja vredne kmete. Glej številke 43, 44, 45 in 46 tega umazanega pervaškega lista. Naš kmet, ki je po svoji naravi dobra in miroljubna duša, se v novejšem času od gotove strani neprestano ščuva in hujska. Akoravno je večina takemu šuntanju nepri-stopna, najdejo se vendar nekateri, ki se dajo zapeljati k izgredom, kakoršne smo doživeli tukaj dne 5. t. m. Kljub temu, da je tukašnje nemško prebivalstvo od slovenskega ljudstva vobče spoštovano in ljubljeno, se je dal takozvani „mob" (pobalinska druhal) od znanih htijskačev vendar zapeljati, ker se ir.u je namreč obljubilo nekaj pijače in smodk (cigar). Da so tukašnji Nemci med okoličani priljubljeni je čisto naravno, ker poslednji od pervih mnogih ugodnosti uživajo, kar hočemo v naslednjih vrstah dokazati. Lažnjiva in opravljiva „celjska žaba" v svoji 44. številki trdi, da je spodnještajerski Nemec „zaklet sovražnik" naroda slovenskega. No, pa poglejmo enkrat njih dela. Spoznali bodete, da so ti „sovražniki" kmetu jako ustrežni in sicer brezsebično, brez da bi računali na kako hvalo. Nemec iz Laškega okraja bil je mož, kije pri občnem zborovanju ces. kr. kmetijske družbe v Gradcu stavil predlog, naj se strokovni list te družbe tiska tudi v slovenskem jeziku, da se za-morejo i udi slovenski udje o važnih gospodarstvenih vprašanjih in narcdbah podučiti. Predlog se je sprejel in še danes izhaja ta strokovni list tudi v slovenskem jeziku, akoravno povzročuje ta izdaja jako znatne stroške. Nemec iz Laškega trga bil je mož, ki je dosegel, da se ta gospodarstveni list v slovenskem jeziku pošilja semkaj v deseterih izvodih, in sicer že črez 5 let. Kmetje, ki so za napredek vneti, dobiv-Ijajo ga brezplačno. Ko se je pred dvema letoma od deželnega odbora za uničevanje strnpenih kač dovolila nagrada ali premija treh kron in je od te nagrade bila izključena naša peščenica (Sandviper), bil je spet Nemec iz Laškega trga, ki je na višjem mestu dosegel, da se je dovolila nagrada tudi za to kačo. - Enak slučaj dogodil se je tudi letos. Ko so pred 2 letoma posestniki v št. Lenartu, Velikih gorelcih, v Gozdecu, v Razborju, v Trobentalu itd. bili po toči jako hudo oškodovani, bila sta zopet dva Nemca iz Laškega trga, ki sta se za dotične reveže pobrigala ter dosegla, da se jim je dovolila iz dotičnega fonda prva pomoč. Na prizadevanje Nemcev se je doseglo, da se že nekaj let sem posojujejo kmečkim vinorej-cem brizgalnice proti peronospori brezplačno. Nekaj posebnega je to, da se kmetje, ki so zabredli v silo in potrebo, vsikdar najprvo obrnejo do Nemcev, ki se jim vedno opisujejo kot njihovi „zakleti sovražniki." Kaj čudno! Nezapopadljivo. Od vsega direktnega davka v Laškem okraju v znesku okoli 320 tisoč kron, plačajo 280 tisoč, toraj blizu 90%, obrtniki, ki so do male izjeme Nemci, in pa večji Nemški posestniki. Okrajni zastop ima nemško večino. Poglejmo pa, kako se drži ta večina nasproti silam in potrebam osmerih večinoma revnih občin. Že dolgo let sem izdaje leto za letom črez 10 tisoč goldinarjev za živino- in svinjerejo, za streljanje proti toči itd., k čemur okraj nikakor ni primoran. No, „Domovina", kje so sovražniki kmeta? Kaj pa so storili za kmeta znani kričači in hujskači dru-zega, kakor to, da kmeta sistematično šuntajo in podpihujejo? Zini ter govori! Naši kočarji in mali posestniki — veleposestnikov kakor na Gornjem Štajerskem tukaj nimamo — so večinoma revni ter poduka v gospodarstvenih stvareh jako potrebni. Namesto izobraževalne in dučljive hrane pa se podaje našim kmetom od n hovih navideznih prijateljev, ki pa so v resnici n hovi goljufi, strupena literarična hrana v obliki š tarskih listov in tako se ubogo ljudstvo sistemati pokvarja. Tnkajšni trgovec, gospod Ilermann n. pr., biva že 14 let med nami in si je v teku tega časa p dobil občno spoštovanje in zaupanje, je našim pervako trn v peti. V zgoraj imenovanih številkah „celj žabe" pa so natisnjene o njem take nesramne 1 da se mora vsakdor zgražati, ki pozna tukajšnje litične in socijalne razmere. Videti je, kakor bi se šlo za kakega nemškega tekmeca, katerega hoče „žabji" pristaši z bojkotom ugonobiti. Združiti hočejo ter biti zase. Dobro, tedaj bodemo se vsaja prihodnje iznebili tujih narodnih elementov iz naši krogov. Sodbo o tem pa lahko z mirno vestjo prepuščamo našim trezno mislečim, pametnim kmetom Brez skrbi se smemo zanesti, da bojo pravo zadeli ter pogodili, kje imajo svoje prijatelje in kje svo sovražnike iskati. Resnicoljub. Iz Šoštanja. (Temni prizori občinsk v o 1 i t v e d n e 16. j u n i j a 1904.) „Zmagaj naša!" Tako se je včeraj po 3. uri popoldan razlegalo po našem prijaznem trgu šaleške doline, ko se je raznesla vest, da so naši „prvaki" ter njih somišljeniki po ljuti borbi ter s podporo neutemeljeni in nepostavnih sredstev v drugem in tretjem razredi zmagali. — Ali napravili so račun brez krčmarja pri tem tudi mislili niso, da kdor se zadnji smeji, se najbolje smeji. Da mi naprednjaki tako nesramno in brezobzirno početje ne bomo trpeli, se ume in to že radi tega ne, ker ako bi se pravilno postopalo,] morali bi mi v vseh treh razredih zmagati. Tret razred imel je 105 naših čvrstih napredno mislečih mož, od nasprotne strani bilo jih je pa le 95; kar se sedaj pri nasprotni stranki ni zgodilo, napravi se je nam, da se je vsem s pooblastilom izkazanim volilcem volilna pravica odrekla in na ta način bilo je 22 oseb od volitve izključenih. — Marsikateri imenitni prizori pokazali so se tu, s kakimi sredstvi naši pervaki delovali. — Nekemu tukajšnjemu kl<* bučarju se je iz neznanega vzroka pravica volitve rekla, na kar je isti odvrnil: „Kaj pa tedaj, ko ste neprestano pri meni tičali in silili, da bi na vašo stran volil, takrat bil sem pa dober in bi smel voliti? Komentarja k temu ni treba. Neka tukajšnja posestnica ni smela voliti, ker se je pred kratkim omožila in naši prvaki njeno sedanje ime ne poznajo Ali ni to vnebovpijoča krivica, katero bi mogli mi prestati in tako osramočenje gledati, napram se je pri prvaški strani za take osebe volilo, ki so že davno mrtve. — V drugem razredu mogel je žreb odločiti namreč 10 proti 10 glasom, kar se je zopet prvakom v prid obrnilo. — Izmed volilcev prvaške strani voli je tudi tukajšni graščak, „ogrski državljan",—kakor tudi občina, — Zakaj je graščak kot tujec celo proti naši reklamaciji smel voliti, nam ni znano gotovo pa, če bi volil z naprednjaki, zgodilo bi mu, J moral akonn še nas pri je njih l nisem naprf i drur'c v pop stavlje srcem okraju zmagi občine gostar nikdar seglo vaki r da irn Wosdr tičke, dolžen muhe, nali. pred 1 za ele jo'oki neke ako n Bravo veliko jali, n< za na bi m o žemo, Dr. kakor navedemu klobučarju. — Na ta način 1 bi izključno tudi drugi razred nam pripasti, ravno so pervaki na vse kriplje delovali, da bi naše zavedne volilce premotili, pa so se posebno jednemu grozno opekli, kateri je komaj ušel iz krempljev rekoč: „Kaj boste me nagovarjali, saj m nič nkradel, da me tako držite, jaz volim z dno stranko." Vsa čast takim voliJcem! —Tudi im se mora hvala izreči. Napredna stranka je polni meri svojo dolžnost storila, ter od dr. M. jen kompromis odločno odvrnila. — Z lahkim m moramo reči, „kar še ni, pa še bo." Saj se tudi g. jni glavar ni kaj lsskavo izrazil napram narodni i in mi pričakujemo v kratkem času izročitev e. katera že tako dolgo potrebuje tistega bla-nja in reda, kateri so pa pri sedanjem vodstvu ar ne bode dosegel. Z lažmi in intriguami do-o se ne bode nič in druzega orodja pa naši per-;i ne poznajo. Privatno nemško šolo začrnili so, ima 40.000 kron dolga, a ko pa je gospod Hans hnagg pozival skozi lepake tega ptička, ozir. da vsaki, kateri mora dokazati, da je šola zamena, dobi tisoč kron nagrade, molčali so vsi kot e, ter so same poparjenosti komaj sami sebe spoz-i. — Nek tukajšni „ugledni" prvak pokazal je todi d kratkim svoj šovinizem, ko se je namreč prosilo električno luč pri neki hiši, katera stoji ob robu oka ali grabna a na nasprotni strani pa gostilna e napredne vdovo z besedami: „Tam ni treba luči; nernčurji tje gredo, naj utonejo, saj jih ni škoda." o, da capo! — če take razmero vladajo, ja še o večje, katerih pa sploh danes ne bomo nava-ne smemo rok križem držati, ampak boriti se moramo napredno stvar do zadnjega trenutka, da vgono-o enkrat za vselej našega sovražnika ter pokati, da nočemo gada na lastnih prsih rediti. Toraj zmaga za danes je vaša Ali kmalu bo tista pa „naša", Kmalu boste lustig in frej, Po noč' ne bo treba vam sej. — G. M. B. . Franju Mayer po občinski volitvi v Šoštanju v album. Če tudi sla pomagala Ti župnik in kaplan, Ostal je vendar ves tvoj trud Zaman, zaman, zaman!!! Nespametne politike Se kaže zdaj uspeh, Politikov vseh pamelnih, Obsodba in zasmeh. Le pečaj se s politiko Še dalje tak naprej, In Šoštanj za Slovence bo Izgubljen za vselej —!? Po tvojih žilah nemška kri Je tekla in še bo, Slovenec nisi bil, ne boš, Čuj zemlja in nebo! Si zbrali bomo druzega, Ti vodil nas ne boš, Za tebe drugo mesto bo, Za zdaj pa pojdeš v — »koš«. Šoštanjski volilec. Iz Žič. Dne 27. majnika vršil se je tukaj pogreb rajnega bisernega g. župnika Gašperja Sabukoscheg, kateri je vsled svoje miroljubnosti, prijaznosti in ra-dodarnosti slovel daleč naokoli in bil vobče spoštovan od vseh svojih faranov. Ogromno število domačih in tujih faranov zbralo se je okoli njegove rakve, skazavši rajnemu zadnjo čast. Dokaj ginljiva bila je tudi pridiga č. g. dekana in ni se čuditi, da ni bilo niti jednega v cerkvi, kateremu se ne bi bile poro-sile oči. Dve „lastnostni", pravili so č. g. dekan, „dičili ste rajnega in sicer miroljubnost in radodar-nost". Pač v resnici! Miroljubni so bili! 47 let učili so vernike in njih vzpodbujali za krščansko vero. Politika jim ni znana, spoštovali so oba jezika in tako so vselej in z vsemi, bodisi s svojimi farani, kakor tudi s tujimi ljudmi živeli v miru in slogi. Druga lastnost bila je njihova radodarnost. Vsak je bil sprejet in mnogo je Ijudij, katerim so pomagali, ali žalibog, ravno isti, kateri bi jim morali biti najbolj hvaležni, zapustili so jih ob času bolezni in se niti brigali niso za njih. Pregovor pravi: Nehvala je plačilo dobremu, in ta resnica objavila se je tukaj očitno. Kakor že rečeno, je bil pogreb sijajen, ali to je udeležence vendar užalilo, da so se nekatere osebe, ki se sicer še nekaj rajtajo, pri tej priložnosti tako obnašale (posebno se je v tem „odlikovala" neka pevkinja), kakor se pri takih obredih nikakor ne spodobi. Upamo, da se v prihodnje ne pripeti več kaj tacega in enacega. Žičan. Iz Kozjega se nam piše: „Ker so na mene zadevajoč članek v „Domovini" z dne 20. aprila 1904, štev. 39, vsi tisti naročniki omenjenega lista, kateri so z menoj v dotiki, sklenili, da bodo se temu listu, ki po vsej resnici zasluži ime „trepa lena", odpovedali, se m e n i ne zdi vredno kak popravek zahtevati, temuč sem se samo namenil mojim prijateljem in znancem v „Štajercu" nekatera pojasnila podati: 1. Ni res, da se trudim slovenščine priučiti; jaz sem v moji sedemletni praksi vsak dan slovenski govoril, toraj sem imel priložnosti dovolj, slovenski jezik, kakoršen se v govoru rabi (pismenega slovenskega jezika doslej ne poznam), spoznavati in se ga naučiti. 2. N i r e s, da bi jaz svojih klijentov na cesti ali v moji pisarni lovil, kakor se je na primer meni že drugod zgodilo; jaz čislam svoj poklic previsoko, da bi se bavil s takimi nerodnostmi, ki za-morejo stanovski časti škodovati. Tudi mi ni taka sila, da bi moral za klijenti letati, ker jaz ne odiram tiste in imam toraj dela dovolj, da se zamorem pošteno preživiti. 3. Ni res, da bi bile gospe za mene agitirale in sicer še predno, ko sem se tukaj naselil. Izjava neke jako ugledne gospe se je na nesramni način zavila, in dotični napad je bil samo nekak poskus, tej spoštovani osebi na njeni časti škodovati, ker ji drugače ni bilo moči v obližje stopiti. 4. N i s res, da bi jaz pogostoma v pogodbah pomote delal s tem, da stavim v njih neprava slovenska imena kakor na primer šop, škop, snop ali da dajem česar v last namestn prevzemalcu — predajalcu. Pervič dosedaj še nisem imel priložnosti, da bi pisal kako slovensko pogodbo, ker še doslej tega sploh nobeden mojih klijentov ni zahteval. — Pravega slovenskega pismenega jezika še dosedaj ne poznam, kakor tudi „Domovina" ne, akoravno se je predrznila kritizovati nek odlok ces. kr. okrajnega sodišča v Slovenjem-gradcu, v katerem je dobesedno navedena točka 29, zadnji odstavek, civilnega tožbenega postopanja, ka-koršna je izdana v slovenskem državnem zakoniku. Neresnično je, da bi jaz vsled neznanja slovenskega jezika reč tako zamotal, da se ne ve, katere premičnine so s posestvom vred prodane in katere si prodajalec pridrži. V tej zadevi se je pisatelj dotičnega dopisa v „Domovini" zmotil in si je najbrž mislil nekega druzega gospoda v Kozjem, kateremu se je ta prešmentana pomota že večkrat pripetila, akoravno mu je slovenščina materni jezik. 5. Pripomnim, še da sem v Kozjem jaz edini pooblaščen stranke zastopati, posebno pa tožbe vlagati, zato so besede, katere se podtikujejo neki gos-pej, katerej je moj delokrog popolnoma znan, prava nesmisel; rekla bi baje bila, da bodeta v prihodnje sodnijska dela bilježnik (notar) in odvetnik med seboj delila." Kaj takega menda pač tudi pisatelj omenjenega članka ni verjel, ker mu vendar mora biti znano, da sodnija tega ne pripušča. Ljubeznjivi zastopniki slovenskih interesov v Kozjem naj me v prihodnje pustijo v miru, ker tako malo zanimanja za gospo-darstveno bedo tukajšnjega prebivalstva uni kmetje, ki so vsled omenjega članka na mojo besedo od „Domovine" odpadli, pri meni ne bojo našli,kakor pri tistih, ki se jim vsiljujejo „kot rešilci v sili." Opozorim danes le na to, na kakšen način se uporabljajo deske (blanje) za mostove, bakrena galica (Kupfervitriol) za škropljenje vinogradov itd. itd. — Vse na korist okraja! — Kdor marsičesar ne more zagovarjati, naj ne podtika drugemu pomanjkljivosti, katerih ima sam v obilnej meri ! — V Kozjem, dne 5. junija 1904. Dr. Richard Zirngast, odvetnik." — Pripomba uredništva : Potolažite se gospod doktor, saj je vsakomur znano, da tisto sadje ni najslabše, katerega se ose lotijo. Od sv. Andraža y Slovenskih goricah se nam piše: „Dragi nam „Štajerc!" Srčno te pozdravljamo naročniki od sv. Andraža v Slov. gor. Ponosni smo, 3a prihajaš k nam v tolikih iztisih. Tisto mariborško „klitčenco" pod imenom „Naš dom" bodemo kmalo )dpravili. — Vzel sem nedavno svojo popotno torbo ;er jo mahnil proti sv. Antonu v Slov. gor., kjer sem ;e malo oddahnil. Zvedel sem tamkaj in se tudi prepričal, da so se razmere na tamošnji pošti povoljno sboljšale. odkar je znani Župetinski Miki od ondot )dišel nekam gor v št. llj v Slov. gor., kjer ga baje iiso nikakor posebno veseli. — Zvedel sem še ne-tatere drnge refii, 0 katerih pa ti bom, ljubi štajerc, prihodajft Ko sem se malo odpočil, obrnem ,Das i: se nazaj proti sv. Andražu. Pridem do Totela, kjer da je imajo „Tabak trafiko". Zahtevam dve smodki (cigari). Medtem, ko gospodinja mojemu naročilu usj treže, zapazim na mizi dva klerikalna lista in sicei_WMa mariborskega fihposovega očeta in pa njegovega bra-j in je ki so v mor toda > verni tranca s Kranjskega, ki nosi precej pomenljivo ime „Domoljub". Premišljal sem nekaj časa, kako bi se vendar dala ta zalega do dobrega zatreti. A-ha, že sem iztuhtal. Saj lahko grem k gospodu župniku, ki so „sloveč" lovec; oni imajo dve puški, lahko mi e posodijo —, pa bo. Pa kaj, šment! Že med pot zvem, da imajo eno puško odposojeno pri loga/ njihovemu sosedu, ki jo baje neobhodno potreba,, da naganja ponočnjake od svoje malo Frančike. DL„,„. kretno se mi je še zaupalo, da ima ta sosed dotični katere „gvir" nabasan s svinjskimi ščetinami. — Pozor to- njo gc raj, ponočnjaki, da vas ne doleti „bridka osoda* t j dečku podobi svinjskih ščetin! — Poiskati si moram toraj razmer drugo orožje, da spravim to svojad tjekaj, kamor v prvi sliši in kjer ni miši. Upam, da se mi to v kratkem L posreči in naznanil ti bodem, ljubi Štajerc, o izida na O g tega lova, ki mora biti vsekakor vspešen. pri se* Naznanim ti tudi, dragi Štajerc, da se je pri maSčei nas pred nedavnim časom ustanovilo veteransko drn- upijani štvo. To je lepo in hvale vredno, da si stari odsln- jo je ) ženi vojaki segnejo v roke ter se združijo. Toda kakor vrgel povsodi tako tudi tukaj nameravajo klerikalni meše-jcsany tarji in narodni prenapetneži vplesti v društveno živ-B P( ljenje jezikovne prepire. Star, odslužen vojak naj bi Marijir se učil od neiskušenih „mladeničev" novih povelj ali baje n komand. Namesto „rechts um" naj bi se obračal po njegov, povelju: „obrni se na desno!" Hu, tega se menda[ Ni naši veterani ne bodo lahko hitro navadili! Pa saj Pa. v i jim tudi ni treba. Česar so se naučili v cesarski lina V službi, tega so navajeni in tega se bojo tudi držali.jskem. Ve te ranči tvorijo društvo odraslih, pametnih in izku- oltar s šenih mož, ne pa tolpo mlečnozobih, vihravih in nor- žemljic čavih pobalinov, ki se dajo za par vrčkov piva ali K K( vina od zasmuknjenih lisjakov za vsakoršnobodi otro- med 4' čarijo (nočem rabiti slabšega izraza) vneti ali pod- Nemški kupiti. Kdor želi najti poslušnih in prismojenih tepcev, 39 mil ta jih naj išče drugod, med veteranci jih bode malo Jskem 4 našel, ali pa čisto nobenega, kajti oni so zavedni |2, na i m toraj za hujskanje nepristopni možje. Toraj „habt sto let Acht!", dasenebodete med svetom osmešili in zašli |2 in pi v zanjke zvitih in potuhnjenih zapeljivcev! — Ruh'i! Jjudij. neki B ziliji; o. C V Umor vsled ljubosumnosti. Nedavno je na Dunaju Inamera 26-letna dekla Elizabeta Strassner na ulici za- [umora bodla dolg kuhinjski nož Ani Wokač v srce, daje kija. Te poslednja pri priči mrtva obležala. Obe deklici sta tka vla hodili k enemu in istemu spovedniku k spovedi 8 vsem Strassner se je v svojega spovednika strastno popusti zaljubila, a kakor že pri taki vroči ljubezni navadno psih o< pride, postala je tudi ljubosumna. Kot svojo naj- I Nei nevarnejšo tekmovalko je spoznala Ano W o k a č ter fcanjši sklenila se nad njo grozno maščevati, kar je tudi na Eojo žt zgoraj omenjeni način storila. — Pripomniti še gre, ¿voljeni Zunanje novice je Stassner „več ko je treba" v spovednici tičala. ? kom m t davon." 12 sto ljudi ponesrečilo. Pri New-York-u v Se-i Ameriki nžgala se je ladja „General Slocum" je pri tej priliki storilo smrt okoli 12 sto ljudij, so deloma vsled opeklin poginili, večinoma pa so morje poskakali ter utonili. 700 mrličev so že našli, a vsled hudih opeklin se jih da le malo spoznati. Tajnosten umor. Pred par meseci je prišla iz ca neka Marija Horder k grajščaku Guču v na Ogrskem za guvernanto. Pripovedovala je, da je v Gradcu neki njen f;orodnik večkrat snubil, ona ga ni marala. Pred kratkim prinesel ji je :i nepoznan deček od tega sorodnika pismo, v rem ji je naznanil, da je v Čiči ter da želi ž govoriti. Ona na pismo ni odgovorila, temuč ga n vrnila. Druzega dne so našli guvernanto strašno jnesarjeno in mrtvo pri nekem mlinu. Dosedaj je jrvi vrsti umora sumljiv neznani sorodnik. Lastno ženo razkosal je žagar Štefan Babcsany rekem. Ko je dne 25. maja t. 1. ženo zasačil sestanku z nekim delavcem, sklenil je se krvavo vati. Sel je v bližnjo krčmo ter se tamkaj dobro ¡1. Domu prišedši zadavil je nezvesto ženo, djal (e pod žagin list ter na dvoje prežagal. Nato je kosa v potok, kjer so ju žandarji našli. Bab-sedi že pod ključem. Perzijski šah (cesar) pride meseca avgusta v ïnc vare (Marienbad) na Češkem, kjer ga bode naš cesar obiskal. Stanovanja so za njega in 0 številno spremstvo baje že najeta. Namesto poroke — smrt. V rudniku v Exportu, v Severni Ameriki, je nedavno skala ubila Valen- V a v k e n-a, doma iz Rovt pri Logatcu na Kranj-. Revež je hotel ravno isti dan stopiti pred 8 svojo nevesto Franciko Dolenčevo. Bodi mu jica lahka tam v daljnem tujem svetu! Koliko je stoletnih ljudij? Na Avstrijskem imamo 47 miljoni prebivalci 800 stoletnih ljudi, ca kem med 56 miljoni 778, na Francoskem med miljoni 213, na Angležkem samo 146, na Škot-46, na Švedskem 10, v Belgiji 6, na Danskem Španskem 401 ; na Švicarskem nimajo nobenega let starega domačina, na Srbskem pa živi med samo pol miljona prebivalcev 575 sto- in črezstoletnih — Najstarejši človek je sedaj na svetu menda Brano Cotrier, meščan v Rio de Janeiro v Bra-on šteje 150 let svojega življenja. V Srbiji, posebno v glavnem mestu Belemgradu, ravali so častniki slovesno obhajati obletnico kralja Aleksandra in kraljice Drage dne 11. ju-Temu naklepu so je krepko zoperstavila avstrij-vlada. Avstrijski poslanik je zapretil, da zapusti m svojim osobjem v 24 urah srbska tla, ako "i srbska vlada takšen škandal. Dobro je vsaj odločnost pokazati. Nekaj za „jungferce," ki se želijo omožitl. Naj-možki na svetu se želi omožiti. Dal je to željo po časnikih razglasiti. On ponudi svoji 1 „lepo in srečno domačijo, vzglednega moža, mnogo denarja in povrh še popolno prostost." On je Amerikanec ter slovi pod imenom „major Karol Gautz," stanuje pa v Fairfield-u (Jovva). Gautz tehta 30 funtov in je 18 palcev „visok." Star je sedaj 39 let, toraj se ni bati, da bi večji zrasel. Njegov oče je velik mož, črez 6 črevljev visok, in mati tehta črez poldrugi cent. — Ako se kateri izmed naših deklet posreči Gautzovo „besedo" dobiti, smo pripravljeni zaroko brezplačno v „Štajercu" razglasiti. Žalosten konec cele rodbine. V Hamburgu so se zastrupili slikar Gusecke njegova žena, sin, hči in mati. Ruski jetniki, ki so ob enem ranjenci, imajo po japonskih bolnišnicah baje prav dobro postrežbo. Do 13. maja je bilo shranjenih tamkaj 376 mož in 10 častnikov. Neranjenih ruskih jetnikov je pa po japonskih bolnišnicah 141 mož in 19 častnikov. Od mrtvih se je prebudila kmečka hči Helena F r i č v Egerszegu na Ogrskem. Pokopali so jo s vsem njenim lišpom in dragocenostmi. Po noči pa sta na britof prišla dva lopova ter grob spet odko-pala. Da bi se hitreje in lahkeje polastila prstanov, odrezala sta mrliču tri prste. Vsled hudih bolečin pa se je navidezno mrtva deklica vzbudila in po konci skočila. Prestrašena zločinca sta jo urno popihala, od mrtvih obudena deklica pa je šla z ranjeno roko k grobarju, ki jo je potem domu spremil. Zgorelo je celo mestece Korstyszev pri Kijevu na Ruskem. Zgorelo je tudi več ljudij. Bivši burski general Cronje, ki je sedaj že 70 let star, angažiran je za svetovno razstavo v St. Louis-u v Ševerni Ameriki, kjer bode s primernim številom svojih rojakov obiskovalcem razslave predo-čeval „bursko bojevanje". Poročiti se tudi namerava v kratkem z vdovo nekega Nemca iz Južne Afrike. Blazna (nora) mati. V Wermsdorfu pri Dražda-nih na Saksonskem je žena trgovca Gessner-ja v blaznosti zadavila svoje tri hčere nato pa sama sebi trebuh razparala. Johann Orth, bivši avstrijski nadvojvoda Johann, služi baje, kakor poroča neki bavarski list („Fränkisches Volksblatt"), sedaj v japonski armadi in sicer pod drugim privzetim imenom. Nazi vije se baje „inštruktor japonske vojske v Tokio". Mi ne trdimo, da bi bilo to poročilo popolnoma resnično. Saksonski kralj Jurij je nevarno zbolel in bode težko kedaj do dobra okreval, ker je že v precej visokih letih. Čudežna prikazen. V vasi Szowsk v Galiciji razširila se je vest, da se je pri nekem studencu prikazala Mati Božja v vsej svoji nebeški bliščobi in krasoti. Na stotine lahkovernih ljudij roma neprenehoma k dotičnemu studencu, da bi videli tamkaj ta „čudež" in da darujejo tam svoje zadnje krvavo pri-služene groše. Prej ali slej pa se bode pokazalo, da je ta „čudež" prava sleparija in goljufija kakega zvitega ptička, kakor se je to pod enakimi okolščinami že pokazalo in dokazalo v brezštevilnih slučajih. Pisma uredništva. Dopisniku iz Kapele pri Radgoni. Brez posebnega pomena in važnosti. Kaj druzega loraj! Dopišiljateljn popravka iz Zič: Vaš popravek nismo dolžni priobčili. Vam sploh ničesar nismo očitali. Dopisniku iz Polenšaka: Vaš dopis, katerega ste pred par tedni doposlali, bi bili v tej številki objavili, loda žalibog, da je brez podpisa. Dopisov pred podpisa, pa dosledno ne sprejemamo. Prosimo Vas toraj, ravnajte se po tem in mi bodemo Vaši želji kaj radi ustregli, ker nas veseli, da se zanimate za ondotne socijalne razmere. Dopisniku od Velike nedelje: Za Vas veljajo tiste besede, katere smo sporočili dopisniku iz Polenšaka. Pišite nam kaj o „Žalostičuu, toda Vaše ime morate pristaviti. Diskrecija je Vam zagotovljena. Dopisniku iz Račjega: Ako je dotični trgovec z Vami neprijazen, tedaj se ga ja lahko izognete ter greste k drugemo. Mi ne moremo in nečemo ljudi k bojkotu hujskati. „Pohorski roparji": Vas nikakor nismo mislili žaliti, bodite toraj umirjeni. Več posebič. Loterijske številke. 74, 55, 70, 3, 83. 44, 3, 85, 69, 16. Trst, dne 4. jnni: Gradec, dne 11. junija: Zahtevajte v svoj prid vselej pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo samo v zavojih z varstvenoznamko župnika Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vseh manj vrednih posnemkov. Opr. štev. Nc 1 11C f Oklic! Po prdlogu Lorenca Horvat, posestnika v Gorii niči, se uvedo amortizacijsko postopanje od zadi „Ptujska posojilnica" („Vorschuss-Verein") izdane i| baje izgubljene hranilne knjižice glavnega delci (Stammanteilbuchel) štev. 36014 na 100 kron. Imetnik te knjižice se poziva, naj dokaže svoji pravice glede te knjižice v teku enega leti 6 tednov in 3 dni j, sicer bi se po preteku tej časa proglasila ta listina kot neveljavna. Ces. kr. okrajna sodnija v Ptuju, odd. I dne 28. maja 1904. Nakup lesa. Javorjev, gabrov, glogov (Mehlbaro in hruškov les kupuje v vsaki množini na doB ločen sklep (obrok) i Villiam Prym v Polzeli (HeilensteuM kamor se naj tudi naravnost ponudbe pošljejo. Obrok,za dopošiljatev lesa: Oktober in April. ■ xxxxxxoooc Trgovina z mešanim blagom v prijetnem kraju na Gornjem Štajerskem zraven velikih žag in pol ure oddaljena od tovarne za papir in tovarne za kose. se zaradi bolezni lastnika in drugih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji proda. VpraSanja naj se blagovolijo poslati pod naslovom „dobra trgovina*' na upravništvo „Štajerca". 195 Malo posestvo oddaljeno 3/4 ure od Laškega trga, v prijetni legi, obsegajoče dva vinograda, rodovitne njive in pašnik, se po nizki ceni proda. Zraven je tudi mnogo ugodnega prostora za nasade novih trt. Vsega zemljišča je okoli 3 orale (joh). — Vprašanja naj se naslovijo: „Ugodna priložnost" na upravništvo -Štajerca" v Ptuju. 186 Učenec za trgovino z mešanim blagom, močan z dobrimi šolskimi spričevali in lepega obnašanja se takoj sprejme pri: Anton Topolnig, trgovec v Spodnjem Dravogradu (Unter-Drauburg). 205 Dclavkinje, nad 14 let stare, kolikor možno nemškega in slovenskega jezika zmožne, dobijo takoj delo in zaslužek v tovarni za merilnike v Polzeli: IMasstabfabrik dcsVVilliam Prym In Heilenstein. 203 Dobro idoča trgovini z mešanim blagom, tudi zviw^B moštom in pivom ter vsakovrslnjj žganjem v živahnem kraju, sp in Se 400 drugih različnih ^ katere se rabijo pri hisi in larsakogar potrebne Vse to i^Slje z uro vred, katera je »tega denarja vredna, za samo , 95 kr. Razpošilja se proti -nu povzetju ali če se denar pošlje naprej. , centralna razpošiljalnica (list, Krakov (Krakau) št. 41. Dcugajajoče se denar vrne. fovski učenec Hsbrimi šolskimi spričevali, obeh deželnih jezikov se pri: Johann Pungar- ¡•u, trgovcu v Slovenjcm-gradcu. Stiskalnice za sadje, | stiskalnice za grozdje z dvojnim stiskom „HERKULES" za ročno oskrbovanje hidraulične stiskalnice za močen stisk in velika opravila mlini za sadje in grozdje mečkati, celotne oprave za mošt delati, stalne in vozljive, stiskalnice za različno grozdjiče in jagodičje, sušilnice za sadje in socivje, lupilnice in rezalnice; najnovejše, samotvorne. patentovane brizgalniee za trsje, sadno drevje, hmelj in grenkuljco (povojček) 8e daJ° prenesti ali prepeljati, plugi za vinograde se izdelujejo ter odpošiljajo pod garantijo kot specijaliteta v najnovejši konstrukciji od tvrdke I»h. Mavfarth & Co. tovarna za poljedelske stroje, vlivarnica za železo in fužine na par na Dunaju IJ|1, Taborstrasse No. 71. Odlikovana z več kot 530 zlatimi in srebrnimi kolajnami i. t. d. 207 Natančni ceniki zastonj. iščejo se zastopniki in prekupci. Repno seme (pravo gorenjsko) in rudečo deteljo (inkarnatko) ima naprodaj 213 fosip Kordin, v Ljubljani. 4 pare čevljev za samo gold. 2-60 se zaradi nakupa velike množine obuval tolikor dokler zaloga seže, za to smešno nizko ceno. možkih in 1 par ženskih čevljev za vezati, s ni, iz črnega ali pa rujavega usnja, z močnimi, mirni podplati, narejeni po najnovejši modi; 1 par možkih in 1 par ženskih modnih čevljev, fino izdelanih, ki se kaj lahko nosijo; vsi 4 pari imo 2'60 gold, Pri naročitvi zadostnje mera dolgosti v centimetrih. Pošilja se proti poštnemu povzetju. L Wachtel, Krakova št. 72. amena je dovoljena ali pa se denar vrne, toraj lost čisto izključena. 206 Priporočava pravo, izvrstno, domače Bučno olje (Kurbiskernol) in 8000no kislino za jesih (ocet) delati. iz enega litra te kisline napravi se 20 litrov dobrega in zdravega jesiha. Dobi se v vsakej množini ter se pri naročiln prosi za natančni naslov in ime zadnje pošte. 2os Brata SIawitsch, trgovca v Ptuju. Oklic! Tiste osebe, ki so od mojega trgovskega sluge „Weissbacheru kupile ali drugače dobile vsakojakega blaga, naj isto prostovoljno v mojo trgovino prinesejo, sicer sem primoran jih s žandarji k temu prisiliti in tozadevne neprijetnosti si bi imeli potemtakem sami sebi pripisovati. Kdor ve za imena takih odjemalcev, naj ista nemudoma meni naznani, dam mu zato uslugo takoj primerno plačilo. Ptuj, dne 18. junija 1904. Franc Makesch 1. r. trgovina s železjem. Paris i%ö. GRAND PRIX. Originalni Singerjevi šivalni stroji za rabo v obitelji (familiji) in za vsako stroko izdelovanja. Kdor si naroči stroj, temu se brezplačno da poduk v vseh modernih in umetnih vczilih. Elektromotori za vsakovrstne šivalne stroje so vedno v zalogi. Sitiger in C o. j akcijsko društvo v Mariboru, Herrcngasse 24. L. drug in ZAGREB PreradoïiceY trg 8 s poroštvom 20.000 kron. vsled naredbe vis. kralj, lirvatsko- (laWaliniko doiolnç vlade od dne 5. avg. 1901, štev. 44.264-, dovoljena tvrdka za prevažanje oseb iz delavskega kakor iz kmečkega stanu v prekmorske kraje. Znižana cena iz Zagreba do New-Jorka K 170'— s brzim parobrodom, koji plove 7—8 dni črez morje. Potovanje se vrši samo na brzo-parobrodih in traja vožnja preko morja samo 6 do 7 dnij. MF* V pristanišču ni nikakoršnega doplačila! Na parobrodn izvrstna oskrba z vinom. Odpotovanje iz Zagreba vsako soboto in pondeljek. Na pismena vpraSanja odgovorimo nemudoma in brezplačno. 18 L. Mašek in drug. Red Star Line, Antwerpen v AmerikOo Prve vrste parribrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. Izborna oprava na ladiji. — Nizke vožne cene. Pojasnila dajejo: d Star Line, 20, Wiedener Gürtel, na Dunaji ali Kar! Rehek, kone. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41. 537 Tovarna za poljedelske stroj C. Prosch-a v Celovcu priporoča izboljšane rale (Gc mlatilnice z najnovejšimi tečaji (lagerji), lahko tekoči DalJ'e stroje za reza-nico delati, trijerje in mline za šrot. 1 Kupcu se postavi vsak stroj na njegovo železnično postajo vo prosto. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki se pošiljajo poštnine pros zastonj. xxxxxmxxxxxxxxxxxx Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celje. Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1902 K 9,808.551 Vloge od 1. januarja 1903 do 31. decembra 1903 z obrestmi vred...... . » 4,312.950 Od tega je odračuniti: K 14,121.601' Svote, katere so se od 1. januarja do 31. decembra 1903 vzdignile.......K 3,264.661? Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1903 » 10,856.8401: Hipotekama posojila.....•.....K 6,246.645-43 MejniČao stanje.............> 85.126 — Posojila na vrednostne efekte.......» 16.82983 Efektni zaklad .............» 3,453.858— -J Posestva................> 183.000- Imetek, katerega ima hranilnica za dotacijo pri kreditni zadrugi........ Vloge pri kreditnih podjetjih....... Stanje blagajne (kaše).......... Glavni reservni zaklad....... . . . Posebni rezervni zaklad za kurzne diferenco Zaklad za penzije............ 317.000 — 330.42520 91.22-963 564.881-88 315.353 92 32.44821 Visokost za obresti : Pri vlogah 4°j o in se rentni davek od hranilnice (šparkase) same. Shranjevalne vloge se sprejmejo. Posestvo na prodaj. V Šmarju pri Sevnici ob Savi, v bližini kolodvora in tovarne, ob dveh cestah, se proda hiša z z vrtom, njivo in sadnnosnikom. V hiši se izvršuje stilniški obrt s pravico točenja vina, piva, žganja s trafiko. Zraven hiše je tudi kegljišče in ledenica. Poslopje je jako pripravno za prodajalno ali mesarijo. Kupci naj se blagovolijo zglasiti v gostilni Franc eta Stegenšek v Sevnici ob Savi. " i« Pcrva štajerska tovarna srebrnim zlatnin in verižic j s parnimi stroji [franc Paccbiaffo SE5ES5E552 v Celju, ees. in kr. dvorni liferant tovarna: Prodajalnlca: ¡gledališka ulica, 4) glavni trg, štev. 4. štev. 4. [Lastna delavnica za popravila in zavod za graviranje. Dela se vse na novo, vdelujejo se kamenčki po rorcih in risbah. Elektro-galvanično pozlačenje in posrebrnjenje. [Zaloga vseh reči za vsakdanjo rabo. [Učenci in učenke z dovršenim 14. letom se sprejmejo v uk. 158 Za vrtne m kuhinjske mize iporočam svojo izvrstno voščeno platno (Wachstuch) najlepših barvah kakor tudi usnjato platno (Leder-i) za vozove. Franc Hoinig, trgovec v Ptuju. FRANZ SODI A 172 tvoroica pušk (Gewehrfabrik in Ferlach, Kärnten) priporoča izvrstne puške, kakor paske za Srot in kro$lje, najizbornejSa dovrSitev za streljanje; ročno delo z jamstvom. — Velike ilustrovane cenike s podobami poSiljarn vsakomur, kdor mi pošlje 15 kr. v markah, poštnine prosto. — Moja tovarna prejela je že silno veliko pohval. Kdor bi z mojim blagom ne bil zadovoljen, tistemu ga zamenjam ali pa vrnem denar. Moja zaloga je jako velika. nxnntM*ux*xnn**n**nnün z=z= Izvrstne salame, ==== poluementaler in Primzen-sir, nadalje esence za na-pravljanje jesiha (očeta) odpošilja prav izvrstno blago 147 po nizki ceni po pošti Jos. Kasimir y Ptuju. ***UUU*UUHU*XU**X***UU mmmmmmmmm Jos. Kasimir, v Ptuju tik Štajerca, trgovina s špecerijskim, materijalnim in barvarskim blagom. Prodaja vsakovrstnih oljnatih barv (farb), firneža,. terpentina, Jakov, sikatifa, brunolina, laka, za politiranje, laka za usnje in železo, zlate, srebrne in bakrene b r o n c e, kakor tudi vsakovrstne suhe barve. V zalogi so vsakovrstne barve, s katerimi lahko vsak sam barva sukno (fitof) rute i. t. d. Nadalje priporočam vsakovrstne čopiče (pinzeljne) in pripravo za lazuro, krtače za obleko, krtače za čevlje; konjske krtače iz čiste konjske žime, krtače za goveda, gobe za vozove snažiti, gobe za šolarje i. t. d. Zidarjem, mizarjem, sedlarjem i. t. d. dovolim posebno znižane cene. 127 ±±±A±±±±±±±±±±±±±±±±±± Brusilne (ostrilne) kamne (osle) iz najboljšega brusnega kamna, zavoj s 15 komadi franko K 2.25, 100 komadov K 8 —, iz Sta-cije Litij,a pošilja proti poštnemu povzetju J. Raz-boršek, Šmartno pri Litiji (Kranjsko). m Redka priložnost! Štiri novi, izvrstni bicikeljni se prodajo samo proti gotovemu denarju, komad (Stiick) po 70 goldinarjev. Kdor želi kupiti, naj piše nemudoma na trgovino: Brata Slawitscli v Ptuju. 197 Izvrstni, od Mm*qthnn se ima za,ivali,i svojemu nikogar doseženi ITAU1 r stane koma zaklopnici za bas ter stane konud s Solo (mtaini) vred «amo ooid. I 50, 3 komadl 4 çold. Nemško-amerikansko kitara-citre „Columbla1- ?najo -e od vsakogar s pomočjo podlož jivib noM igrati. G..16 je čarob u, m «bak m ljubki, p i tem pa kropa* i» I Kabi se jih že veO kakir 100.000. Ona: kompK-t s ¿clo (no ami) \.