Glasilo Zveze sindikatov Slovenije
Glavni urednik Dušan Gačnik Odgovorni urednik Franček Kavčič
Ljubljana, 2. februar 1984 letnik 43, številka 4
Dinar
Boj za stabilizacijo ni samo boj za večji dohodek, za večji izvoz, za nižje proizvodne stroške, ampak je tudi boj za racionalnejše gospodarjenje z denarjem. Je torej tudi boj za vračanje ugleda dinarju! Seveda moramo dinar začeti najprej ceniti sami in potem ga bodo tudi tujci. Kajpak tega ne moremo več početi tako kakor v preteklem desetletju, ko smo ga nerealno precenjevali v primerjavi z vrednostmi drugih valut.
Janez Zemljarič slikovito pravi; »Dinar bo težje dobiti kakor devizo!«
To z drugimi besedami pomeni, da bo mogoče uporabiti samo tisti dinar, ki ga bomo zaslužili v potu svojega obraza, ne pa z navijanjem cen ali sposojanjem v bankah doma ali v tujini. Skratka, trošenje bomo morali omejiti in spraviti v okvire realnega dohodka. Resda takšna politika porabe ne bo izvedljiva preko noči, kajti na tem področju smo še vedno prizanesljivi do naših slabosti. Vendar pa je treba napihnjenemu, fiktivnemu dohodku napraviti konec.
Sindikalni delavci bodo lahko pri tem v svojih okoljih odigrali pomembno vlogo. Dinarja ne smemo več razmetavati za vrsto obrobnih potreb, da ga potem primanjkuje celo za najbolj pomembne gospodarske naloge: za oživljanje proizvodnje in večanje izvoza. Sindikat ima možnost in tudi dovolj moči (če jo le hoče uporabiti), da udari po mizi in reče ne! takrat, ko bi v temeljnih ali delovnih organizacijah, v občinah ali tudi na višjih ravneh družbene organiziranosti hoteli izpeljati novo neproizvodno naložbo, pokriti nerentabilno dejavnost, zaslužiti z nerealnim dvigom cen ali povečati osebne dohodke tam, kjerza to ni utemeljenih gospodarskih razlogov.
■Vse porabnike dohodka je treba prepričati, da v bodoče stricev, ki bi po potrebi pomagali z republiškega ali celo zveznega vrha, ne bo več mogoče »angažirati«. Ni več sredstev... Še nedavno so iz nekaterih delovnih organizacij telefonarili na najvišje republiške organe, naj zagotovijo, da bodo delavci na plačilni dan dobili osebne dohodke. Če bi v večini pravočasno poskrbeli za kar najbolj skrbno trošenje denarja, se jim verjetnd ne bi zgodilo, da na žiro računu ne bi bilo dovolj sredstev za izplačilo OD. Zdaj, ko se družba trudi, da bi kar najmanj povečala emisijo denarja — le z njo pa bi bilo moč pokriti prej omenjene potrebe — je seveda prav, da tudi posamezni deli družbe k temu prispevajo svoj delež. Iz programov o porabi dohodka je treba odstraniti vse, kar ni namenjeno povečevanju proizvodnje, dohodka, izvoza...
Vse drugo, razen boja za »realni dinar«, pravi Janez Zemljarič, bo izničilo vse, kar se nam je v stabilizacijskih prizadevanjih posrečilo, je torej izničenje stabilizacije same. Hkrati pa je boj za realni dinar tudi boj za vračanje ugleda naši nacionalni valuti. Brez večjega ugleda dinarja pa ne bo, kot smo dejali, izvedljiva niti stabilizacija!	Boris Rugelj
Zaključek XXII. srečanj bratstva in prijateljstva je bil minuli teden v Humu na Sotli, gostitelji pa so bili delavci Tovarne stekla in plastike Straža. Tovarna v kraju tik ob meji na hrvaški strani zaposluje skoraj polovico slovenskih delavcev in to že dolga leta nazaj. Lahko rečemo, da so izbrali prave gostitelje Bratstvo in prijateljstvo je za steklarje nekaj samoumevnega, nekaj, na kar niti ne mislijo več. Skupaj delajo in živijo, imajo skupne težave in tudi po govorici jih ne bi ločil. Živijo ob Sotli, za katero pravijo, da ima samo en breg.
Slika: Andrej Agnič
Samo še pet dni nas loči od pričetka XIV. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Glede na zanimanje svetovne javnosti gre nedvomno za dogodek, kakršnega pri nas še ne bilo in ga tako zlepa zagotovo tudi ne bo. Šest tisoč novinarjev z vseh kontinentov, več deset tisoč tujih gostov — samo iz Združenih držav Amerike več kot sedem tisoč — in dve milijardi ljudi, ki bodo dogajanja v Sarajevu spremljali preko malih zaslonov in radia, so nedvomno dovolj zgovorni podatki. Samo ameriško televizijsko omrežje ABC je odštelo organizatorju olimpijskih iger v Sarajevu 91,5 milijona dolarjev za pravice do prenosa in za tehnično opremo. Poleg tega je sklenil organizator še nadaljnjih sedem pogodb s televizijskimi omrežji.
Ne glede na vse to in nedvomno zelo uspešne organizacijske priprave — temu danes nihče več ne oporeka — pa se marsikdo, ki pozna položaj v naši državi — sprašuje, čemu smo ugriznili v to jabolko, zakaj smo si zadali to izredno zahtevno, na moč zapleteno in vrhu vsega astronomsko drago zadevo, ki se je otepajo tudi mnogo bogatejši od nas, čeprav so prav tako željni uspeha in časti? Zato, da bi na domačih tleh slavili zmago naših najboljših smučarjev? Da bi pokazali celemu svetu, kaj znamo, česa smo sposobni, če hočemo? Da bi posodobili Sarajevo, postavili v mestu in njegovi okolici številne nove športne in tudi druge objekte, ki ob današnjih omejenih investicijah zlepa ne bi dobili zelene luči? Da bi dokazali, koliko cenimo šport in si zagotovili še boljše osnove za nadaljnje delo na tem področju...?
Ne, ne gre za to. Saj nihče ne nasprotuje temu, da nas zelo mika tudi kakšna kolajna oziroma, da smo na račun organizacije olimpijskih iger zgradili stvari, ki jih drugače ne bi. Res je vse to. Res je tudi, da je bilo potrebno za igre zelo zelo globoko seči v dokaj izpraznjeno malho in da verjetno nikoli ne bomo povsem natančno vedeli za vse izdatke,
da bi jih, razumljivo, lahko primerjali z dohodkom. Pa vse to, kot že rečeno, pri vsej stvari ni tako bistveno.
Najbolj poufembno pri XIV. zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu je to, da smo poskrbeli za enkratno in edinstveno priložnost: desetinam milijonom ljudi na vseh petih celinah bomo skoraj dva tedna prikazovali našo deželo, lepote naše domovine, na dolgo in široko se bomo predstavili kot organizatorji, sposobni in prijazni gostitelji. Štirinajst dni bodo oči sveta uprte v našo deželo in ves ta čas bodo imele množice ljudi, tiste, ki z nami simpatizirajo in tiste manj naklonjene, možnost, da se prepričajo, kaj se dogaja v Jugoslaviji in kolikšni so rezultati naše samoupravne družbene ureditve.
Ni kaj: zares izjemna priložnost, da se izkažemo in natočimo svetovni javnosti čistega vina. Takšnega, da bo marsikoga zamikalo preživeti pri nas vsaj nekaj tednov in doživeti nekaj lepote in topline naše domovine. V tem je čar velike priložnosti. In s tega vidika nam izdatkov za olimpiado, četudi bi bili večji od dohodka, nikakor ne bi smelo biti žal.
Andrej Ulaga
Na eni strani Bežigrad s svojimi stanovanjskimi zgodbami, zlorabe solidarnostnih stanovanj v Ljubljani, še vedno barakarska naselja, dolg stanovalcev do stanovanjske skupnosti, ki je že blizu 60 milijonom dinarjev, v lanskem tričetrtletju komajda 16 odstotkov izkoriščen sklad za subvencioniranje stanarin, neplačani prispevki etažnih lastnikov, ki presegajo 70 milijonov dinarjev...
Na drugi strani Družbeni dogovor o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva. Če bereš posebne naloge udeležencev tega dogovora, najdeš v členu o zvezi sindikatov naslednje:
Sindikat bo spodbujal dejavnost svojih organov na vseh ravneh za uveljavljanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva. Spodbujal bo uveljavljanje samoupravnega družbenega planiranja, usklajevanje planov, dohodkovno povezovanje, racionalnejšo gradnjo in gospodarjenje. Člane sindikata v temeljnih organizacijah bo usmerjal pri uveljavljanju sistema vzajemnosti in solidarnosti, pri zagotavljanju lastne udeležbe za pridobitev stanovanja ter uveljavljanju ekonomske stanarine. Med drugim bo sodeloval tudi pri kriterijih za nadomeščanje stanarin in dodeljevanje solidarnostnih stanovanj pa pri oblikovanju stanovanjskih standardov. Z zvezo stanovanjskih skupnosti bo sodeloval pri opredeljevanju pogojev in meril za reševanje stanovanjskih vprašanj na načelih vzajemnosti in solidarnosti. Zavzemal se bo za veljavo standardov življenjskih in kulturnih potreb delavcev...
Zadevo smo razdelili na dve strani. Zakaj? Pač zato, ker smo pri reševanju vseh v uvodu omenjenih zagat srečevali družbene pravobranilce samoupravljanja pa kakšno organizacijo zveze komunistov, zveze borcev ali morda še ogorčene posameznike. Sindikat ima v družbenem dogovoru zadanih vrsto nalog. Na široko segajo in če bi jih uresničevali, bržda ne bi bilo toliko napak. Zatorej sprašujemo Franca Hribarja, predsednika ljubljanskih sindikatov, kako v Ljubljani sindikat opravlja te naloge pa kje in zakaj se zatikajo?	Za uredništvo
Delavske enotnosti Ciril Brajer
Delavska enotnost
Pripravlja A. Agnič
Člani sveta za vprašanja uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in sveta za vprašanja delitve po delu in rezultatih dela pri RS ZSS so imeli v začetku tedna skupno sejo, na kateri so se dogovorili o preobrazbi odnosov v gospodarjenju z denarjem v bankah v Sloveniji.
Po skupni seji sta sveta zasedala ločeno. Prvi je obravnaval stanje in usmeritve drobnega gospodarstva v Sloveniji, ekonomski položaj in nadaljnji razvoj slovenskih žičnic ter problematiko gospodarjenja v žitnopredelovalni industriji Slovenije. Na drugi pa so razpravljali o družbenem dogovoru o nadomestilih za voljene in imenovane funkcionarje ter o pripombah na strokovne podlage.
V začetku tega tedna je bila v Ljubljani seja koordinacijskega odbora SR Slovenije za prvomajske nagrade dela. Med devetnajstimi predlogi delovnih organizacij so izbrali štiri za letošnje prvomajske nagrade, ki jih bodo poslali zveznemu koordinacijskemu odboru.
Prvomajske nagrade dela smo v Jugoslaviji podelili prvič leta 1975. Doslej jih je v Sloveniji dobilo 38 delavcev. Dlo komisije je bilo težko, saj so bili predlagani kandidati zelo enakovredni in predlogi zanje dobro utemeljeni. Člani koordinacijskega odbora pa opažajo, da med predlogi letos (prav tako kot lansko leto) ni žensk in mladih.
V domu športa in kulture v Humu na Sotli je imel svečano sejo koordinacijski odbor za sodelovanje bratskih občin SR Slovenije in SR Hrvaške. Te občine so: Čakovec, Koprivnica, Krapina, Lendava, Maribor-Tezno, Ormož, Pregrada, Ptuj, Slovenska Bistrica, Šmarje pri Jelšah in Varaždin.
Predstavniki vseh pobratenih občin so se zbrali, da bi ocenili realizacijo programa XXII. srečanj bratstva in prijateljstva —Pregrada 83. Svoje delo so ocenili kot zelo uspešno in tistim, ki so v lanskem in prejšnjih letih največ naredili za bratstvo in prijateljstvo, podelili priznanja.
Najvišje priznanje Zlato plaketo so dobili: Ivan Kerovec — Čakovec, Seljačka sloga — Prelog, Alojz Balažič — Ormož, Danilo Masten —Ptuj, Zavod za časopisno in grafično dejavnost Radio-tednik — Ptuj in sindikalna organizacija Varteks — Varaždin.
Plaketo bratstva in prijateljstva pa je dobilo 28 posameznikov, občinskih konferenc, društev in delovnih organizacij.
Gostitelj prihodnjih srečanj bo občina Maribor- Tezno. To dolžnost in istočasno dolžnost predsednika koordinacijskega odbora je na seji sprejel predsednik OS ZSS Maribor-Tezno Vlado Jurančič.
O dosedanjih srečanjih in o načrtih, ki jih imajo Mariborčani v letošnjem letu, bosta v naslednji številki govorila Feliks Bagar in Vlado Jurančič.
S posveta o vlogi SZDL pri razvijanju socialistične samoupravne družbe
Socialistična zveza naj bo vseljudski parlament, ki nenehno zaseda
Ogromna dediščina, ki nam jo je zapustil Edvard Kardelj, še zlasti pa njegove misli o ustvarjalni moči ljudskih množic, je trajen vir navdiha in kažipot za delovanje vseh naprednih in socialistično usmerjenih družbenih sil, torej tudi socialistične zveze
Vsako leto se ob Kardeljevem rojstnem dnevu sestanejo znanstveni, politični in drugi javni delavci na posvetovanju, ki so ga poimenovali »Misel in revolucionarno delo Edvarda Kardelja«. Na letošnjem (petem) znanstvenem shodu, ki so ga pripravili zadnje dni prejšnjega tedna v Beogradu, so govorili o vlogi SZDL pri razvoju socialistične samoupravne družbe.
Zdajšnjo odločilno bitko za samoupravni socializem, za gospodarsko in politično stabilizacijo, bijemo namreč v izredno težavnih razmerah; pred nami so izjemno zapletena vprašanja, ki jih ne bomo mogli obvladati brez ustvarjalne pobude delovnih ljudi. Zato je še zlasti danes tolikanj aktualna Kardeljeva misel o socialistični zvezi kot o vseljudskem parlamentu, ki nenehno zaseda.
Kardelj je vedno zaupal delovnim ljudem
V uvodnem delu je član . predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič dejal, da je za vse življenjsko delo Edvarda Kardelja — od sredine tridesetih let do njegove smrti — značilna izredno globoka, dosledna, jasna in nepretrgana zamisel o širokem gibanju množic in enotna in jasna socialistična vizija o takšnem sistemu, ki naj bi popolnoma temeljil na socialni pravici in na narodni enakopravnosti. Kardelj je bil eden od velikanov, Titovih najbližjih sodelavcev, ki je izredno močno vplival na porajanje in praktično organiziranje ljudske fronte z vodilno vlogo delavskega razreda v njej. V Kardeljevem ustvarjalnem opusu je še zlasti pomembno nenehno ustvarjalno iskanje tiste izvirne oblike množičnega političnega dela, ki naj bi omogočila neposredno socialistično demokracijo, v kateri lahko vsak delovni človek najde svoje mesto, če sprejme njene socialistične temelje.
Bogate izkušnje, ki jih je pridobil, je strnil v študijo »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja«, ki jo je Ribičič ocenil kot »najčistejši, najbolj bleščeč in jasen kažipot za nova ustvarjalna iskanja, teoretične analize in organizacijsko ter akcijsko delovanje naših socialističnih sil«.
Zveza komunistov ne more in tudi ne želi vladati sama
Enajsti kongres ZKJ (bil je junija 1978) je sprejel to študijo kot kongresni dokument, Edvard Kardelj pa je v svoji razpravi med drugim dejal:
»Poglavitna in odločilna naloga je dandanes boj za dinamična napredek socializma kot
sistema — v smeri samoupravljanja. demokracije in humanizacije družbenih odnosov Stagnacija in zgubljanje perspektiv pomenita za socializem najhujšo nevarnost. Zveza komunistov si ne bo zagotovila vloge vodilne partije v družbi, če bo le govorila in agitirala, ne bo pa spreminjala družbe v napredni in humanistični smeri, še zlasti pa, če se bo ohranjevala na oblasti z nasiljem, če ne bo sposobna zagotoviti demokratične podpore najširših delovnih množic neposrednim in dolgoročnim ciljem svoje politike.«
V petih letih po Kardeljevi smrti smo se znašli v ostri svetovni in tudi naši gospodarski krizi. Takšne razmere s pridom izkorišča notranji sovražnik. Vedno več je protisamou-pravne in reakcionarne dejavnosti, nestrpnosti in zlorabljanja vere v politične namene, nacionalisti dvigajo glave, na Kosovu je prišlo do kontrarevolucije. Okrepile so se težnje, da bi obnovili partijsko-državni monopol, češ, samoupravna demokracija ni primerna za zdajšnje težavne notranje in mednarodne okoliščine, delavski razred in delovni ljudje pa so nezreli in nesposobni in torej ne morejo voditi oblikovanja socialistične družbe.
Kopica starih in novih slabosti
Mitja Ribičič je opozoril: »V teh težkih časih je v državi opaziti močnejša nihanja v Zvezi komunistov in drugih organiziranih socialističnih silah, morda celo bolj v vodstvu kot v družbeni bazi. Nekateri pravijo, da jugoslovanska družba in predvsem njene vodilne sile ne zmorejo več poiskati pravih odgovorov na izzive spremenjenega svetovnega gospodarskega in političnega položaja. Včasih je videti, kot da bi se vrteli v krogu. Položaj poskušamo reševati z raznimi začasnimi ukrepi, a kot da ne bi imeli dovolj energije in poguma za odločno spreminjanje zdajšnjih razmer ... Zanemarjali smo problem odgovornosti. Pri uveljavljanju združenega dela na področju družbene reprodukcije smo obtičali pri prenašanju monopola države na raven družbenopolitičnih skupnosti, republik in pokrajin. S tem smo v marsičem spremenili federacijo v center za etatistično preglasovanje in licitiranje pri sprejemanju kakršnegakoli ekonomskega ukrepa in stabilizacijskega paketa. Tito je nekoč dejal, da republiške meje pomenijo nekakšno mejno črto na marmornati plošči, ki je zaradi tega lepša. Danes so te črte nepremaganih etatističnih odnosov na vseh ravneh postale razpoke, v katere se je zalezel led sporov med narodi in narodnostmi in celo sovraštvo, egoizem in samozadostnost. To grozi, da se
bo gospodarska nestabilnost sprevrgla v politično in da bo prišlo do spopadov med narodi in narodnostmi ter do verskih in socialnih navzkrižij.«
Vse te nevarnosti bomo korenito odpravili le, če se bo v odločilnem boju za novo uveljavitev našega združenega dela ustvarjalno potrjevala socialistična zveza kot najširša oblika samoupravljanja, v kateri delovni ljudje in občani demokratično organizirajo svoje pobude, sporazumevanja, dogovarjanja in družbene akcije. Udeleženci beograjskega posvetovanja so zelo kritično ocenili sedanjo aktivnost socialistične zveze in ugotavljali, da Kardeljevo zamisel o fronti socialističnih sil »nedopustno počasi uveljavljamo«. V Smereh razvoja je opozarjal, da moramo posvetiti izjemno pozornost krepitvi demokratične vloge socialistične zveze. »Izjemno pozornost pravim zato,« je zapisal, »ker ta velika socialistična organizacija množic in najširših socialističnih družbenih sil še ni dobila tistega položaja in vloge v naši družbi, ki bi ju takšna organizacija prav zaradi demokratičnega razvoja našega sistema morala imeti. Bila je celo zrinjena s tistega položaja, ki ga je z narodnoosvobodilno vstajo in revolucijo v naši družbi dobila. Posledica tega pa je slabitev povezanosti te organizacije, s tem pa tudi Zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij z vsakodnevnimi interesi delovnih množic.«
Sektaški in pokroviteljski odnosi slabijo socialistično zvezo
Teh starih napak je še danes kar precej. Ljudje pričakujejo.
so pripovedovan na posvetova-nju, da bo SZDL v stabilizacijskem obdobju okrepila socialistično demokracijo ter tako omogočila, da bi hitreje in uspešneje premagovali gospodarske in socialne težave. Toda Zveza komunistov ne dopušča dovolj prostora za politično delovanje fronte, o čemer pričajo pogosti sektaški in pokroviteljski odnosi partijskih vodstev. Kaže, da je v ZK nastal močan sloj komunistov upravljalcev, kot jih je poimenoval Ribičič, ki se zanimajo le za bilance, ne pa za življenjske tegobe ljudi. Povezani so s tehnoupravljal-sko strukturo v gospodarstvu in v družbi, zato jim ustreza fo-rumsko delo, odločanje v zaprtih skupinah.
Socialistična zveza se ubada tudi z lastnimi slabostmi. Marsikje so široko demokratično fronto zamenjali s fronto vodstev. Znanstvena raziskovanja v Hrvaški in Sloveniji opozarjajo, da več kot polovico članstva meni, da je SZDL zgolj transmisija države ali partije; o vsem se dogovorijo v forumih, člane pa na kratko obvestijo o svojih sklepih. Tak način dela slabi socialistično zvezo, v njej je vedno manj aktivistov (predvsem v krajevnih skupnostih), še zlasti je premalo delavcev in mladine. Kritike je resda kar precej, toda konča se takrat, kadar je treba oceniti »vodilnega tovariša«. Med prakso in vlogo SZDL, ki je določena z ustavo, je precejšen prepad.
Prizadevanja, da bi povečali ugled socialistične zveze
Franc Šetinc je v svoji razpravi dejal, da se je Kardelj zavzemal za takšno socialistično zvezo, ki bi se bistveno razlikovala od sedanje, saj je razvoj političnega in še zlasti delegatskega sistema bistveno odvisen od uspešnega delovanja te naše organizacije. V Sloveniji se po njegovem mnenju resno trudimo, da bi povečali ugled socialistične zveze In spodbujali ljudi, da bi v sekcijah predlagali rešitve, ki bi jih vodstva vključila v svoje akcijske programe. »Več pozornosti posvečamo kakovosti, lahko bi se reklo storilnosti političnega dela, kajti kljub številnim oblikam akcijskega dela niso učinkovitost, frontnost in mobiliza-torska sposobnost takšne, kakršne bi morale biti in kot zahteva čas. Zavedamo še, da naloge, ki sopred nami, odločneje zahtevajo večjo storilnost, opuščanje brezplodnega se-, stankovanja, posplošenega politiziranja vprašanj, ki ne morejo nadomestiti realnih analiz, strokovnega dela in znanja. Čedalje glasnejše so zahteve, naj predvsem nehamo pojasnjevati težave in se bolj osredotočimo na ustvarjanje realnih konkretnih možnosti. Zato moramo imeti še bolj izostren posluh za kritike ljudi, ki zahtevajo manj deklaracij pa več konkretnih akcij z rezultati«.
Beograjski posvet je resda odgovoril na vprašanje, kaj je tisto, kar v družbeni praksi ovira uresničevanje strateških nalog socialistične zveze. Toda tako znanstveno posvetovanje je lahko le spodbuda za prizadevno spreminjanje razmer, se pravi, za razširitev in okrepitev fronte »na terenu«. To nalogo pa bo moč uresničiti le, če bo Zveza komunistov delovala v njej kot idejna sila in najbolj revolucionarni del fronte, ne pa njen nekakšen varuh. Tako bo socialistična zveza postajala duša naroda, njegov odsev, njegova veličina, torej narod sam — kot je dejal Edvard Kardelj.
Janez Voljč
\
!
Delavska enotnost
Zamrznitev cen — strel v prazno?
Vsi čakajo na odmrznitev
Pripravil: Emil Lah
Pred nekaj leti je prišla na obisk v Sovjetsko zvezo ameriška delegacija, da bi proučila gospodarski sistem in sistem planiranja v socializmu. Na koncu so njeni člani izjavili, da jim je socializem in njihov sistem planiranja zelo všeč < i da se povsem strinjajo, da naj cej svet postane socialističen. K temu pa so pridali, da je nujno, da n. jmanj dve državi kljub vsemu ostaneta kapitalistični, da bi socialistični svet po njiju lahko krojil svoj sistem cen.
Gre za anekdoto, ki jo je ob sprejemanju zakona o cenah povedal Edvard Kardelj in je še vedno aktualna. Socialistične države namreč problema oblikovanja in določanja cen niso zadovoljivo rešile, kar velja tudi za Jugoslavijo. Smo edina država na svetu, ki ima zakon o cenah, ta pa sam po sebi niti ni tako slabo zamišljen ali napisan. Toda njegovih določil žal ne spoštujemo in jih v praksi na veliko izigravamo. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi z odlokom zveznega izvršnega sveta o podražitvah energije, transporta, nekaterih izdelkov in surovin ter istočasni polletni zamrznitvi vseh cen, ki so ga marsikatere organizacije združenega dela, republiške, pokrajinske skupnosti za cene in družbenopolitične skupnosti prekršile. Gospodarske, politične in socialne posledice takega početja pa bodo morda tako hude, da se bomo znašli v brezizhodnem položaju.
Argumenti ZIS so prepričljivi
Člani zvezne vlade so odločitev o zamrznitvi cen utemeljili z zelo prepričljivimi argumenti. Cene na drobno so se namreč
Vse globlje razpoke
Decembra lani se je podražilo okoli 1000 proizvodov, cene pa so se povečale od 3,6 do 272 odstotkov. Skoraj polovica cenikov je dobila »zeleno luč« v zadnjih treh dneh pred zamrznitvijo...
lansko leto dvignile za 58,4 odstotka, življenjski stroški kar za 60,1 odstotka, stopnja inflacije pa se je po uradnih podatkih prav tako približala 60 odstotkom. S sprejetjem in uveljavitvijo odloka o šestmesečni zamrznitvi cen naj bi torej preprečili nadaljnje nebrzdano divjanje cen, nadaljnje (pre)hitro padanje realnega življenjskega standarda in še večjo inflacijo. Hkrati poskuša ZIS pridobiti na času, ki ga nujno potrebuje za pripravo programa za nadaljnje odpravljanje najizrazitejših cenovnih nesorazmerij in za takšno določanje cen, ki bo v skladu s protiinflacijskim programom in drugimi dokumenti t. i. Kraigherjeve komisije.
Kljub sprejetju omenjenega odloka, ki je začel veljati 23. decembra lani, si je več 100 or-
ganizacij združenega dela, občin in tako dalje neupravičeno zagotovilo večji dohodek od tistih, ki so odlok dosledno spoštovali. Na ta način so kršitelji razvrednotili načrtovane gospodarske učinke, saj se rast cen ni umirila, življenjski stroški so se še povečali, podražitve pa že vplivajo na povečevanje že tako previsoke inflacije. Najbolj zaskrbljujoče pa je, da v celotnem gospodarstvu vse bolj nestrpno čakajo na odmrznitev, ko bodo lahko na »zakonit«'način povečali cene svojim izdelkom in storitvam, pa čeprav večji dohodek ne bo imel materialnega kritja v večji proizvodnji, boljšem izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti in tako dalje. Dohodkovni interes izvoznikov, da bi povečevali izvoz kot najpomembnejšo gospodarsko nalogo v tem letu, se bo tako še zmanjšal, manjši devizni priliv bo oteževal odplačevanje starih dolgov, najetih v tujini, morebitno najemanje novih posojil pa bo še povečalo finančno odvisnost Jugoslavije od tujine.
Inflacija
je dvorezen meč
Princip stroškovnega zidanja cen ki se mu nihče noče odpovedati, nas torej potiska v vse bolj zapleten gospodarski po-
Izbrali smo manjše zlo
ZIS se je odločil sprejeti tudi odlok o zamrznitvi vseh cen. Ta odločitev ni bila lahka in nepremišljena, še zlasti zaradi kompromitirane politike zamrznitve cen v preteklosti. Izbrali smo manjše zlo. Tisto drugo, večje zlo bi nas doletelo, če bi se nadaljevala pospešena rast inflacije.
Besede Milke Planinc ob sprejemanju letošnje resolucije v zvezni skupščini 27. dec. 1983
ložaj. Gospodarstvo in celotna družba nameravata tudi letos loviti inflacijsko rast s povečevanjem navideznega, ne pa realnega dohodka, pa tudi osebni dohodki bodo na star, preizkušen način lovili vse višje cene najnujnejših in drugih življenjskih dobrin. Nadaljnja rast proizvodnih in drugih stroškov, prenizka produktivnost in premalo rentabilna proizvodnja pa konkurenčne moči našega gospodarstva na tujem ne bodo povečali, ampak prej nasprotno. Ob visoki inflaciji bomo torej lahko za silo vsi živeli — razen delavcev z najnižjimi dohodki, ki komaj shajajo
iz meseca v mesec — istočasno pa se ne bomo približali začrtanim stabilizacijskim ciljem niti za ped, če kot merilo za uspešnost sedanjih stabilizacijskih prizadevanj štejemo predvsem nezmanjšani obseg naše zadolženosti v tujini, inflacijsko rast v zadnjih štirih letih in divjanje cen.
Kje je izhod iz sedanjega neurejenega cenovnega položaja, nam je načelno’ in teoretično jasno že dalj časa: predvsem bi morali zmanjšati hitro rast stroškov vseh vrst in povečati dohodek, ki naj bo odraz produktivnejšega dela. Toda gospodarsko življenje še vedno teče po starih tirnicah, ki jih vsi dobro poznamo.
Posamezni proizvajalci barv in lakov na primer niso povečali cen ob sprejetju odloka o za-
Podražitve naj bi preklicali
Predvčerajšnjim je zbor republik in 'pokrajin zvezne skupščine sklenil, da je treba vse neupravičene podražitve preklicati v sedmih dneh. Ali se bo to res zgodilo?
mrznitvi cen, vendar prodajajo domačim kupcem za enako ceno namesto 100 gramov le 60 gramov barve ali laka; proizvajalec živinske hrane je ceno povečal, ker je v monopolnem položaju in ker ve, da živina mora jesti ali pa jo je treba zaklati; precej občin je povečalo takse, usluge in davke, ker pristojnosti 1300 jugoslovanskih inšpektorjev — ki kršitelje odloka prijavljajo — menda segajo le do organizacij združenega dela — in še bi lahko naštevali podobne primere.
Zvezna vlada, subjektivne sile, gospod irstveniki in celotna družba so torej nemočni in neugodnih cenovnih razmerij ne zmorejo uskladiti z naraščajočimi stroški. To je po svoje razumljivo, saj gospodarskih slabosti, ki so se kopičile desetletja, in ki se v končni posledici kažejo v divjanju cen, ni mogoče odpraviti v letu ali dveh. Toda preprortemu človeku je veliko težje razumeti, da kljub neštetim analizam gospodarskih razmer, usklajeni gospodarski politiki za letošnje leto in usmeritvam t. i. Kraigherjeve komisije še ni gotovo, da bomo iz gospodarske krize pravočasno izplavali. Občutek nemoči pa je tisto, kar* zlasti najbolj prizadevne delavce zadnje čase najbolj bega in jih navdaja z malodušjem.
Emil Lah
Odločitve po hitrem postopku-nesamoupravna praksa
Občinski zbori združenega dela morajo postati stičišče interesov združenega dela, mesto, kjer se odloča o temeljnih vprašanjih družbenoekonomskega razvoja ožje in širše družbenopolitične skupnosti in tisti samoupravni organ, v katerem se sliši glas, zahteva in odločitev delavskih delegatov. Doseči takšno stopnjo v razvoju delegatskih odnosov, da bi bili ti zbori na svojih zasedanjih resnični izraz življenjskega utripa združenega dela, njegovih težav in dosežkov, ni lahko, vendar nujno, če hočemo (to pa moramo doseči!), da bi v teh zborih odločali o gospodarskih razmerah, o usmerjanju in razporejanju družbene akumulacije ter sprejemali takšne smernice družbenoekonomskega razvoja, ki bodo okrepile materialno osnovo samoupravljanja.
Kritiki našega političnega sistema, ki izhajajo iz kroga, ki zagotavlja »samoupravljanje jutri«, v svojih miselnih akrobacijah kajpak ne vidijo dosežkov pri krepitvi zborov združenega dela in v prevladujoči besedi delavcev v n jih, v kritiki predlaganih rešitev, ki jih ponujajo upravni organi ali izvršni sveti, če te niso skladne z interesi združenega dela in voljo združenih delavcev. Danes ni več mogoče mimo ugotovitev, ki jih, denimo, v občinski skupščini Šiška poda na zasedanju zbora litostrojski delegat, v ribniški občini delegat Rika ali v Mariboru delegat Tovarne avtomobilov. Tega se zavedajo tudi v izvršnih svetih občinskih skupščin, v vodstvih družbenopolitičnih organizacij in zavoljo tega pazijo, kako bo odmevala predlagana rešitev v delegatski bazi in kako sprejeti politično akcijo, če gre za širše družbene interese, da bo predlagana rešitev sprejeta.
Navkljub vsem pomanjkljivostim, ki spremljajo delo delegacij in zborov združenega dela v občinah, je bil vendarle storjen velik korak naprej v njihovem delu in v veljavi v zadnjem času. Res pa je, da ne smemo biti zadovoljni s tem, kako so se ti zbori uveljavili kot delegatska baza za delegiranje in odločanje v republiški in zvezni skupščini. Kritike skrajšanih postopkov in obilice zelo strogo zaupnih dokumentov so v resnici izraz nemoči, da bi lahko bistveno vplivali na gospodarsko politiko. Če k temu prištejemo še vse vladne ukrepe, potlej je utemeljeno posplošeno mnenje, da je odločanje dovoljenole v določenih mejah; upravičena je potemtakem tudi kritika vsakokratnih »prednovoletnih« pogajanj v zvezni skupščini za resolucijo, kar bi gotovo lahko odpravili z razčiščevanjem odnosov skozi vse leto, vendar ne mimo delavcev in tudi občinskih zborov združenega dela.
Dejstvo je sicer, da je ta nemoč zborov združenega dela posledica neuveljavljenih odnosov v delegatskem sistemu, pogostoma tudi napačnega načina obravnave takih vprašanj in slabe priprave na republiško in zvezno odločanje. Spremeniti je potrebno način dela, ne sistem, zaupati delegacijam na temeljni ravni, ki so sposobne prevzemati odgovornost za oblikovanje in sprejemanje teh odločitev. Na ta rlačin bo zagotovljena tudi odgovornost temeljnih organizacij in skupnosti združenega dela v občini za izpolnjevanje sprejete politike in nalog. Kritika kratkih rokov, hitrih postopkov — kar je dostikrat odločitev, da kdo potegne za nos združeno delo — je torej na mestu, mar ne!
Marjan Horvat
Čemu tajna pogajanja?
Predstavniki jugoslovanske vlade in Narodne banke Jugoslavije so pred časom z Mednarodnim denarnim skladom končali prvi krog pogajanj o novih posojilih, ki naj bi jih bilo deležno naše gospodarstvo v tem letu. Kot je bilo z naše strani že nekajkrat uradno poudarjeno, bi v prvi fazi dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije potrebovali okoli 3 milijarde dolarjev posojil, s pomočjo katerih bi odplačali del starih dolgov (obresti in del glavnice) in zagotovili nemoten potek proizvodnje, izpolnjevanje izvoznih načrtov in povečevanje konvertibilnega deviznega priliva. Letos naj bi se torej zadolžili za 1,5 milijarde dolarjev manj kot lani, vendar je skupni dolg, ki ga bo seveda treba vračati, še vedno zelo visok. Vse bolj verjetna postaja bojazen nekaterih posameznikov, da se bomo v obdobju 1983—86vtujiniše močneje zadolžili kot smo sevletih 1976—80, ko smo pri tujih posojilodajalcih dobili okoli 10 milijard dolarjev. Če se bodo te pesimistične napovedi uresničile, se bo finančna odvisnost Jugoslavije še povečala in to kljub temit da bi jo morali zmanjšati, kot smo se odločili in zapisali v dokumente i. t. Kraigherjeve komisije.
Postavlja se vprašanje, ali je morda to poglavitni razlog, da so naša pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom tajna in da potekajo za hrbtom jugoslovanske javnosti, ki vsebine dialoga skorajda ne pozna. Povprečen Jugoslovan je lahko zvedel, da za zdaj med pogajalci do soglasja o novih posojilih ni prišlo, le v tujem tisku, ki so ga nekatera jugoslovanska sredstva javnega obveščanja resda povzela in sramežljivo namigovala, da se do avtentičnih informacij o teh pogajanjih doma ne morejo dokopati. In to kljub temu,da ima delovni človek pri nas ustavno pravico in dolžnost, da je obveščen o vseh najpomembnejših gospodarskih in političnih vprašanjih samoupravnega življenja.
Verjetno našim državnim in nacionalnim interesom ne bo niti malo škodilo (prej obratno), če ljudem povemo, da pri novih posojilih zaenkrat nismo našli skupnega jezika z Mednarodnim denarnim skladom, ki nam postavlja nekatere nesprejemljive pogoje (cesija deviz, višje obresti itd.) tako v gospodarskem kot političnem pogledu. Kajti v nasprotnem primeru bodo ljudje mislili, da se pogovarjamo s samimi »dobrotniki«, ki želijo samoupravni neuvrščeni Jugoslaviji samo najboljše. Bolje je, da pogledamo resnici v oči in si priznamo, da smo pod precejšnjim mednarodnim pritiskom in da marsikomu ni pogodu, da »vztrajamo« pri samoupravnem socialističnem razvoju.
Odkrito povejmo, da poskuša mednarodni kapital tudi pri nas uveljaviti ekonomske in posredno politične interese. Po eni strani bi rad vložena finančna sredstva čimbolj gospodarno vnovčil (kar mu ob previsokih realnih obrestih tudi uspeva), hkrati pa ustvaril čimbolj ugodne notranjepolitične razmere za svoj nadaljnji prodor. Odtod tudi težnje in zahteve tujih posojilodajalcev po spreminjanju gospodarskega in pravnega sistema Jugoslavije, čemur se v težkih gospodarskih razmerah ne moremo povsem izogniti. Toda pomembno vprašanje je, do kod lahko popuščamo, da ne bomo ogrozili samoupravnih temeljev naše ureditve.
V skladu z demokratično naravo našega političnega sistema bi bilo, da bi ljudje o teh usodnih vprašanjih vsestransko razpravljali, ne pa da je to privilegij peščice posameznikov.	£m;y y
Seja predsedstva RS ZSS
Z obdavčitvami ne bomo razvijali inventivne dejavnosti
Tudi za tokratno sejo predsedstva je bil predviden precej obsežen dnevni red. Osrednji točki sta bili informacija o akciji o spremembi delovnega časa in pa inventivna dejavnost — zlasti skozi aktivnosti sindikata, ob tem pa so udeleženci obravnavali program raziskovalnega centra za samoupravljanje RK ZSS ter program mednarodne aktivnosti ZSS v letu 1984 in govorili še o uveljavljanju družbenega dogovora o enotnih osnovah za razvrščanje poklicev in strokovne izobrazbe. O slednjem bomo obširneje pisali v prihodnjih številkah. Uvodoma velja opozoriti še na informacijo o sedanjih družbenoekonomskih razmerah v Jugoslaviji oziroma Sloveniji, ki jo je podal predsednik Marjan Orožen.
Informacija o aktivnosti v Zvezi sindikatov Slovenije pri urejanju delovnega in obratovalnega časa je v prvem delu kronološki pregled priprav na marčevski oziroma septembrski prehod na poletni oziroma stari čas in ureditev delovnega oziroma obratovalnega časa. Drugi del je ocena doseženega, ki je sicer realna, očitamo pa ji vendarle lahko, da sestavljale! informacije na primer niso povsem razumeli pojma vračanja na staro. Ozdi se lahko jesen (v glavnem) niso vračali na staro. Ocena doseženega (zapisana v informaciji) je bolj slaba kot dobra, čeprav smo tudi nekaj dosegli. In kaj smo dosegli? Zlasti v večjih središ-
čih večjo skladnost delovnega časa različnih in med seboj povezanih dejavnosti (proizvodnih, družbenih in drugih). Več je gibljivih oziroma drugih prožnejših oblik razporejanja delavnika. Širše se uporablja prerazporejanje obratovalnega časa, skladno s potrebami ljudi v turističnih krajih, trgovini itd. Tako pravi informacija. Reči pa je treba, da so tako in podobno imeli urejeno marsikje veliko prej, preden smo se z našim časom čez poletje priključili Evropi tudi mi. Informacija tudi pravilno ugotavlja, da v pripravah in aktivnostih (za dejanske spremembe po izteku poletnega časa) ni bilo dovolj utemeljitev. Ob tem lahko za-
m
pišemo le-to, da prepričljivih utemeljitev glede na naše družbenoekonomske razmere pravzaprav sploh ni bilo. Zato je odveč postavljati na eno stran politično voljo, na drugo pd realnost in pamet.
Kakorkoli obračamo, nam ostane »izkušnja več« in naloga, da delovnega časa ne pustimo ob strani, pač pa ustrezne zadeve razvijamo naprej. Toda ne v tem smislu, kdaj bomo začeli delati, ampak kako bomo najbolje izkoristili delovni čas, za strojem, v pisarni ali kjerkoli ' drugje. Predsedstvo je zato sklenilo, da je treba pripraviti ustrezno strokovno podlago za razpravo o tem, kako spreminjati ali prilagajati delovni in obratovalni čas, da bi dosegli večjo storilnost.
Povsem konkretnih receptov za to ni, kajti najboljšo rešitev lahko najdejo glede na naravo dela delavci sami v svojem delovnem okolju. Marsikje so to že storili: tako na primer ponekod strojev ne ustavijo niti med malico. Zato se ni bati, da bi zavrnili tako resnično stabilizacijsko akcijo.
Gospodarska gibanja so dokaj ugodna
Predsednik Marjan Orožen je udeležence seje uvodoma seznanil z aktualnimi političnimi in gospodarskimi dogajanji v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot je dejal, so gospodarska gibanja januarja dokaj ugodna. V industriji ni bilo zastojev, izvoz se nadaljuje in tudi oskrba z energijo je zdaj dobra. Dinarska likvidnost bank je nekje v okvirih normale, devizna likvidnost in devizni priliv pa celo nekoliko nad pričakovanji. Tržišče je razmeioma. umirjeno in kar je zlasti dobro, dinarsko in devizno varčevanje se ne zmanjšuje.
V ozdih se ta čas že pripravljajo na razpravo o zaključnih računih. Izvršni svet skupščine SRS, Gospodarska zbornica in nekateri drugi pristojni organi že iščejo rešitve za pokrivanje izgub, ki se jim tudi letos ne bomo mogli izogniti. V Sloveniji bodo izgube predvidoma znašale okoli 12,5 milijarde (lani 8,5 ftrilijarde). Od tega bo odpadlo na Gorenje približno 5 milijard, druga največja zgu-barja pa bosta novomeški IMV
in pa lendavska Ina — nafta. Druge izgube so manjše in bodo več ali manj pokrite znotraj organizacij združenega dela oziroma v okviru posameznih dohodkovnih povezav.
Javnost je te dni močno razburjala zmešnjava glede cen: zlasti to, da mnoge organizacije in ustanove v Jugoslaviji in tudi v Sloveniji niso spoštovale odloka ZIS o zamrznitvi, po drugi strani pa dejstvo, da v posameznih ozdih že zmanjkuje reprodukcijskega materiala in je normalna proizvodnja že vprašljiva. Kot kaže, ZIS pri sprejemanju tega odloka ni razmišljal niti upošteval dejstva, da so bile dejanske cene v praksi drugačne od statistično ugotovljenih, kajti ozdi so morali prek različnih sporazumov in dogovorov plačevati surovine in reprodukcijski material po mnogo višjih cenah. Zapleti pa so nastali tudi zaradi nejasnosti okrog samega odloka: ali velja za cene, ki so na tržišču že priznane ali za tiste, ki so že bile potrjene, a se še niso pojavile na trgu. Za zdaj velja ugotovitev, da v tem kritičnem času sa-
moupravna skupnost za cene na ravni republike ni sprejela nobenega nezakonitega sklepa, oziroma ni obravnavala nobene vloge, ki bi bila vložena po 23. decembru lani, ko je začel veljati enomesečni rok mirovanja. Inšpekcija je ugotovila drugače, kot kaže zato, ker je med kršitve štela tudi tiste zahteve, ki so bile zakonito rešene pred 23. decembrom.
Zatem je govoril še o nizkih osebnih dohodkih v posameznih dejavnostih: v zdravstvu, osnovnem šolstvu, otroškem varstvu, trgovini, pa o nizkih pokojninah zlasti tistih, ki so se upokojili pred sedmimi, osmimi ali desetimi leti. Predlagal je, da bi morali to temeljito proučiti, pri čemer bi morali svojo vlogo odigrati zlasti republiški odbori posameznih dejavnosti. V zvezi s tem pa moramo, kot je poudaril Marjan Orožen, naša razmišljanja in akcije usmeriti predvsem na pridobivanje in ustvarjanje dohodka, kajti le tako bomo dobili tudi več sredstev za osebne dohodke.
Za boljše, zlasti pa življenjske politične odločitve
Predsedstvo je obravnavalo in sprejelo tudi program dela raziskovalnega centra za samoupravljanje RS ZSS za leto 1984. Predvidene raziskovalne naloge so razporejene na štiri temeljna področja programske usmeritve in delovanja sindikata. Zajemajo pa: uveljavljanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, samoupravno organiziranost in oblike uresničevanja samoupravnih pravic delavcev, življenjske in delovne razmere delavcev, organizacijsko in kadrovsko rast ter razvoj sin-
dikata za izvajanje tekoče politike in uveljavljanje ustavne vloge ter druge naloge, med katere sodijo tudi priprave na raziskavo »Delavci v slovenskem združenem delu 1985« in sistematično spremljanje in proučevanje prekinitev dela.
Seveda to niso naloge, ki jih bo center opravil v tem letu, pač pa se bodo nekatere potegnile v naslednje. Poleg tega so naslovi nalog delovni in zajemajo v okviru vsebine tudi še različne raziskave.
Kako uresničevati dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1984?
Da bi izvajanje dogovora potekalo enotno, je odbor udeležencev sprejel nekatera stališča; za lažje planiranje delavcev v tozdih opredeljujemo naslednja:
1.	Izvajanje usmeritev dogovora v organizacijah s sezonskim delom
Odbor udeležencev dogovora priporoča, naj zlasti gospodarske organizacije združenega dela z izrazito sezonskim delom (npr. kmetijstvo, turizem, gradbeništvo) v svojih planskih dokumentih na podlagi nekajletne dinamike dohodka in osebnih dohodkov ter na podlagi planskih predvidevanj o rasti dohodka opredelijo dinamiko oblikovanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev.
2.	Osebni dohodki pripravnikov in delavcev, ki so po končani pripravniški dobi razporejeni na dela in naloge v ozdih materialne proizvodnje
Delavci v gospodarskih organizacijah združenega dela lahko pri načrtovanju sredstev za osebne dohodke m za skupno porabo delavcev k sredstvom, ki jih opredelijo po 5. členu dogovora, dodajo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo pripravnikov in delavcev, ki so bili po uspešno končani pripravniški dobi razporejeni na dela in naloge v tej temeljni organizaciji.
3.	Izplačevanje sredstev za skupno porabo delavcev v letu 1984
Delavci v organizacijah in skupnostih v letu 1984 trošijo sredstva za skupno porabo delavcev, ki so jih v preteklih letih določili za te namene, v skladu z določili svojih samoupravnih splošnih aktov, predvsem za regres za topli obrok ter za regres za letni dopust, oziroma solidarnostno združujejo ta sredstva na nivoju
delovne, sestavljene organizacije združenega dela ali v okviru drugih oblik povezovanja.
Dogovor za leto 1984 za razliko od vseh dosedanjih ne vsebuje nobenih usmeritev za izplačevanje sredstev za skupno porabo.
4. Regresiranje toplega obroka med delom
Delavci v organizacijah in skupnostih s področja gospodarstva in negospodarstva v svojih samoupravnih splošnih aktih opredelijo višino izdatkov za prehrano delavcev tako, da upoštevajo družbeni dogovor o izdatkih za prehrano delavcev, ki so materialni stroški (Ur. 1. SFRJ, št. 30-81). Mesečni znesek za prehrano delavcev znaša po tem dogovoru največ 10% povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka delavcev, zaposlenih v republiki v preteklem letu.
Viri za financiranje regresa za topli obrok so glede na sedaj veljavno zakonodajo različni za delavce v materialni proizvodnji in izven nje. Izdatki v višini, ki jo opredeljuje zvezni dogovor, za topli obrok med delom za delavce v materialni proizvodnji, predstavljajo materialni strošek za organizacijo združenega dela. Za ostale delavce pa se financira iz sklada skupne porabe v znesku, ki ga dogovor ne omejuje. Delavci se v organizaciji združenega dela lahko dogovore, da iz sklada skupne porabe namenjajo še dodatna sredstva za regresiranje toplega obroka nad višino, ki jo opredeljuje zvezni dogovor.
Če bo v letu 1984 prišlo do spremembe predpisov (zvezni dogovor o izdatkih za prehrano delavcev, ki so materialni strošek, zakon o ugotavljanju celotnega prihodka in dohodka), bo treba spremeniti tudi sprejeta skupna stališča.
Brane Mišič
Inovacijska dejavnost je del dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije
O vlogi sindikatov pri pospeševanju inventivne dejavnosti je predsedstvo republiškega sveta to pot prvič razpravljalo. Razumljivo: prvič v tem mandatnem obdobju. Večina raz-pravljalcev je bila enotnega mnenja, da se morajo tudi slovenski sindikati v prihodnje še bolj aktivno vključiti v to pomembno družbenoekonomsko področje in z vsemi svojimi silami spodbujati k iskanju boljših in racionalnejših tehničnih in drugih rešitev. Možnosti na področju inovacijske dejavnosti so namreč pri nas še izrazito neizkoriščene, zamujenega pa je bilo že preveč, da bi inova-torstvo še vnaprej prepuščali bolj času in naključju kot pa načrtnemu, resnemu in zares zavzetemu delu.
Kljub temu, da se pri republiškem svetu ZSS načrtno ukvarjajo z inovacijsko dejavnostjo šele nekaj let, pa smo slišali na seji marsikaj razveseljivega. Vse več je namreč komisij, ki v okviru republiških strokovnih odborov ter medobčinskih in občinskih sindikalnih svetov aktivno spodbujajo inovator-
stvo in pomagajo pri iskanju potrebnih rešitev. Vse več je tudi delovnih organizacij z urejenimi samoupravnimi akti za to področje, kar je temeljni pogoj za uspešno delo. Pa tudi. število inovacijskih predlogov in tehničnih izboljšav je v združenem delu iz leta v leto večje, kar pa še zdaleč ne pomeni, da smo lahko z opravljenim delom zadovoljni. Sploh ne, saj močno zaostajamo za razvitim svetom, kjer je nenehno iskanje boljših rešitev del vsakdanjega življenja in dela večine zaposlenih.
Člani odbora za inovacijsko dejavnost pri republiškem svetu ZSS ugotavljajo, da je še precej vzrokov, ki zavirajo uspešnejše delo na tem področju. Tako so med drugim omenili premalo spodbudno zakonodajo, pomanjkljiv izobraževalni sistem, nespoštovanje samoupravnih sporazumov, nezainteresiranost družbenopolitičnih organizacij in premalo stimulativno nagrajevanje inovatorjev. Ob tem so tudi poudarili, da so merila, ki opredelujejo inovacijsko de-
javnost oziroma delovno dolžnost posameznika v Sloveniji, zelo različna. To pa povzroča nesporazume in v mnogih primerih sila dolgo pot od izuma oz. izboljšave do zaslužene nagrade.
S tem v zvezi je predsedstvo sprejelo sklep, da morajo sindikati pospeševati množično inovacijsko dejavnost, kar mora postati tudi sestavni del dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. Osnovne sindikalne organizacije pa se morajo zavzeti za take samoupravne sporazume, ki bodo bolj kot doslej stimulirali rezultate na tem področju.
In še to: predsedstvo je podprlo pobudo, da bi Delavska enotnost del svojega prostora redno namenjala inovacijski dejavnosti in s tem bolj celovito spremljala to zares pomembno področje. Ni namreč fraza, da z golimi rokami ne bomo mogli več dosegati bistveno boljših rezultatov dela, z glavo, z izumi in izboljšavami pa lahko še veliko. Rezerve še zdaleč niso izkoriščene.
Andrej Vlaga
Delavska enotnost
Sestanek Jugoslovanskega koordinacijskega odbora za razvoj sredstev za informiranje v združenem delu
Spremembe v delovanju in družbena vloga

Izobraževanje in kultura — vsebinske in akcijske
Pšil gyiiii
razsežnosti našega dela
|pš


Prav gotovo poznate tisto zgodbo o novinarju, ki je za svoje pisanje uporabljal dve črnili: črno in modro — vsako ob svojem času in vsako z različnim uspehom. Pred podobnim razpotjem sem tudi sam, kajti pričujoče pisanje bi moralo vplivati na spremembo miselnosti in ocenjevanje dela Jugoslovanskega koordinacijskega odbora za razvoj sredstev za informiranje v združenem delu, vsej drugi javnosti pa ponuditi vsaj bežno sliko o dogajanju na tem področju. Eno je gotovo: Jugoslovanski koordinacijski odbor za razvoj sredstev za informiranje v združenem delu »delavskemu novinarstvu« doslej še ni ponudil ničesar, saj je že njegovo ime dovolj zgovorno, da gre vendar za koordinacijski odbor, torej nekakšen usklajevalni organ Zveze novinarjev Jugoslavije. Ali takšen organ tudi potrebujemo, bo pokazala prihodnost, saj je dosedanje delo posameznikov v tem odboru izzvenelo kot nekakšen nagradni dopust za novinarje v velikih redakcijah združenega dela, za jugoslovansko novinarsko elito nekakšna pretveza, pod katero so se skrivala prijetna potovanja in ogled znamenitosti ter lepot jugoslovanskih mest. Morda je to bilo doslej tudi res, vendar je sedanja sestava sklenila narediti več: sklepi, sprejeti na sestankih JKO, naj bi postali obvezna naloga za vse republiške sekcije novinarjev združenega dela.
Slovenci smo se do dogajanja na zvezni ravni nekako ogradili. V preteklih letih smo sicer redno volili predstavnike za JKO, !e-ti so se srečanj udeleževali, vendar je bilo'želo malo možnosti, da bi ugotovitve po^ sredovali svoji bazi. Razlog je slaba organiziranost novinarjev Združenega dela, o kateri sem pisal v prvi letošnji Delavski enotnosti, ko tudi na naših letnih srečanjih nismo našli tiste priložnosti, da bi o vsem dogajanju seznanili kolege.
Slovenski delegati za JKO so ob vsakem potovanju na sestanek odbora občutili dvom, ki je vrtal po vsebini dela tega organa in najbrž so iz kdo ve kakšne zadržanosti, skepse ali pa zgolj zaradi prijateljskih vezi, ki so se na srečanjih stkale, pozabili ali bali reči bobu bob.
Bili smo med tistimi, ki so se izognili pripravi sestanka — čeprav v zvezi s pripravo ni nikakršnih posebnih stroškov: vse je seveda odvisno od spretnosti in iznajdljivosti gostitelja. Tako smo se te naloge lotili v Mariboru in s sestankom pokazali, kaj pravzaprav je ta JKO s tako zvenečim imenom. Še nekaj za razjasnitev: v sosednjih republikah in pokrajinah si je JKO že pridobil nekakšno družbeno veljavo, čeprav še ne do takšne mere, da bi začel vplivati na informacijske tokove v združenem delu. Vse dosedanje usmeritve pa kažejo na to, da si,če že ne zaradi potrebe po usklajenih akcijah v vsej Jugoslaviji vsaj zaradi prizadevanja, da bi premaknili kolo informacijskega napredka, zasluži družbeno podporo in priznavanje statusa jugoslovanskega usklajevalnega organa na področju razvoja informacijskega procesa v združenem delu. Seveda bo to svojo nalogo moral opravičiti s poštenim odnosom in delom, potem bodo namreč tudi očitki delegatom, da gredo na izlet, odveč.
O normativni urejenosti
V petek, 20. januarja, so si udeleženci najprej ogledali ZIV TAM in se v nadaljevanju pogovarjali z delavci te velike organizacije združenega dela o njihovih gospodarskih dosežkih doma in na tujem. Najbolj zanimiv je bil vsekakor pogovor o urejenosti informacijskega procesa in njegovem razvoju.
Normativno urejenost in izkušnje s tega področja je na podlagi analiz in statističnih podatkov v svojem prispevku obdelal Matjaž Kek, sekretar odbora za obveščanje in politično propagando pri RS ZSS. Člani JKO so tako dobili obširno informacijo, ki jo bodo uporabili za primerjavo izkušenj na svojem področju. Splošna ugotovitev je, da imamo v Jugoslaviji sicer veliko število publikacij za informiranje delavcev, da pa je področje njihove normativne urejenosti, z izjemo tistih nujnih aktov, na osnovi katerih izda republiški komite za informiranje tudi svoje mnenje, še vse preveč
revno. Seveda je ta ocena preveč splošna, saj je vsekakor treba omeniti prizadevanja nekaterih organizacij združenega dela in sindikata, da bi tudi to področje primerno uredili. To je ena od nalog, ki se je bomo morali lotiti v prihodnje za izgradnjo celovitega informacijskega procesa. Informiranje je proces, ki ga ne moremo ocenjevati trenutno, ampak kot dogajanje, ki je časovno neomejeno — se torej razvija skladno z našimi žel jami in potrebami.
Naloge tudi za novi-narje
Ali lahko tudi novinarji pripomoremo k uresničevanju dolgoročnega programa krepitve našega gospodarstva? Najbrž lahko, kajti nosilec teme, Jak Koprivc, član predsedstva CK ZKS, je v svojem prispevku označil dokaj jasno usmeritev za delež novinarjev v akciji za uspešnejše gospodarjenje. Novinar, kljub temu da je seznanjen z obema platema medalje in da pozna obravnavano problematiko, si ne more in ne sme privoščiti vloge razsodnika, še manj pa opazovalca z nekakšnega tret jega piedestala. V naši družbi ni prostora za kritizerstvo — novinarjevo delo se mora zrcaliti v analitičnem delu in pristopu, v realnem ocenjevanju položaja oziroma dogajanja. Naša družba potrebuje sredstva javnega obveščanja, potrebuje novinarje, ki bodo delovnim l judem in,občanom znali in zmogli ponuditi uporabno informacijo, tako, ki bo pomagala dosledno uporabiti tista določila ustave in zakona o združenem delu. ki predvidevajo, da odločajo o dohodku in drugih bistvenih sestavinah družbenega dogajanja le delovni 1 jud je. Da pa bodo ta načela uveljavljena v vsej njihovi razsežnosti, jih je treba oblikovati v informacije, ki bodo kazale na napredek, razvoj in bodo oplemenitene s pojmom podružbljanja. To pomeni, da bi moral delavec še bolj kot doslej postati subjekt v procesu informiranj^, včasih pa se v vsakdanji praksi kar vse pre-rado dogaja, da je ta subjekt preveč oddaljen od svojega bistva — od informacije.
Zvone Lebar
Kadar delo zamre, so koristne nove spodbude
Na področju izobraževanja in kulture imamo sindikati nekatere posebne naloge, ki smo si jih zastavili in jih začeli opravljati že pred leti. To naše delo je že obrodilo sadove, potem pa je marsikje zastalo, zlasti tam, kjer je prevladalo skrajno poenostavljeno mišljenje, da gre samo za enkratni akcijski zagon, ne pa za trajen sindikalni vpliv na spreminjanje odnosov.
Kadar nam delo zamre, so pač koristne nove spodbude. In takšna nova spodbuda .za zagotavljanje vpliva delavcev v izobraževanju in kulturi prihaja tokrat od sveta za vprašanja izobraževanja, znanosti in kulture pri RS ZSS. Ta bo v začetku drugega tedna v marcu organizator tridnevnega seminarja v Radovljici, na katerem bodo poleg njegovih članov sodelovali predsedniki komisij oziroma svetov za izobraževanje in kulturo pri občinskih sindikalnih svetih.
Tudi tokrat bo V Radovljici prav gotovo govor o najbolj aktualnih problemih- naše družbe v tem času in o delu sindikata, ki naj bi pomagalo pri reševanju le-teh, saj se temu zdaj ne more in ne sme izogniti noben izobraževalni program v sindikatih. Pa vendar je ta seminar zamišljen tako, da se udeleženci ne bi usposobili le akcijsko, ampak predvsem za opravljanje nekaterih poglavitnih nalog s področja izobraževanja in kulture v letu 1984. Če bo rezultat seminarja ta, da bodo letošnji programi dela komisij oziroma svetov za izobraževanje in kulturo pri občinskih svetih ZSS bolj konkretni, lahko pričakujemo tudi konkretnejše rezultate, tako na ravni občinskih kot osnovnih sindikalnih organizacij. In katere oprijemljive rezultate pričakujemo?
Na področju izobraževanja se nam kažejo tri poglavitne vsebinske in akcijske razsežnosti neizogibnega sindikalnega delovanja.
Obnoviti moramo prizadevanja, da bi ponovili oziroma
nadaljevali že pred leti začeto akcijo povezovanja šol z organizacijami združenega dela materialne proizvodnje, kar nam je potrebno iz več razlogov: zaradi usmerjanja učencev v poklice, zaradi povezovanja izobraževanja in dela v vzgojnoi-zobraževalnih programih itd.
Druga izredno aktualna naloga- za sindikate pa izvira iz spoznanja, da smo v prvem letu proizvodnega dela učencev srednjega usmerjenega izobraževanja delo sicer dobro zastavili, da pa zdaj pri vsebinski in organizacijski izpeljavi proizvodnega dela in delovne prakse kot tudi pripravništva, ne gre vse tako, kot bi moralo. Sindikat mora bolj bedeti nad tem, kako ta vprašanja rešujejo v delovnih okoljih, v občini in v regiji.
Tretje področje, ki terja sindikalno akcijo, pa je izredno zamujanje pri usklajevanju samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela z zakonom o usmerjenem izobraževanju. Ta uskladitev naj bi bila opravljena že leta 1981! Analize pa kažejo, da to ni opravljeno, pri čemer sindikati ne bi smeli videti le tega, da ni zadoščeno formalnostim, pač pa dejstvo, da so zaradi tega odnosi neurejeni, da vpliv delavcev na celotnem področju izobraževanja ni zagotovljen, da se izobraževalna funkcija združenega dela ne uveljavlja. Ti neurejeni odnosi vladajo v proizvodnem delu učencev, pri vprašanjih, kdo sprejema programe proizvodnega dela, pri vprašanjih, ki zadevajo dolžnosti in pravice učencev, pri finančnih vprašanjih, tudi pri tistih, ki zadevajo možnosti izobraževanja zaposlenih ob delu in iz dela, vse do vprašanj v zvezi s pripravništvom, ki se zdaj razširja na vse stopnje izobraževanja, ne le na srednje štiriletno, višje in visoko kot poprej.
» Kultura, ki jo imamo in kultura, ki jo hočemo« je nekakšen tematski okvir za razgovore na seminarju, ki bo marca v Radovljici, koristna pa bi bila
seveda v vseh sindikalnih okoljih. Ne gre le za to, da se sindikati vključijo v reševanje tiste temeljne dileme sodobne kulturne politike, ki se v zadnjem času pojavlja zlasti v zvezi z odnosom med množičnostjo in kakovostjo v kulturni ustvarjalnosti, Razprava o tej dilemi (jasneje se je odprla s posvetovanjem, ki ga je ZKOS nedavno organiziral z vodstvi svojih občinskih organizacij), se mora za sindikate izkristalizirati v pogovoru o tem, kako delavci danes dejansko vplivajo na kulturno politiko. To pa mora biti hkrati razprava o odgovornosti sindikatov za delovanje delegatskega sistema.
Druga vsebinska in akcijska razsežnost za delovanje sindikata na področju kulture so vprašanja, kako se kulturne dejavnosti, ki se razvijajo pod okriljem združenega dela, povezujejo in kako sodelujejo s šolo in krajevno skupnostjo. .Namesto sodelovanja imamo opraviti pogosto z zapiranjem kulturnih programov, bodisi v organizacijo združenega dela bodisi v krajevno skupnost. Zato bo nujno preverjanje, kje in zakaj še vedno ni potrebnega sodelovanja med SZDL in sindikati znotraj te frontne organizacije — in ZKO kot povezovalcem množične kulturne ustvarjalnosti.
Ob vsem tem si moramo v sindikatih seveda vedno znova zastavljati vprašanje, ali znamo vedno in povsod izkoriščati vse konkretne oblike spodbujanja kulturnega življenja delavcev v organizacijah združenega dela. Še vse premalo znamo popularizirati najbolj uspešne metode, ki so se v praksi že potrdile. To želi zdaj storiti organizator seminarja v Radovljici, hkrati pa spodbuditi občinska vodstva sindikata k rednejšemu in bolj sistematičnemu usposabljanju organizatorjev kulturnega življenja. Teh imamo zdaj v Sloveniji že okoli 3000, le okoli 1000 pa se jih je doslej na takšen ali drugačen način izobraževalo za svoje delo.
G.
Na podlagi 32. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za povračila stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog (Uradni list SRS, št. 14/82 in 25/83) objavljata Zavod SR Slovenije za statistiko in Republiška skupnost za cene
ZNESEK
povprečnih stroškov za četrto trimesečje leta 1983
1.	POVPREČNO UGOTOVLJENI STROŠKI ZA DNEVNICO
—	povračila stroškov za prehrano iz 17. in 18. člena družbenega dogovora znašajo:
—	cela dnevnica nad 12 ur	870 din
—	polovična dnevnica od 8 do 12 ur	457 din
—	znižana dnevnica od 6 do 8 ur	329 din
2.	POVPREČNI STROŠKI ZA PRENOČIŠČE
—	v hotelu B kategorije (iz 20. člena družbenega dogovora) znašajo	627 din
3.	STROŠKI ZA LOČENO ŽIVLJENJE
—	stroški za stanovanje (iz 24. člena družbenega dogovora) znašajo 5.640 din
—	stroški za prehrano (iz 25. člena družbenega dogovora) znašajo	7.830 din
4.	KILOMETRINA
(iz 21. člena družbenega dogovora) pavšalni znesek za prevoženi kilometer z avtomobilom srednjega razreda znaša
—	za 15.000 km letno po	13,50 din/km
—	za 20.000 km letno po	12,30 din/km
—	za 25.000 km letno po	11,60 din/km
Ljubljana, 19.1. 1984
Zavod SR Slovenije za statistiko Tomaž Banovec Republiška skupnost za cene Jože Strle
(Ne)samoupravne zdrahe v mariborskem Špedtransu
Kuha se, kuha, kdo bo pa jedel
Za scenarij nove nadaljevanke »Poti in stranpoti« bi bil zbor delavcev v mariborskem Špedtransu kot nalašč. Namesto velikih žerjavov bi nastopali tovornjaki, namesto železarjev šoferji, odpustov z dela, ljudi, ki so zapustili delovno organizacijo, vendar pa v senci čakajo na priložnost, da jo pograbijo pri ustvarjanju zdrah, pa tako in tako ne manjka. Le Kerina ne bi našli v scenariju nove nadaljevanke, ki bi bila zvešta podoba sedemurnega zbora delavcev, človeka torej, okrog ka-
tera zvenela bolj kot obtožbe zlasti vodilnih ljudi v Špedtransu — anonimnih sicer, na katera mora odgovoriti vodstvo delovne organizacije, zadevala pa so predvsem samoupravne odnose v delovni skupnosti, medsebojne človeške odnose, gospodarjenje, pa tudi popivanje na družbeni račun, do trditev o nesposobnosti vodilnih in podobno. Predsedstvo jih je uvrstilo v drugo točko dnevnega reda, zbor se je strinjal in tako se je pričela razprava o gospodarskem načrtu.
v temeljni organizaciji združenega dela zamudil, ni pravočasno oddal ustrezne dokumentacije v ustrezne službe. Žal pa se krivec na zboru delavcev ni javil, vendar je tiralica za njim razposlana. Le malo je manjkalo, da bi šoferji okrivili za to vodstvo delovne organizacije, kajti kot se je pozneje v razpravi pokazalo, šoferji najprej sicer povprašajo svoje neposredno nadrejene v TOZD, zakaj se dogajajo napake in kdo jih je zakrivil, ki pa jih gladko napotijo na tega ali
Besedo ima Gavrilo Kukič
terega bi se sukali vsi dramaturški zapleti, ki bi bil kritičen in samokritičen hkrati, ki bi v svojem srcu kot na dlani nosil voljo do dela kot vrednoto, se »tolkel« za red in pravico...
Začetek je kazal na zaplete
V petek, 27. januarja, ob 10. uri se je okrog 120 šoferjev in drugih delavcev mariborskega Špedtransa, temeljne organizacije združenega dela, zbralo na sestanku zbora delavcev. Delavski svet, ki je sklical zbor, je predlagal, da delavci razpravljajo o gospodarskem načrtu za 1984. leto in ga potem tudi sprejmejo. Predsednik delavskega sveta je predlagal Staneta Krambergerja, Milana Goršeta in Marjana Šlamber-gerja v delovno predsedstvo zbora. Zataknilo se je pri Šlambergerju, ali naj bo ali naj ne bo član predsedstva, vendar je po dobrih dvajsetih minutah Šlamberger le bil z glasovanjem izvoljen. Navadno na sestankih ni nikakršnih zapletov zastran tega, pa so lahko, kajti resnično ni vseeno, ali vodijo zbor delavcev ljudje, ki jim delavci zaupajo, ali so le lutke, ki dajejo govornikom besedo, preštevajo glasove in morda tu in tam povprašajo direktorja za kakšen,nasvet med vodenjem.
Drugi zaplet je nastal pri dnevnem redu. Kam uvrstiti 32 vprašanj — resnici na ljubo moramo zapisati, da so neka-
Po uvodni razlagi Iva Tržana, direktorja TOZD Transport, so prevzeli besedo delavci, šoferji. S povsem mirno vestjo lahko novinar zapiše, da pri tako tvorni razpravi o gospodarskem načrtu v kaki temeljni organizaciji združenega dela, niti ne v samoupravnih organih, pa jih je »dal mnogo skozi«, še ni sodeloval. Slišati je bilo sicer precej pikrih na račun prejšnjih naložb, predvidevanj, iz katerih potlej nrbilo nič, zlasti pa je skorajda iz vsake razprave bilo čutiti skrb za posodobitev voznega parka v Špedtransu, novih in težjih tovornjakov, s katerimi se lahko ta delovna organizacija obdrži v mednarodni prevozniški delitvi dela, saj 70 odstotkov storitev danes opravi na tujih cestah.
Kri je zavrela ob naložbi v tako imenovane kontrolorje porabe goriva, ki jim šoferji pravijo kar »vohuni«; proti takšnemu aparatu v tovornjaku so tisti, ki imajo vohune že vgrajene, kakor oni, ki jih to še čaka. Do vrelišča pa je prišlo v razpravi o osebnih dohodkih šoferjev. Povod zanjo tiči v resnici, da je nekdo naredil napako pri obračunu v zadnjem mesecu oziroma nekje so ostali potni nalogi, čez 60 šoferjev pa je bilo prizadetih. Ne ravno prizadetih, kajti po nalogu glavnega direktorja Marjana Sukiča so dobili vsaj akontacije, ustrezni papirji pa so se »zgubili« nekje na poti do blagajne. Po informacijah sodeč, vsaj ti-' stih, ki smo jih slišali, je nekdo
onega v vodstvu delovne organizacije.
Toliko o povodu za vročo razpravo na zboru o osebnih dohodkih. Vzroki pa so gotovo drugje; v nizkih osebnih dohodkih in nestimulativnem sistemu delitve v drugih delih delovne organizacije. Šoferji so plačani po delu. Povsem prepričljivo so na zboru povedali, da je sicer dohodek delovne organizacije odvisen od njihovega dela, vendar pa tudi od tistih, ki morajo skrbeti za sklepanje pogodb, ki organizirajo prevoze, od njihove skrbi, da tovornjaki ne vozijo prazni po cestah, skratka od celotne režije. Nagrajevanje delavcev v režiji pa je očitno šibka točka v Špedtransu, zato so šoferji rekli: zahtevamo gibljivi del osebnih dohodkov tudi za tiste, ki delajo v pisarnah. Tisti, ki več delajo, ki bolj skrbijo, da se kolesa tovornjakov stalno vrtijo, naj več dobijo, lenuhi in tisti, ki hodijo le v službo, ne pa delat, pa nič ali manj. Ta poudarek je hudo potreben ravno zdaj, ko v Špedtransu snujejo nov pravilnik o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Zelo nazorno je razmišljanje vseh pokazal Vinko Pušeljc, pravi šofer in delavec, ko je med drugim dejal: »Če delam, moram dobiti tisto plačano takrat, ko se izplačujejo osebni dohodki, ne pa dva ali pa več mesecev kasneje. Sistem mora biti takšen, da vem, koliko bom dobil v kuverti. Predvsem pa ne delajte znanosti iz tega okrog delitve.
Preprosto je potrebno narediti tako, da se ve, ti si delal, ti boš dobil plačo, ti pa ne, ker nisi delal.«
Z mnogimi pripombami je gospodarski načrt le bil sprejet. Je hudo zahteven in v razmerah boja na življenje in smrt med špediterji, kjer velja zlasti cena in kakovost storitve, bo gotovo zahteval marsikateri carski rez v načinu dela in življenja Šped-transa, če ga bo hotel uresničiti ter si zagotoviti solidnejšo materialno in politično osnovo za nadaljnji razvoj.
Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha
Drugi del sedemurnega zbora delavcev so namenili tako imenovanim »vročim temam«, dvaintridesetim vprašanjem, na katera so zahtevali šoferji odgovore. Predsednik zbora je vprašanja prebral in kar srh nas je spreletel ob tem, kakšno obtožnico zoper direktorja Špedtransa Marjana Sukiča in Draga Šegerca, vodjo kadrovsko-splošnega sektorja, smo slišali. Ce je vse to res, pot-
Maribor Tabor Hrnčiča se je pokazalo, da tudi izvršni svet občine, ki je podpiral združitev ter do kraja prerešetal gospodarski položaj GTP Pohorje, o spornih sredstvih ni nič vedel. Sicer pa bo o tem razsodilo sodišče. Toda ne glede na razsodbo velja zapisati; Špedtrans z združitvijo ni nič izgubil, kajti dobil je novih 26 delavcev ter dobil 25 tovornjakov, za katere je potlej iztržil 12 milijonov dinarjev.
Duhove na sestanku je razburilo tudi vprašanje, kdo je
Marjan Sukič
Vinko Pušeljc
lej se lahko samo vprašamo, kaj sploh delata še v Špedtransu, kajti njuno mesto je kje drugje.
Med drugim je Sukič »nagovarjal« delavce, da glasujejo na referendumu o združitvi Špedtransa in GTP Pohorje za, kriv je, ker so volilno skrinjico odprli pred določenim rokom, zamolčal je nekaj bistvenih podatkov ob združitvi, Sukič in Šegerc sta brez vednosti samoupravnih organov odločila, da v Murski Soboti plačajo najemnine za poslovne prostore 1,2 milijona dinarjev, kriva sta, da je bil sprejet za vodjo finančnega sektorja človek mimo zakonskih določil... Ob tem pa lahko preberemo tudi ocene, da se čuti prizadevanje, da izločijo stare šoferje iz Špedtransa; šoferji sprašujejo, kdo je odpravil delovno mesto arhivarja in referenta za SLO, kdo je kriv za slabe odnose in še bi lahko naštevali.
Takoj je bilo jasno, da na tem sestanku ne bo mogoče odgovoriti na vsa vprašanja in obtožbe. In moramo priznati, da je Sukič bil pogumen, ko je dejal, da je pripravljen odgovarjati na vse, in tudi obrazložil združitev z GTP Pohorje. Odgovorni iz GTP Pohorje so ob združitvi zamolčali obveznost te organizacije v višini 6 milijonov dinarjev ter svojo terjatev do istega partnerja v vrednosti 2,3 milijona dinarjev. Toda nekateri šoferji tega niso verjeli. Gavrilo Kukič je celo večkrat dejal Sukiču, da laže, in šele po nastopu predsednika IS občine
Drago Korošec
poklical Službo družbenega knjigovodstva v Špedtrans, zlasti pa v TOZD Transport, kjer je ugotovila številne nepravilnosti. Kdo drugi kot Sukič in Šegerc, so menili nekateri. Hrnčič je seznanil kolektiv, da je kontrola SDK tudi posledica številnih anonimnih prijav, ki so se kar vrstile zoper razmere in poslovanje v Špedtransu. SDK je res odkrila številne pomanjkljivosti, je dodal Sukič, vsi tisti pa, ki svojega dela niso opravljali v skladu z zakoni in s samoupravnimi akti — mimogrede: samoupravni akti so neurejeni — bodo morali odgovarjati. Na dve vprašanji so torej delavci dobili odgovor. Na druga pa jih bodo dobili, ko bo komisija, ki so jo imenovali, raziskala celotno problematiko. Odgovore bodo posamezniki morali dati do 15. februarja in potlej jih bodo objavili v svojem časopisu.
Večiria šoferjev je bila zadovoljna s takim načinom dela, vendar pa nekaterih, ki so se zmeraj in znova prijavljali k ! razpravi, ni bilo moč utišati-
$
No, pa je vendarle zmagala treznost večine, ki so jo v razpravi še posebej pokazali šoferji Drago Korošec, Vinko Pušeljc in Jože Drev, ki je že dolga leta za volanom Spedtranso-vega tovornjaka. Tako je ravnala tudi Breda Pirš, vodja marketinga, ki je menila, »da se le zgubljamo v medsebojnih | obtoževanjih, zgubljamo ugled in zaradi zdrah tudi ne delamo tako, kot bi lahko in morali-
Naj komisija naredi svoje in potlej se bomo v miru pogovorili.«
Zakaj so bili nekateri tiho
Prav zanimivo bi bilo zvedeti, zakaj na zboru delavcev niso spregovorili tudi odgovorni ljudje iz temeljne organizacije združenega dela. Ne direktor
ne kdo drugi, ki dnevno sodelujejo s šoferji, niso prispevali prav nič k razvozlavanju zategnjenih odnosov v delovni organizaciji. Opazovalec dobi občutek, da le čakajo na to, kakšen bo izid »boja« med šoferji in vodstvom delovne organizacije, čeprav je bilo kot na dlani, : da je leglo slabih odnosov v delovni skupnosti tudi, če ne predvsem v temeljni organiza- I ciji združenega dela. Po svoje ^ sta to potrdila Korošec in Drev, j ki sta dejala, da so jih nekateri »odgovorni« zaradi nepravoča-snega obračuna dnevnic napo- ", tili kar na vodstvo delovne or- ' ganizacije, ki je krivo za te na- -pake. Pravzaprav je zanimivo, j da šoferji svojega napada niso j usmerili tudi na odgovorne ■ ljudi v njihovi temeljni organizaciji združenega dela,, temveč so jih nekako hoteli zaščititi ter speljati razpravo na to, kdo je poklical SDK, ne pa, kaj je narobe in kdo je kriv za napake, ali pa resnično tudi soudeležen kot krivec. Mimo izjave enega izmed delavcev, da direktor njihove TOZD dela napake, da niso urejeni odnosi, so šli, k01 da je nihče ne bi povedal, enostavno preslišali so jo.
In kako so ravnali na zboru delavcev člani vodstev družbenopolitičnih organizacij? Mil° rečeno — nikakor. Sekretar osnovne organizacije ZK v te) temeljni organizaciji je sicer ob koncu razpravljal, vendar v . svoji razpravi ni nič povedal, sindikalnega predsednika Pa sploh nismo slišali. Zato je povsem na mestu, da opozorimo na besede Vlada Haasa, predsednika 'občinskega sindikalnega sveta, ki je dejal, da so take razmere tudi zato, ker družbenopolitične organizacije niso v preteklosti opravile svojega poslanstva, in pribil približno takole: »Vsi govorite o poštenosti. Vendar vidim, da je Prl vas. težko govoriti o tem, ker drug drugemu ne zaupate, drug drugega se bojite. To kažejo tudi anonimke o razmerah v Špedtransu in konec koncev tudi teh dvaintrideset vprašan], ki niso podpisana.«
Haas je tudi za te besede na zboru delavcev dobil aplavz-Opozoril pa je tudi, da hoče nekdo v TOZD nadomestit1 delo družbenopolitičnih org3' nizagij, kar se je opazilo tudi na zboru, in to je tako tam, kjer pač te niso delavne. Če bi vodstvo sindikata in samoupravni
organi v Špedtransu sproti razščiščevali sporne odnose, se ne bi naenkrat znašlo 32 vprašanj, na katera je treba odgovoriti. Pa bo v prihodnje druga' čel?
Marjan Horva1 Fotografij? Andrej Agni?
Stabilizacija v zdravstvu že dosega kritično točko
Občutno zaostajanje pri osebnih dohodkih
Če sodimo po osebnih dohodkih delavcev v zdravstvu in izrabljenosti njegove opreme, potem ne bo pretirana trditev, da smo s stabilizacijo v zdravstvu prišli do kritične točke ki je za družbo kot tudi delavce v zdravstvu nevzdržna. S tem seveda nismo rekli, da smo v zdravstvu storili vse, kar je bilo v naši moči, da bi raven zdravstvenega varstva dejansko čimbolj približali gmotnim družbenim zmožnostim. Kot poudarjajo poznavalci, naj bi bile rezerve zgolj še v racionalizaciji zdravstvene organiziranosti, medtem ko je krčenje zdravstvenih storitev skupaj s participacijo že doseglo mejo, ki je nikakor ne bi smeli prestopiti. Gre za ekonomski vidik gledanja na to dejavnost, kar pomeni, da jo je slej ko prej treba jemati kot sestavni del gospodarstva. Dobrega gospodarjenja pa brez učinkovitega zdravstvenega varstva ni, kar še zlasti ugotavljajo v visoko razvitih zahodnih deželah. S tem seveda nikakor ne zanikamo socialnega in humanega pomena zdravstva. Hočemo samo poudariti, da le-to kot družbena dejavnost v nobenem primeru ni družbena režija, kot nekateri mislijo, temveč tudi temeljni gospodarski pogoj za razvoj slehernega družbenega sistema.
Zakaj takšna razčlemba? Predvsem zaradi mehanicistič-nega pojmovanja in ločevanja posameznih dejavnosti na gospodarske in družbene, ki se je še zlasti razmahnilo v stabilizacijski stiski. In ko smo že ravno pri osebnih dohodkih zdravstvenih delavcev, lahko rečemo: absurdno stanje na področju osebnih dohodkov zdravstvenih delavcev ni zgolj odraz vse manjših gmotnih zmožnosti družbe. Je tudi posledica takšnega gledanja, ki se zrcali skozi najrazličnejše družbene dogovore, odloke in druge akte, ki so povzročili tako občutno zaostajanje osebnih dohodkov zdravstvenih delavcev. Zavedajoč se katastrofalnih gospodarskih in socialnih posledic, ki bi utegnile nastati, če bi se nekatera
»stabilizacijska« gibanja na tem področju nadaljevala, se je slovenska gospodarska politika že lotila nekaterih akcij, s katerimi moramo nujno preseči omenjeno stanje. Očitno do tega spoznanja še niso prišli po vsej državi, kar se je še zlasti pokazalo ob usklajevanju resolucije o družbenoekonomskem razvoju za letošnje leto.
Kako nevarna utegnejo biti gibanja na področju osebnih dohodkov zdravstvenih delavcev in izrabljenosti opreme v zdravstvu, če bi se seveda nadaljevala, je moč oceniti tudi po kopici najrazličnejših podatkov, s katerimi skušajo zdravstveni delavci opozoriti širšo javnost na svoje zagate.
Kaj nam denimo govori podatek, da smo lani ob najvišji stopnji inflacije po vojni namenili za zdravstvo samo za 19 odstotkov sredstev več kot leto poprej? Odgovor je preprost: materialni stroški skokovito naraščajo, kar se odraža v vse bolj pičlem dohodku in akumulaciji. Posledica tega je vse večja izrabljenost opreme in zaostajanje pri osebnih dohodkih. Tako računajo, da znašajo materialni stroški v bolnišnicah in socialnih zavodih, ki so najbolj na udaru, že 46 odstotkov prihodka. K temu je potrebno prišteti še amortizacijo, ki jo skorajda povsod obračunavajo po najnižji prispevni stopnji. Tako znašajo materialni stroški že 51 odstotkov celotnega prihodka. Ker so amortizacijska sredstva tako majhna, podatek, da je oprema slovenskega zdravstva izrabljena že 72-od-stotno, ne preseneča. Če pa že ne moremo govoriti o presenečenju, pa to še ne pomeni, da to ni znak za alarm. Tembolj, če imamo pred očmi razmere v Univerzitetnem kliničnem centru kot naši vrhunski zdravstveni ustanovi, kjer je izrabljene opreme že več kot 80 odstotkov.
Bižda ob tem ni treba posebej komentirati podatka, da so bili lani osebni dohodki zdravstvenih delavcev za več kot 10 odstotkov nižji od prejemkov enako izobraženih delavcev v združenem delu.
Ob tem ne bo odveč tudi podatek, da je znašal povprečni čisti osebni dohodek v devetih mesecih lanskega leta 17.185 dinarjev, v socialnih zavodih 13.870 dinarjev, v gospodarstvu pa 16.687 dinarjev. Če vemo, da ima v zdravstvu kar 15,9 odstotka delavcev visoko izobrazbo in če to primerjamo z združenim delom, kjer je takšnih le 5,6 odstotka, potem je na dlani, da imamo opravka z občutnim zaostajanjem. Kot nam je povedala Ljubica Jugovič, sekretarka republiškega odbora sindikata delavcev v
zdravstvu, na sindikatih poznajo te podatke in razmere. Vse to bo tudi poglavitni predmet razprav ob bližnjih zaključnih računih, vendar se delavci gotovo ne bodo zadovoljili zgolj z ugotavljanjem stanja, ampak bodo terjali tudi rešitve. Treba je storiti vse, da bi se do njih tudi čimprej dokopali, sicer bodo velike besede o nagrajevanju po delovnih učinkih za strokovne in kreativne zdravstvene delavce še naprej zgolj prazne marnje.
h o Kuljaj
Pismo sindikata
gastroenterološke klinike RS ZSS
Sindikat gastroenterološke klinike je na svoji redni seji 18. januarja 1984 obravnaval problematiko finančnega stanja delavcev v našem tozdu. Po zbranih podatkih je bilo Univerzitetnemu kliničnemu centru v letu 1983 odobreno povišanje materialnih stroškov za 16%. Dejanska poraba je kljub upoštevanju vseh stabilizacijskih ukrepov že v prvih devetih mesecih dosegla 30 %. Razlika (14 %) smo krili iz notranjih rezerv oziroma sredstev za osebni dohodek, ki smo jih tako izčrpali do skrajnosti.
Znano je, da je bilo v letu 1975 v Kliničnem centru razmerje med izdatki za materialne stroške in osebnimi dohodki 50:50. V naslednjih letih se je to razmerje čedalje bolj spreminjalo in tako v minulem letu postalo že nevzdržno. Izdatki za materialne stroške so se dvignili za 71 %, tako da ostaja za izplačilo osebnega dohodka samo še 29%. Iz tega je razvidno, da ni več mogoče kriti nadaljnje rasti materialnih stroškov. Osebni dohodki delavcev v zdravstvu so zaostajali za gospodarstvom že v minulem letu za 10 do 15 %. Ob znani 60-odstotni inflaciji so se osebni dohodki v Kliničnem centru 1983 zvišali komaj za 13,9%. Za ilustracijo naj navedemo samo povprečni osebni dohodek zdravnika specialista, ki znaša komaj 26.921 din na mesec, višje medicinske sestre 16.740 din, srednje medicinske sestre pa 14.184 din. Po podatkih iz televizijskih poročil pa znaša povprečni osebni dohodek v Sloveniji za leto 1983 20.700 din. V času stabilizacije, ki naj bi veljala za vse, ko delavcem že pri tako nizkem osebnem dohodku ne plačujejo niti nadur, pa dobivajo delavci Medicinske fakultete do 30 % več osebnega dohodka, torej 130 %. Ne mislimo, da so njihovi osebni dohodki previsoki, vendar so naši veliko prenizki. Če se gremo stabilizacijo, naj jo izvajajo vsi.
Kako naj zdaj razložimo delavcem novo obvestilo, ki smo ga prejeli te dni, o nadaljnjem Zniževanju vrednosti ure dopolnilnega dela? Zaradi mnogo nižjega osebnega dohodka, ki ga imajo zdravstveni delavci že vrsto let, niso prizadeti samo med aktivnim delom, ampak se to prenese še v osnovo za odmero pokojnine in tako le-ta ne bo zadostovala niti za plačevanje doma upokojencev. Nezadovoljstvo vseh zdravstvenih delavcev gastroenterološke klinike zaradi padanja življenjskega standarda narašča, zato pozivamo, sindikate, da o tej zadevi razpravljajo, kajti menimo, da je sindikalna organizacija prva, ki mora delavcem v taki situaciji priskočiti na pomoč.
Ta dopis naj velja kot obvestilo o naši težki situaciji. Če bi v zvezi s tem nastala kakršnakoli neprijetna situacija, upamo, da ne bomo slišali znanega izgovora, da odgovorni organi o tem niso bili obveščeni, tako kot niso bili delavci našega tozda pravočasno obveščeni o znižanju vrednosti točke.	Predsednik IO OOZS
Karmen Laznik
V zbirki FOTOMONOGRAFlJE so izšle knjige
MONOGRAFIJA LJUBLJANE	400 DIN
OKUS PO PRAHU — T. Stojko	260 din
HALOŠKI ČLOVEK — S. Kerbler	300 din
FOTO/PHOTO — J. Žnidaršič	600 din
Monografija Ljubljane je na voljo le še v slovenskem jeziku. Besedilo preostalih treh pa je natisnjeno v slovenskem, srbohrvatskem in angleškem jeziku.
Vse štiri so primerno darilo prijateljem in poslovnim sodelavcem. Kupite jih lahko v knjigarni Delavske enotnosti na Celovški cesti 43 in Tavčarjevi ulici 5 v Ljubljani.
m
Sil^
■l
i
s«:s;;s
lil!
■
pili


mmm
mmm
1
mmm
iiiP
m
s
I !
!
’ i i

.
i
1
■ha
mm mm
1*1

	
■mi
Razprava Sergeja Kraigherja v pogovoru s predstavniki poslovodnih in samoupravnih organov ter vodstev družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji Tekstil Tonosa ob obisku te organizacije združenega dela 2. novembra 1983
Delavci naj bodo o vsem na tekočem	s
Če je kljub temu dejstvu v praksi financiranje teh dejavnosti vendarle potekalo gladko ali vsaj brez večjih motenj, gre le za privid, ki ga je ustvarilo financiranje z inflacijskim denarjem. V bistvu smo stare davke zamenjali s prispevki, in to obveznimi prispevki za otroško varstvo, izobraževanje itd. Osnovna sprememba je v tem, da imamo samoupravne interesne skupnosti in v njih organizirane uporabnike in izvajalce in da ta sistem vendarle začenja delovati na podlagi programov. To pa pomeni, da smo stopili korak naprej v demokratizaciji odnosov na teh področjih družbenega dela; ustvarili smo institucionalne možnosti za organizirano izražanje interesov in za razpravo o programih, še zlasti s strani uporabnikov, to je organiziranih delegacij uporabnikov v zborih skupščin SIS. Razmere pa se v praksi zelo razlikujejo; marsikje v teh odnosih vsaj v zametkih že prihaja do sprememb. Toda glede na prakso, ki danes prevladuje, je treba ugotoviti, da zbori uporabnikov v glavnem še ne delujejo v smislu njihovih ustavnih funkcij; tudi zato ne, ker so ponekod delegati tudi v tem zboru iz vrst izvajalcev.
Na sočasno predstavitev potreb in zahtev smo pozabili
Zdaj živimo v takšnih razmerah, da z inflacijskim denarjem družbenih dejavnosti — in tudi drugih potreb — ne bo več moč financirati; tega denarja enostavno ne bo. V takšnih razmerah se bo v bistveno spremenjeni luči pokazalo tudi vprašanje programov tako družbenih dejavnosti, krajevnih skupnosti, pa vse do proračunov družbenopolitičnih skupnosti. V prihodnje ne bo več moglo biti programov, ki jih nekdo skonstruira, nato pa se za njihovo uresničitev uvede »glavarina« ali obvezen prispevek v takšni ali drugačni obliki. To bodo morali biti programi, ki jih bodo delavci razumeli in na podlagi tega tudi odločali, katere so prednostne dejavnosti in naloge v okvirih razpoložljivih sredstev.
Nedvomno bodo delavci v razpravah o konkretnih programih dobro pretehtali posamezne potrebe, za katere naj bi združevali sredstva. Delavci ne bodo odrekli podpore tehtnemu predlogu programa, denimo otroškega varstva, skupaj s tem, da bi iz svojih bruto osebnih dohodkov zagotovili za to potrebna sredstva.
Osnovno izobraževanje je — če ni samoupravnega sporazuma — v obsegu obveznega programa ustavna in zakonska obveznost občine, prav tako minimalno zdravstveno varstvo v obsegu, kakršen je določen z zakonom. Vse, kar presega ta obseg potreb, pa mora biti predmet samoupravnega sporazumevanja. Enako so ta vprašanja rešena' za usmerjeno izobraževanje, znanost, kulturo itd.
Če se teh problemov ne bomo zelo naglo lotili — in na tak način — bomo zaman govorili o boju proti inflaciji in o stabilnosti cen. Vse kar v porabi — katerekoli vrste — presega okvire razpoložljivega dohodka oziroma sredstev, objektivno izsiljuje čedalje višjo rast cen, ki vodi v razmere, v katerih nihče več ne bi bil sposoben izpolnjevati svojih obveznosti. Večina bank je nelikvidnih; niso sposobne plačevati dospelih obveznosti, ki jih imajo njihovi uprav-1 jalci in drugi komitenti. Seveda se utemeljeno zastavlja vprašanje, od kod potem denar za vse oblike porabe, ki se iz leta v leto povečujejo čez vse okvire. Korenine takšnih gibanj so v emisiji vseh vrst, tudi v kreditih, ki jih dajejo poslovne banke na podlagi depozitov in se nenehno obnavljajo, tako da posojilojemalci ta posojila v končni posledici le v manjšem obsegu vračajo. V praksi smo tudi zelo malo storili, da bi uveljavili zahtevo, ki jo opredeljuje 113. člen zakona o združenem delu. Gre za to, naj občina enkrat na leto sočasno razgrne pred delavce vse zahteve, ki jih ima glede uresničevanja programov družbenih dejavnosti v občini in vseh oblikah njihovega povezovanja, tudi krajevnih skupnosti in splošnih potreb v proračunu občine, skupaj z obveznostmi, ki jih prevzema v republiki in prek nje tudi do federacije in — to prav zato, da bi delavci lahko odločali o zadovoljevanju skupnih in splošnih družbenih potreb in pri tem spoznali, kakšne so glede na te potrebe možnosti TOZD in njenega razvoja. Vse to pa še ni zaživelo. Poglavitna materialna osnova programov in dejavnosti ostajajo prispevne stopnje. In to je temeljna pomanjkljivost, ki jo moramo presegati z uveljavljanjem odnosov svobodne menjave dela.
Krajevna skupnost je del združenega dela, ne pa majhna občina
Načelo »glavarine« nima nobene zveze s samoupravljanjem; nekoč so temu rekli »turški davek«. Prav tako nima s samoupravljanjem praviloma veliko skupnega praksa, da krajevne skupnosti financiramo iz občinskega proračuna. Takšno financiranje bi kvečjemu prišlo v poštev za posamezne zadeve, ki jih opravlja krajevna skupnost po nalogu občinske skupščine ali sodijo v njene programe, ki so v pristojnosti občine kot temeljne družbenopolitične skupnosti. Bistveno je, da krajevna skupnost zaživi tako, kot je opredeljena v ustavi, torej kot družbenoekonomski odnos. Dokler se samoupravna baza ne osvesti v tem smislu, da bo delavca, ki je zaposlen v krajevni skupnosti, plačevala iz svojih dohodkov kot svojo normalno obveznost, so morebiti še opravičljive takšne začasne, proračunske rešitve.
(Dalje prihodnjič)
Pefavsim enotnost
Ljubljana, 2. februar 1984
___________________stran
Humoreske, ki jih piše življenje
Kako sem začel in nehal kaditi
Prve cigarete ne bom pozabil, tudi če bi živel še sto let. Bilo je tiste jeseni, ko sem začel hoditi v šolo. Pasli smo. Bil sem najmlajši med pastirčki. V »cigaretah«, ki so jih zvijali moji prijatelji, ni bilo tobaka, ampak v časopisni papir zavito zdrobljeno hrastovo listje. »Cigareta« je bila bolj podobna cigari. Tako je bila debela. Tudi tista moja prva.
— Si upaš kaditi? sb me vprašali. Na! Vleci!
— Upam, sem prikimal in moško potegnil.
Ni dolgo trajalo, ko sem pricucljal »cigareto« do konca.
-— Zelen si kot zeljnata glava... so se mi smejali. Boš še eno?
— Bom! Še bom, sem golčal že ves slinast.
Še kar naprej so se mi smejali in zdelo se mi je, da plešejo. Ne samo pastirji, tudi krave in junci in grmovje in drevesa in sosedov Muri, vse se je vrtelo okrog mene. Tla pod menoj so se čudno zamajala. Travnik se je začel nagibati in jel sem drseti po strmini. Počepnil sem in grabil travo okrog sebe, da bi se obdržal, a mi ni uspelo. Hotel sem se prijeti za vejo bližnjega hrasta, toda nisem je mogel doseči. Začel sem se prekopicevati po strmini. Travnik se je postavil navpik, drevesa so rasla vodoravno,' nebo sem videl pod seboj. Padal sem in padal v temno brezno. Vse bolj temno je postajalo in padal sem in lovil ravnotežje, dokler nisem utonil v črni močvari.
Ko sem se zbudil, sem bil doma v svoji postelji. Ob zglavju je stala moja dobra mati. Z levico si je brisala solze, z desnico me je božala po laseh.
— Za božjo voljo, otrok moj, kaj se je zgodilo? je vprašala s tresočim glasom.
— Nič se ni zgodilo. Padel sem, sem se zlagal.
— Kam si padel? Te kaj boli? je poizvedovala.
•— Nič me ne boli. Ne vem, kam sem padel? Nekam globoko, sem jo slepil.
. — Bledeš... Joj, otroci! Na cizi so te pripeljali. Polmrtvega sem te prenesla v posteljo. In ko sem šla pred hišo, da bi vprašala, kaj se je zgodilo, ni bilo več ne cize ne tvojih prijateljev...
Spet se mi je začelo temniti pred očmi, a ni bilo hudega. Zaspal sem.
Drugi dan sem bil spet med prijatelji na paši.
— Boš še kadil? so me vprašali.
— Bom! sem odločno prikimal.
— Ne boš, ne! se je oglasila Sitarjeva Jerica, najstarejša med pastirji, ali pa bom povedala tvoji mami in vse zatožila v šoli, da so ti natlačili nastriženih nohtov v cigareto in si zato kozlal.
— Vem, sem rekel, čeprav tega o nastriženih nohtih in kozlanju, kar je povedala Jerica, nisem vedel.
Od takrat me ni mogel dolga leta nihče pripraviti do tega, da bi potegnil en sam dim.
Med vojno so me na Ponte Rossu v Trstu zajeli kvesturini, ko sem nesel razmnoževalni stroj pod pazduho. Pri meni so našli šop ključev, ki so odpirali vrata transformatorskih postaj, v katerih smo imeli okrog Rakega uskladiščen vojaški material, namenjen prvim partizanom. Šlo mi je za nohte. CvikaTsem, bi rekli danes. Če bodo ugotovili, od česa so ključi, bo po meni. Bil sem živčen in razdražen, da bi si najraje odgriznil neumno glavo.
Čeprav sem bil v tržaškem Coroneu strogo izoliran, se je primerilo, da sem pri striženju las na hodniku prišel v stik z aktivistoma OF, bratoma Oskarjem in Leom
Kovačičem, ki so ju prav tako prijeli v Trstu.
— Kupi si cigarete, če si živčen, mi je svetoval eden od njiju. Cigareta te bo pomirila.. .
Kupil šem zavojček najcenejših — »na-zionale«, za katere sem sodil, da so najmočnejše. Prižgal sem in potegnil nekaj domov, a učinka ni bilo. V grlu me je peklo in smrdljiv dim črnega tobaka me je spominjal na dogodek z nastriženimi nohti na paši...
— Fuj! Raje crknem, kot da bi vdihaval tak smrad, sem bentil in vrgel preostale cigarete v smeti. Tako sem drugič nehal kaditi.
V tretje gre rado, pravijo. Mark Twain, znameniti angleški književnik in pisec humorističnih črtic, je ugotovil, da se ni težko odvaditi kajenja, češ da se je on ničkoliko-krat odvadil...
No, jaz ga nisem posnemal. Postaral sem se. Nekega večera, ko sem bil na smrt utrujen, me je zvilo. Občutek sem imel, da še enkrat podoživljam tisto padanje v neskončno brezno, kot takrat po prvi cigareti na paši. Grabil sem z rokami okrog sebe, da bi se česarkoli oprijel, a vse je bilo zaman. Čutil sem, kako me zapušča zavest. Poizkušal sem odpreti oči. Ni šlo. Tema, tema, tema. Je to infarkt? Je že konec? Ne, ni še konec, samo tako neskončno utrujen sem! Težko diham. V prsih čutim namesto pljuč veliko votlo kroglo, ki se širi in napihuje in mi ne da dihati.
:— Mama, si ti? zastokam, ko začutim ob postelji živo bitje in zaznam hladno dlan na vročem čelu.
— Ne, ni mama. Sestra sem. Sestra Marija.. . Je hudo? Dala vam bom kinina!..
— Cigareto mi dajte! izdavim. Kje sem? hočem izvedeti.
— Saj ne smete kaditi. Na onkološkem inštitutu ste... Znoj me obliva. O, groza! Saj to v prsih ni krogla, ki mi ne da dihati. Sedaj vem: metastaze so. Metastaze, ki se razraščajo v nova žarišča, ugotavljam, ko se mi vrača zavest. Pa tako rad bi še živel! Vse cigarete sveta bi dal, da bi doživel vsaj še eno pomlad...
Moj bog, zdaj je konec! Vsa kemija, vsi citostatiki, vsa obsevanja me ne morejo rešiti. Samo žaro, pogreb in Žale imam pred seboj...
— Pri Marxovi bradi, saj ta človek je nor... boste zgroženi ugotovili. Kje je tu humoreska? Živa groza: rak ga razjeda. Metastaze so ga prepredle. Pri polni zavesti ga vrag jemlje. Tragika, ne pa humor!
— O, pa je humor! Slab, a vendar! Tudi vi ste slabo brali... Veste, metastaza ni samo medicinski pojem. Metastaza pomeni tudi hiter prehod z enega na drug predmet... In to sem storil! Tretjič nisem začel kaditi. To je bil samo izmislek! Maščevanje kadilcem! Naj jih hudič cvre na cigaretnem ognju ha vekov veke!, Amen!
— To jeza kadilce prehudo prekletstvo, boste rekli.
— Pa ni! Jutri bo prišel na obisk moj najboljši prijatelj. Pozvonil bo, vstopjl in pozdravil:
— Kje imate kakšen pepelnik? Dober dan voščim vsem skupaj, bo rekel in si brez očitka vesti prižgal cigareto, mi pa bomo vdano vdihavali smrad, ki ga bo izdihaval...
Tine Trn
S
IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA
Razporeditev iz kraja v kraj
Sodišče združenega dela je razveljavilo razporeditev, po kateri bi moral delavec oditi na delo v drug kraj, ki je od kraja njegovega stalnega bivališča oddaljen več kot 100 km. Delovna organizacija je delavca napotila na delo v drug kraj, ker je v kraju delavčevega bivališča svojo de-
lovno enoto ukinilo. Ob razporeditvi delavcu ni zagotovila niti stanovanja v kraju, kjer bi moral začeti z delom, niti ni poskrbela za ostale razmere dela in življenja.
Po 46. členu zakona o delovnih razmerjih (preč. besedilo Uradni list SRS, št. 24-83) mora samoupravni splošni akt določiti primere in pogoje, pod katerimi je mogoče razporediti delavca na delo iz enega kraja v drugega brez njegove privolitve. Če splošni akt tega ne ureja, potem tudi razporeditev iz kraja v kraj ne more biti odrejena, razen v primeru, če bi delavec v tako razporeditev privolil. Splošni akt pa mora upoštevati zakonsko omejitev, po kateri se z razporeditvijo ne smejo bistveno poslabšati življenjske razmere delavca in njegove družine. Gre za številna vprašanja, povezana z življenjem delavca in njegove družine, zlasti pa:
— rešitev stanovanjskega vprašanja v kraju dela in možnosti, da se iz stalnega bivališča vsakodnevno vozi na delo, zaposlitev zakonca delavca, varstvo predšolskih
A


■■4? &
otrok ali šolanje otrok, zagotovitev prehrane itd.
Bistveno se poslabšajo življenjske razmere delavca tudi v primeru, če nima družine, vendar gre za starejšega delavca, ki v kraju, kamor je razporejen, nima stanovanja in tudi sam ne more rešiti stanovanjskega vprašanja. Če gre za starejšega delavca, je bistvenega pomena tudi njegovo zdravstveno stanje ali celo njegova morebitna invalidnost. Vse to so ovire za razporeditev, ki je delavec ne more niti mu je ni treba upoštevati, saj iz objektivnih razlogov dela v drugem kraju ne more začeti.
Takšno stališče je zavzelo tudi sodišče združenega dela, potem ko je bil zoper delavca uveden disciplinski postopek, ker se ni ravnal po dokončni odločbi o razporeditvi. Disciplinska komisija mu je celo izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja, delavski svet pa je njegov ugovor zavrnil. Pri tem se je skliceval na sodno prakso, po kateri se mora delavec ravnati že po dokončni odločbi o razporeditvi, ne pa čakati na odločitev sodišča. To je sicer res, vendar ima delavec pravico odkloniti delo v drugem kraju, če dela iz objektivnih razlogov ne more opravljati, ker v kraju nima bivališča, poleg tega pa se ne more vsakodnevno voziti na delo zaradi prevelike oddaljenosti. Če bi sodna praksa dopuščala tako disciplinsko odgovornost delavca, potem bi to pomenilo šikaniranje delavca, saj bi lahko delovna organizacija zahtevala izpolnitev nečesa, kar delavec objektivno ne bi mogel izpol-nid. Prav zaradi tega bo morala delovna organizacija delavcu preskrbeti delo v kraju bivališča, torej tam, kjer je delal doslej, ali pa mu v drugem kraju zagotoviti stanovanje in drugo, tako da se mu življenjske razmere ne bi bistveno poslabšale.
L Ž.
Američani ljubijo simbole (4)
Slabi poznavalci zemljepisa
Predstavitev monografije Branko Suhy
^prostorih Informacijskega centra Delavske enotnosti je naša založba pred-stavila monografijo 33-letnega dolenjskega akademskega slikarja Branka Suhy-R ki jo je izdala in založila ob podpori številnih dolenjskih organizacij združe-nega dela ter občinskih skupščin Črnomelj in Novo mesto. V monografiji je opi-sana življenjska pot mladega umetnika, obogatena z ocenami domačih in tujih Umetnostnih kritikov, in sicer Zorana Kržišnika, dr. Ivana Sedeja, Marjana Tr-■ arR Kristiana Sotrifferja.Suzanne de Coninch in Jonyja Friedlaenderja. V mo-n°grafiji je 96 črnobelih in barvnih reprodukcij grafik in olj. O delu so na predstavitvi govorili Zoran Kržišnik, Bogoslav Kaleš, dr. Ivan Sedej, Stane Bernik in fugi. Med drugim so poudarili, da so takšnega priznanja umetniki navadno de-ezm v svoji zreli življenjski dobi. Tokrat gre za prijem, ki naj bi v prihodnje postal pravilo, ne pa izjema. Pohvalili so prizadevnost Branka Suhyja, ki je v iska-njti svojega lastnega umetniškega sveta in ob velikem ustvarjalnem delu zmogel se toliko moči, da se je z monografijo predstavil domačim in tujim ljubiteljem li-kovne umetnosti.
ti
M
10 let kV
vabilo
‘- dajanjem svoje krvi lahko "areaite največ, kar lahko
stori človek za sočloveka. Zato vas pričakujemo na krvodajalski akciji.
Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist RK, odgovoren za krvodajalstvo.
FEBRUAR 1984 Ljubljana Šiška	1.
Škofja Loka	2.
Ljubljana Center	3.
Ljubljana Šiška	6.
Ljubljana Bežigrad	7.
Ljubljana Center	8.
Ljubljana Bežigrad 9. Ljubljana Moste-Polje 10. Ljubljana Vič-Rudnik 13. Ljubljana Center 14. Ljubljana Moste-Polje 15. Ljubljana Bežigrad 16. Ljubljana Vič-Rudnik 17. Ljubljana Šiška	20.
Ljubljana Moste-Polje 21. Ljubljana Center 22. Ljubljana Vič-Rudnik 23. Ljubljana Bežigrad 24. Ljubljana Šiška	27.
Ljubljana Center 28.
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
Piše: Miran Sattler
Jugoslovani smo vajeni, da nas v ZDA nekateri zamenjujejo s Čehi. Ali pa: ko poveš, da si Jugoslovan, omeni Američan Prago. Zemljepis zanje ni ravno predmet, ki bi se mu kdovekako posvečali in ga obvladovali. Če bi nadaljevali pogovor o zemljepisni dolžini in širini, bi bržkone lahko doživeli še kakšna nova odkritja, ki gotovo ne bi bila ugodna ne za nas, ki smo prišli v New York le za nekaj dni, ne za domačine, ki se nam želijo prikupiti, pa se v mislih sprehajajo po vzhodni Evropi, preden zadenejo, da smo tisti, ki živijo v okolici Beograda.
Mogoče malce pretiravam, vendar po govoricah, ki sem jih slišal, in nekaterih izkušnjah niti ne. Ko sem pred leti iz Clevelanda odpotoval po zraku na Florido, so delavci v tovarni Slovenijales (sestavljali gugalnike), črnci in belci, z zadovoljstvom vzklikali Sloveniji, a pojma niso imeli, kje
je ta, od kod vozijo lesene sestavne dele za Kennedyjeve gugalnike. Branko Malus, ki je bil tedaj predstavnik Slovenijalesa v New Yorku (kasneje je doma v Sloveniji umrl še zelo mlad) je rekel: »Brez skrbi, če si bodo pri nas služili kruh, jim bomo že na globusu pokazali, od kod prihaja ta obdelan les, zdaj pa naj v miru delajo, preveč Američanov se namreč želi gugati na teh stolih!«
Znanec, ki je obiskal sorodnike v New Jerseyu (rekel je: živijo nekje za hrbtom Kipa Svobode), je pripovedoval, da so sosedi, ko so sorodniki povedali, od kod prihaja, na lepem začeli govoriti o Solženici-nu. On je Rus, so rekli in pri tem naredili tako spodbuden obraz, kot bi govorili o mojem rojaku. Prepričani so bili, da zares tudi govorijo 6 mojem rojaku, je rekel znanec.
O Solženicinu pa so govorili zanimive
re* ' ur° • tC^a P’sateUa se je bil nekoč za ral. Sicer pa to sploh ni čudno, saj je nje-nekaj zavrtel ves svet, nato pa so o njem gova hiša obdana z žico, skozi katero teče več a 1 n'lar>j utihnili vsi glasovi. Sosedi so tok visoke napetosti. ve> ■ v/* v skriti vasi Chewendish v Objavili so, kateri pisatelji so v ZDA državi eririont. Zadnjič sem bral v ča- najbolj priljubljeni v zadnjih letih: Albert sniku R>t nadaljevanje teh novic, da Solže- Camus, Sartre, Kafka, Margues in vedno nicina tej vasi sploh nikoli videti ni. Nje- vse bolj Scott Fitzgerald (Veliki Gatsby), g°va 11 J? da je v hribih, sredi gozda, skrita kar je razumljivo glede na svetovno gospo-Pf fki 0Vedn’rni očmi. Tudi tista od vaš- darsko krizo.
Ča-nT leR VSak dan nosi mleko in s*r (kot Mnogi od m°Ph koleg°v’ ie rekel Profe~
vsi drugi krajani) ne ve, kaj je to gulag. Sol- sor N. N., ki predava ameriško kn jiževnost ženicina jg mogoče videti samo ob nede- vsako sezono po nekaj mesecev na pariški Ijah, ^ Pride v protestansko cerkev ali pa Sorboni, podcenjujejo ameriško književ-enkrat mesečno na sestanku, kjer prebi-	nost in prav tako nasploh kulturo novega
valet v“Sl obravnavajo tekoče probleme.	sveta. Očitno nas imajo za skorojeviče. To
eh 6 P*satelj naselil v tem kraju, so pa jih ne ovira, da me brez oklevanja vpra-mti Prn,!Valc' obljubili najstrožjo diskret-	šujejo, ko pridem v Pariz, če bi jim lahko
nost. juho držijo, saj se doslej še nobe-	pomagal v ZDA in jim preskrbel predava-
nemti dinarju, domačemu ne tujemu, ni	nje na kakšni od naših univerz. Verjetno
posrec o pogovarjati se z njim, niti nobe-	zaradi dobrega plačila in višjega standarda,
nemu oreporterju, da bi ga bil fotografi-	(Nadaljevanje prihodnjič)
Hi!
Illl§
|p£ ^1
Effl
- L*
V Sloveniji deluje okrog 60 ljubiteljskih plesnih skupin
Ali smo dovolj odprti za novo?
§sg§
fpii
lili
»JI
P
Bii
s
Pred šestimi leti so pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije ustanovili odbor za plesno dejavnost. Sodobni, angažirani, umetniško osveščeni in kvalitetni plesni dosežki se namreč v veliki meri pojavljajojuav v ljubljanskih vrstah. Število plesnih skupin je v zadnjih šestih letih nenehno naraščalo. Delujejo kot samostojna društva ali kot skupine v sklopu že obstoječih kulturnih društev, tudi šolskih, mladinskih klubov, krajevnih skupnosti. Njihova organiziranost je rasla tudi z ustanavljanjem odborov za plesno dejavnost pri občinskih ZKO. Danes je plesnih skupin okrog 60, njih 25 se že povezuje v Združenju plesnih skupin Slovenije, ki so ga ustanovile pred dvema letoma. Plesne skupine goje sodobni scenski oziroma izrazni ples, zabavni oziroma revialni scenski ples, balet z odmiki od čisto klasičnega in pantomimo.
Veliko je delo, ki sta ga opravila v teh letih odbor za plesno dejavnost pri ZKOS in Združenje plesnih skupin. V skrbi za nenehno strokovno izpopolnjevanje mentorjev oziroma plesnih pedagogov in članov, ki vodijo plesne skupine, prirejajo »poletne plesne šole« in druge seminarje, izdajajo literaturo o plesu in bilten Ples. Na rednih srečanjih mentorjev obravnavajo teoretično in praktično najrazličnejše strokovne teme. Vse to poglablja kritičnost in osveščenost o vlogi plesne umetnosti v prostoru in časii, ki ga živimo. Takšna usmeritev pripomore kvišji strokovnosti, kakovosti, ali drugače, pomeni spopad z neznanjem in nestrokovnostjo. Širi vednost o sodobni plesni umetnosti, spodbuja in sprošča ustvarjalnost plesnih skupin.
Družabnemu plesu, ki ima kot kulturna družabna zabava v življenju mladostnika še poseben pomen in vpliv na njegov psihosocialni razvoj, velja posebna skrb. Plesni vzgoji so namenjena prizadevanja komisije za družabni ples, praktično pa to pomeni usposabljanje in izpopolnjevanje plesnih učiteljev na seminarjih in v »šoli za učitelje družabnega plesa, ki jo organizirata Združenje plesnih učiteljev Slovenije in ZKOS. V prvem krogu je dala ta šola 20 novih strokovno usposobljenih učiteljev.
Šolamo samo klasične baletne plesalce
Ob vsej tej spodbudni bilanci, ki govori o velikem razmahu ljubiteljske plesne dejavnosti in organizirani „ skrbi zanjo, pa seveda to dejavnost v resnici močno zavira dejstvo, da v Sloveniji nimamo urejenega šolanja plesnih kadrov, ki bi pokrivali potrebe celotnega plesnega področja: Ijubitelj-
PLESNO GLEDALIŠČE CELJE, »Belokranjska legenda«, koreografija Damir Zlatar Frey, glasba Jani Kovačič (slika Božidar Dolenc)
skega, plesno-vzgojnega in seveda tudi poklicnega. Ni kadrovske šole, ki bi usposabljala plesalce in pedagoge kakšne dodatne smeri oziroma koreografe, ali da bi vključevala kakšne dodatne programe za mentorje. Srednje baletne šole usposabljajo le klasične baletne plesalce: Njihovi programi ne vsebujejo niti baletne pedagogike in koreografije, kaj šele sodobnejše prijeme v plesni vzgoji in plesni ustvarjalnosti.
Zveza -kulturnih organizacij Slovenije se zavzema za urejanje plesnega šolanja na vseh ravneh, na višji in visoki stopnji. ZKOS sama namreč nima niti dovolj denarja niti prostorov niti tehnične opreme za obsežne naloge strokovnega usposabljanja plesnih mentorjev. Kako velike pa so kadrovske potrebe, pove že podatek, da ima vsakoletna dvotedenska »plesna poletna šola« od 100 do 150 udeležencev, seminarji za učitelje umetnostne vzgoje za predmet »osnove plesne umetnosti« vsakokrat po 40 do 50 udeležencev, seminarji za vzgojitelje na temo »plesna vzgoja predšolskega otroka« po 70 do 100 udeležencev. Ob vsakem plesnem seminarju ali strokovnem srečanju mentorjev pa se vedno znova poraja vprašanje, kje dobiti ustrezen prostor in aparature, medtem ko morajo stroške seminarja nositi, udeleženci sami oziroma tisti, ki jih na seminar pošiljajo. In vendar že dosedanja skrb za plesne mentorje pove, da si ZKOS prizadeva, da bi uvajali in razvijali plesno dejavnost od vrtcev, osnovnih šol, v srednjem in visokem šolstvu (kot interesno dejavnost) do krajevnih skupnosti. Odbor za plesno dejavnost vidi razrešitev zamotanega klobčiča kadrovskih zagat v tem, da bi program za usposabljanje na področju plesa uvedli na Fakulteti za telesno kulturo in na AGRFT, da bi posodobili programe srednjih baletnih šol, ustanovili šolo za jilesne mentorje v okviru Šolskega centra za telesno kulturo in takšna stališča podpira tudi predsedstvo ZKOS.
Niso
vse težave enako težko razrešljive!
Vsekakor drži trditev, da plesna dejavnost pri nas še nima tistega položaja, kot ga imajo tradicionalne dejavnosti, glasba, folklora, gledališče. Družba je pred leti sicer pomagala osmim mladim, da so odšli v tujino študirat sodobni ples, zdaj pa se ti vračajo v povsem nerazumen položaj:	po-
trebe po kadrih so izredne, oni pa se kljub temu ne morejo zaposliti. Ali smemo torej govoriti o tem, da je odnos družbe do te umetnostne sfere vendarle še neosveščen?
Nekaj dejstev je nespornih. Plesna dejavnost se je pri nas v zadnjih letih izredno razmahnila, to pa se dogaja tudi drugod po svetu. V naše srednje usmerjeno izobraževanje smo uvedli predmet »osnove plesne umetnosti«, zato so potrebe po plesnih mentorjih in pedagogih še toliko večje. In dalje: sodobna plesna dejavnost mladih se je najbolj razmahnila in v kvaliteti povzpela tam, kjer je družbeno okolje zanjo dovolj odprto: v Ljubljani, Mariboru, Celju, v Murski Soboti in še kje. Marsikje pa velik interes mladih za plesno dejavnost dušijo dokaj banalni razlogi: če je že pomanjkanje plesnih mentorjev in pedagogov, kot smo videli, bolj zapleteno vprašanje, pa zagotovo niso težko razrešljivi problemi mrzlih telovadnic ali drugih za ples ustreznih prostorov, pretirane najemnine za te prostore, ki jih plesne skupine ne zmorejo, če s strani kulturnih skupnosti ne prejemajo finančnih sredstev za te temeljne potrebe. Ne nazadnje, ideja o plesni skupini zamre, še predno se je prav rodila, kadar se ljudje v okolju, v katerem naj bi skupina delovala, bojijo vsega, kar mladina hoče novega, in česar oni niso vajeni. Ne, nismo še dovolj odprti za novo!
Pomlajeno kulturno ljubiteljstvo
Plesna dejavnost mladih je izmed dveh področij kulturnega ljubiteljstva danes zagotovo najbolj vznemirljiva dejavnost. Tu se je v zadnjih letih prav gotovo največ zgodilo, pa čeprav temu področju nemara še največ manjka: kadrov, pa prostorov (a to je organizacijski in ne investicijski problem!) in aparatur. Plesna dejavnost je našla svoje mesto v prireditvah Naša beseda, prodrla je na TV (proti koncu minulega leta smo dobili gledalci TV zelo izčrpno in zanimivo informacijo o tej dejavnosti, ki je gotovo marsikoga prijetno presenetila), plesni dnevi so postali že tradicionalni. Ko bo v Cankarjevem domu usposobljen video center, bo s tem dana nova možnost posredovanja preverjenih plesnih prireditev. Ob pričakovanem postopnem reševanju kadrovskih zagat skupaj s šolstvom se nam tako izrisujejo obrisi jutrišnjih možnosti razvoja plesne dejavnosti, za katerega dokumentacijo (video in TV kasete) bo prav gotovo tudi Kulturna skupnost Slovenije našla najpotrebnejši denar, saj bo ta dokumentacija pedagoškemu delu še kako potrebna. Pa tudi kulturne skupnosti v občinah bi se morale zavedati, da lahko z denarno podporo plesnim skupinam ne le zadostijo velikemu kulturnemu interesu mladih, pač pa s tem tudi izredno obogatijo in osvežijo kulturne programe v svojem okolju, v občini, krajevni skupnosti, tovarni ali šoli. Družba v celoti — ne le ZKO —bi se morala zavedati, da je razvoj plesne dejavnosti ne le izrednega pomena za pomladitev kulturnega ljubiteljstva, marveč : pomembno vprašanje tudi iz širših socialnih razlogov. Namesto da jadikujemo nad pojavi deviantnega ravnanja mladih, po* magajmo na tistih področjih dejavnosti, ki jim je mladina najbolj naklonjena. In plesna dejavnost je dejavnost mladih.
Sonja Gašperšič
Ljubljana, 2. februar 1984
stran
Delavska enotnost
Odkod
piha
veter?
Že od konca lanskega poletja govorimo o potrebi, da združeno delo pravočasno spozna pogoje gospodarjenja za leto 1984. Danes, ko smo skoraj sredi prvega trimesečja novega leta, je odprtih veliko vprašanj, pod kakšnimi razmerami bo poslovalo naše gospodarstvo. Da bi uresničili zahteve, ki jih postavlja resolucija o gospodarskem razvoju v letošnjem letu in dolgoročni program stabilizacije, bi morali sprejeti še preko sto zakonskih in podzakonskih aktov — poleg tistih, ki so že sprejeti. Med njimi so tako pomembni zakoni, kot zakon o družbeni kontroli cen, zakon o revalorizaciji osnovnih sredstev, zakon o zagotovitvi obratnih sredstev, zakon o konverziji kratkoročnih kreditov iz primarne emisije, dokumenti in podlage za reprogramiranje dolgov, zakon o ugotavljanju celotnega prihodka in dohodka in drugi. Vse to so predpisi, ki bi morali na področju trga, cenovne politike ekonomskih odnosov s tujino in kreditno monetarne politike zagotavljati osnove za uresničevanje dolgoročnega programa stabilizacije in tekočih gospodarskih nalog.
Seveda zakonodajalcem ne moremo očitati, da jih ne bi hoteli sprejeti pravočasno Nekaterih zakonov zavoljo njihovega pomena ni bilo moč dodelati do konca ali pt ni bilo moč doseči soglasja med republikami in pokrajinama. Gre paič za predpise s katerimi korenito posegamo tudi na po dročja, ki se jih dosedaj skorajda ali p; sploh nič nismo dotikali. Ta področja sc gospodarjenje z denarjem, delovanja bani in druga, ali drugače povedano: z nekaterimi novimi predpisi posegamo na področje takoimenovanega fiktivnega, nedoseženega dohodka in njegovega uporabljanja.
Kakšne bodo razmere, v katerih bodo letos gospodarile in poslovale delovne organizacije pa je težko prikazati tudi zavoljo drugih vzrokov. Razmere bodo močno odvisne od tega, ali in koliko kreditov nam bodo odobrili Mednarodni denarni sklad, vlade 15 zahodnih držav ter konzorcij 600 tujih bank. Poleg tega nekateri instrumenti, ki smo jih že sprejeli, ne sledijo povsem programu izvajanja stabilizacijskih nalog.
Med prvimi bi lahko omenili novi devizni zakon, ki poslabšuje pogoje, pod katerimi naj bi izvozniki prodajali na tuje. Preložena je uresničitev znanega 7. a člena zakona o zavarovanju plačil — zaradi raznih pritiskov in parcialnih interesov. Vprašljiv je tudi izbor cen, ki smo jih tik pred novim letom povečali, da bi odpravili nesorazmerja in prav tako vprašljiva je tudi zamrznitev, glede na njene pozitivne posledice, ki naj bi jih prinesla. Dejstvo torej je, da je bila ekonomska politika za letošnje leto zgrajena na preveč neznankah, da bi se lahko gospodarstvo orientiralo, odkod piha veter. Še bolj nerodno pa je, da se bodo zaradi tega gospodarski pogoji med letom spreminjali. To pa je vrsto let ena največjih zamer gospodarstva snovalcem gospodarske politike in ena največjih ovir, da gospodarstvo ne more vseh svojih sil posvetiti gospodarskim nalogam.
Ne glede na vse neznanke pa je že jasno, da bo letošnje leto za gospodarstvo težje, kakor je bilo minulo. Iz lanskega leta namreč prenašamo v letošnje (poleg nekaj nespornih uspehov) vrsto »hipotek«, kot so dinarska nelikvidnost, neurejena davčna politika, neurejena politika osebnih dohodkov, visoka rast cen in rekordna inflacija. Poleg tega bo zlasti združeno delo v naši republiki imelo večje stroške z energijo, prometom, surovinami, zaradi povečanih materialnih obveznosti za skupne družbene potrebe v Jugoslaviji, zaradi zamrznjenih cen...
Skratka, leto začetka uresničevanja dolgoročnega programa stabilizacije začenjamo z dediščino dosedanjih slabosti, višjih obveznosti in v marsičem neznanimi pogoji gospodarjenja.
Boris Rugelj
Zasebni obrtnik Igor Bergant o zakonodaji in razvoju malega gospodarstva
Za zdaj — premalo konkretnih spodbud
Bergantova proizvodnja relejev
Zasebni obrtnik Rado Bergant izdeluje v svoji elektromehanični delavnici v Zg. Gameljnah kakih 30 artiklov, ki jih kupuje predvsem Iskra, .s katero ima kooperacijsko pogodbo. To so releji, napajalni vodi za telefonske centrale in računalnike, priključne letvice, konektorji, okovi, žarnice, vtičnice in še bi lahko naštevali.
Z ženo, ki ima prijavljeno obrt v plastiki, in skupno 10 zaposlenimi je lani ustvaril 20 milijonov dinarjev prometa, medtem ko je povprečni osebni dohodek pri njem zaposlenih delavcev znašal dober poltretji milijon.
V času, ko se pripravlja skupščinska razprava o položaju malega gospodarstva, postaja ta problematika vnovič silno aktualna. Malo gospodarstvo naj bi s svojimi majhnimi, a prožnimi obratovalnicami naposled odigralo odločilno vlogo pri prestrukturiranju našega gospodarstva in sicer s ponudbo dostopnih in naprednih tehnoloških rešitev, pa tudi pri odpiranju novih delovnih mest za nezaposlene. Pred časom sprejeti novi obrtni zakon ni izpolnil pričakovanj, ki bi lahko bolj spodbudila razmah malega gospodarstva (tako v družbenem kot zasebnem sektorju), zato nekateri danes skeptično pričakujejo izid razprave v skupščini, katere učinki naj bi se v praksi pokazali najpozneje do jeseni.
Rado Bergant ima obrt že 27 let. Izučil se je za elektromehanika, svojčas pa je bil zaposlen pri Iskri v Pržanu. Takrat je imel občutek, da ga »povprečje« utesnjuje, zato se je odločil, da si bo svojo življenjsko usodo krojil sam: odprl je zasebno obrt, ki je danes prerasla že v pravcato tovarno. Z Marjanom Kosom, orodjarjem v Kranju, se dopolnjujeta pri proizvodnji elektromehanike, ki je lani Iskri prihranila uvoz v vrednosti 2 milijonov dolarjev. Tako na primer Iskra pri Bergantu kupuje releje, prej pa so jih morali uvažati iz Švice, pa še dražji so bili (po 9 frankov namesto 300 dinarjev kos); tudi za konektorje so bili včasih odvisni od uvoza iz Belgije. Pri tej obrtniški proizvodnji je pomembno, da predstavlja uvozna komponenta samo desetino vrednosti končnega izdelka.
Delo in sredstva združuje zasebni obrtnik Rado Bergant z zadrugo Elek-trovod, ki mu med drugim sofinancira zaloge (te dosegajo vrednost od 4 do 5 milijonov dinarjev). Zdi se, pravi Bergant, da ima Iskra za sodelovanje z zasebnimi obrtniki več posluha kot nekatere druge delovne organizacije,-saj ji je Elektrovod
lani v celoti dobavil za okrog 250 milijonov dinarjev izdelkov.
»Prepričan sem, da samo nagrajevanje po delu spodbuja k pravi ustvarjalnosti: kolikor je nekdo zmožen dati od sebe, toliko naj tudi dobi, pa če je to 200,400 ali pa 500 odstotkov osebnega dohodka,« komentira Bergant uravnilovko, katero delavci, zaposleni v družbenem sektorju predobro poznajo. Dejstvo je, tako povedo kjerkoli na občini ali na zvezi obrtnih združenj, da bi si občani želeli več Storitvenih obrtnikov. Razlika med temi in proizvodnimi obrtniki, med katere se šteje Bergant, pa je v pridobivanju dohodka, ki pri slednjih ni vselej samo rezultat njihovega dela, pač pa kapitala, torej nabavljenih strojev,’ ki delajo zanje. Tako tudi pri Bergantu, ki celo računalniško preizkuša kakovost relejev, preden gredo v prodajo. Proizvodna obrt je gospodarstvu močno potrebna, saj mu nudi kooperacije, ki nadomeščajo tovarniške programe, jih pocenijo, nadomeščajo uvoz in zaposlujejo delavce. Zato dohodek zasebnega obrtnika, primerno obdavčen, ne bi smel biti v nobenem primeru cokla pri nadaljnjem razvoju obrti.
Bergant in njegova žena imata po 200 tisoč dinarjev mesečnih prejemkov, če pa bi jima ostajal vsaj del dohodka, bi ga lahko bistveno več vlagala v razvoj in širjenje proizvodnje. »Saj zato še ne bi bil kapitalist, koristi pa bi bile skupne. Konec koncev bi tako lahko zaposlil enkrat toliko delavcev, kot jih ima sedaj.«
Poleg davčnih so v Bergantovih očeh ovira tudi carinski predpisi, ker za lastne devize obrtniku ni dovoljeno uvoziti opreme, ki jo zahteva tehnologija. »Če pa oprema pride eno leto kasneje,« pravi Bergant, »je tehnološki zaostanek trikrat tolikšen.«
Očitno je, da v naši samoupravni socialistični družbi zasebna obrt še ni dobila pravega prostora pod soncem, družbeno organizirane obrtne dejavnosti pa dohodkovno vselej niso dovolj privlačne. Bergant, denimo, se je za zasebno obrt odločil, ker ima tako »večjo svobodo poslovnega odločanja in izbiranja družabnikov«.
Naloga delegatov in zakonodajalcev ni lahka. Rešiti morajo vprašanje — močnejša zasebna obrt: da ali ne? To je treba reševati v okviru najširših družbenih interesov — ne da bi te, pač glede na težavnost sedanjega položaja, obravnavali ločeno od ekonomske oziroma likvidnostne problematike.
Igor Žužek
Koteks Tobus — Inde Vransko
Obljube bo treba tudi izpolniti
Pred leti se je delovna organizacija Inde Vransko priključila h Koteks Tobusu iz Ljubljane, da bi v večji organizaciji pospešili razvoj, delavci pa so pričakovali boljši kos kruha. Leta so minevala, obljube pa so kar plahnele. Zaostrene gospodarske razmere so Inde Vransko postavljale v vedno slabši položaj, slabi gospodarski rezultati in nizki osebni dohodki pa so povzročali nezadovoljstvo delavcev. Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije so zaradi tega začele razmišljati o odcepitvi od Koteks Tobusa in povezavi z organizacijo, ki bi jim lahko pomagala iz težkega položaja. To pobudo je podprl tudi izvršni svet občine Žalec in tako je Tekstilna tovarna Prebold pripravila program sanacije in pokazala pripravljenost za priključitev Inde Vransko k njihovi organizaciji-
Tedaj pa so predstavniki Koteks Tobusa povedali, da se z odcepitvijo ne strinjajo. Naenkrat so bili pripravljeni pomagati in so ponudili več programov. Bolj kot se je bližal čas odločitve, bolj so bili delavci razdeljeni. To je pokazal tudi referendum, z dvema glasovoma več se je kolektiv Inde odločil, da ostane v Koteks Tobusu. Tisti, ki so bili za priključitev k TT Prebold (ta je predložila konkreten program sanacije, Koteks Tobus pa ga ob referendumu ni), se bojijo, da bo tudi tokrat ostalo samo pri obljubah. Čeprav je jasno, da bodo lahko težaven gospodarski položaj izboljšali le z boljšim delom, pa ob zastareli tehnologiji stanja le ne bo mogoče spremeniti brez novih vlaganj. Zato bo izvršni svet občine Žalec od delovne organizacije zahteval, da obljube tudi izpolni.
Janez Kroflič
Najvažnejši je dohodek...
Ljubljanski Litostroj se je v zadnjem času intenzivno vključil tudi v varstvo človekovega okolja. Odkar je lani postavil in pognal v tek nekakšno črpalko ob Aleševčevi cesti, okoliški prebivalci nimajo več težav zaradi hrupa avtomobilov ali preglasnih sosedov. Vse to — razen vlakov, ki vozijo na Gorenjsko, ta »črpalka« namreč preglasi, kadar dela z vso močjo, in to pogosto cele noči...
Sicer pa se človek navadi na vse — in prenese veliko več, kakor si je moč zamisliti. In navsezadnje, kako naj mir v življenjskem okolju nekaj deset ali celo nekaj sto ljudi odtehta koristi, ki jih bo imel Litostroj in s tem družba od omenjene naprave?!
B. R.
Gibanje nominalnega in realnega OD v letu 1983
149.8
InMa
150
100
90
80
Leg«nd«: ii nominalni OD ----- realni OD	141
119,4	124,7>^ 122,8
110,8 110,d111V^ 107,6^o i. .i’ o —^	082*100
oži? ' ■	95,6**^,.	a... 92'8 «v922 9i-7 92'6	..o....« 88-7	“-S 87,3 87,4 87,4	
I	j	i	i	i	I	I " I	i
JAN FEB MAR APR	MAJ	JUN	JUL AVG SEP OKT	NOV	DEC
Naročila pošljite | na naslov: | DELAVSKA ENOTNOST, | Celovška cesta 43 §f Ljubljana f
11
Naslednja črna domina solidarnostnih stanovanj
Za koga velja
politična
prepoved?
IvTS- •
m
m
m
■
tii
■

mm
Kadarkoli smo se lotili pisanja o stanovanjskih zmešnjavah, smo že v naprej računali z nadaljevanjem. Vse skupaj je podobno podirajoči se vrsti domin. Le podobno. Kajti kadar izmakneš prvo domino, se podrejo vse. Pri stanovanjih je malce drugače. Ko pride na plan ena nepravilnost, se večji del družbene energije izčrpa že i njenim upravičevanjem in opravičevanjem ali pa prekrivanjem in pokrivanjem. Še vse premalo so žal takšni dogodki povod za korenito akcijo, ki bi to področje končno spravila v red.
V prejšnji številki smo o solidarnostnih stanovanjih precej zapisali. Na temelju zakona in pravilnika smo pravzaprav bolj domnevali, do kakšnih napak lahko vse pride — zaradi neodgovornosti, pozasebljanja, nejavnega dela in pomanjkanja družbenega nadzora. Vse skupaj smo zabelili z enim samim konkretnim primerom. Stanovanjski mišmaš pravnice na ljubljanski stanovanjski skupnosti je bil le oevirek, ki pa priča, da je ta kaša res vroče zabeljena.
Zdaj je že padla druga domina. Podrl jo je naš obisk v Mladinskem gledališču. Pa zajemimo najprej bolj na široko in poglejmo še v družbeni dogovor o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji. Povejmo kar na začetku, da ne vemo, koliko so ti odnosi ekonomski, vemo pa,
■ da je kaj žalostno, če so (takšni kot so) resnično družbeni. Zagotovo vemo le, da samoupravni še niso.
Takole piše: »Stanovanjske skupnosti bodo pri dodeljevanju solidarnostnih stanovanj uveljavile zlasti naslednje osnove in merila:
— Oceno stanovanjskih razmer, v katerih živi občan in njegova družina, kot prevladujoči kriterij...«
Kajpak so v dogovoru še druga, merila, prav to pa so postavili na prvo mesto in Še posebej poudarili, da je prednostno. Poglejmo torej, kako ga uresničujemo.
Sandi Pavlin je igralec v Mladinskem gledališču, njegova žena pa prav tam frizerka. Otroka imata in Sandi preživlja dva otroka iz prvega zakona. Denarja tprej ne ostaja veliko:
»Živimo v kletnem stanovanju na Rimski cesti. Res je nekaj večje od 70 kvadratnih metrov, življenje v njem pa je nemogoče. V kleti ni svetlobe, vlažnosti bi morali reči že kar moča. Vse gnije, plesni, otrok je kar naprej bolehen. Nobeni čevlji ne zdržijo leto dni, saj prej zgnijejo. Tudi če bi kar naprej gorele električne peči, če bi ta strošek sploh zdržali, bi moče in plesni ne ugnali. O sanitarijah raje ne bi zgubljal besed, prav tako ne o denarju, ki sem ga vložil v izolacijo, v poskuse vzdrževanja te gnojnice. Vse to pa ob stalnih obljubah, da bodo hišo podrli. No, ta zagotovila sem poslušal nekaj let in jim celo verjel. Hiša namreč res ni za drugega kot za rušenje.
Ker sem verjel, nisem gnjavil za stanovanje svojega kolektiva, ki mu tudi na tem področju ni z rožicami postlano. Do lani, ko sem videl, da z rušenjem še ne bo nič. Zato smo se lani spomladi obrnili na stanovanj-
lig
SisiS
itt!
.\y.
XvXvX;
XvX\\v
•X*X*X**#*
MŠ:-:
•S:***
NvivN*;:
MS
MS
fvHv:*:;:
XvXvX\
[ŠjijiSS
v’x’X*X-
'x"x’xvi'
:;X;X;X;X
\\vXvX
X#XvXv
V zbirki POSEBNE IZDAJE bo izšla
Monografija VASILIJE ČETKOVIČ-VASKO
Cena knjige je 1500 din
sko skupnost Ljubljana. Tovariš Brane Kelšin mi je obljubil, da bom jeseni dobil solidarnostno stanovanje v Trnovem.
Naj sploh pripovedujem, kako smo se veselili, s kakšnim upanjem smo zlagali stvari v zaboje?! In kako naj vam opišem razočaranje, ko sem jeseni zvedel, da tudi s solidarnostnim stanovanjem ne bo nič?
Spet tovariš Kelšin je razložil, da ima zaradi nepravilnosti pri funkcionarskih stanovanjih za Bežigradom pač politično prepoved razdeljevati solidarnostna stanovanja. Da so ib zakuhali pravobranilci in bom moral počakati, da se stvari uredijo.«
»Res, težko razumeš vse skupaj,« je pomenek dopolnil Petar Jovič, direktor Mladinskega gledališča. »To stanovanje ni za človeka. Vsi smo računali na rušenje. Tudi sicer se nam letno zbere stanovanjskih sredstev komajda za sobico. No, skušal sem pomagati na ljubljanski stanovanjski skupnosti. Sandi pripelje otroka s seboj celo na vaje, saj ga, bolehnega, noče imeti v tisti vlagi. Res varčuje, a kaj pomenijo ti dinarčki?!
Vsi smo se veselili solidarnostnega stanovanja. Tudi sam sem slišal Kelšinovo razlago preklica obljube — zdaj pa mi povejte, le kaj ima naš delavec in mi vsi skupaj z bežigrajskimi zapleti? Saj bi staro »stanovanje« ostalo stanovanjski skupnosti, morda bi pa za skladišče ali kaj podobnega še lahko služilo. Po tem, kar pišete o čudnih menjavah solidarnostnih stanovanj, ne verjamem, da bi imel katerikoli pravobranilec samoupravljanja kaj proti temu, da neka družina zaživi v človeka vrednih razmerah.«
Tudi mi tega ne verjamemo. Kar lepo število dni smo skušali dobiti Braneta Kelšina, vodjo službe za solidarnost, pa nam ni uspelo. Morda se bo pa sam oglasil in pojasnil, kako je s politično prepovedjo delitve solidarnostnih stanovanj in predvsem — če je, za koga velja?
Ciril Brajer Ivo Kuljaj
XvX*Xv
•XvXvX
jŠiS?:::
•XvX:X<
X-XvXv
::xvx3
x:::x:x*:
x:x:::xN:
x:::x:x:x
s:.-;:::;:::!
:x:x:x:::
M:;:;
X:XvXv
X:x::x-::
»
::::x':'xš
iii
:::x:x-x::
iŠ?:::!:!«
ttvHvV
XXvXv
iii
iw
«
:::x:::x:x
Ob iskanju rešitev za 25 nerazporejenih delavcev nekdanje Republiške skupnosti za ceste
Delavci so si oddahnili, kaj pa družba?
Pred nedavnim smo v Delavski enotnosti pisali o zagati, ki pesti 25 delavcev nekdanje Republiške skupnosti za ceste. Kot je znano, so ti po njeni reorganizaciji ostali nerazporejeni in predstavljajo tehnološki presežek. Drugače bi lahko temu tudi rekli: ostali so brez dela kot opomin na nekdanje evforične čase bohotenja družbene režije, ki danes zmanjšuje produktivnost dela in konkurenčnost gospodarstva na tujem, in s katero kljub usmeritvam dolgoročnega gospodarskega programa he vemo kam.
administrativna in tehnična opravila. Glavno besedo naj bi po novem imeli poleg izvajalcev tudi porabniki, česar ne moremo trditi za prejšnje čase. Če sledimo reorganizaciji, potem moramo zdaj povedati, da so se za strokovnimi opravili iz nekdanje skupnosti na sozd selili tudi delavci nekdanjega sisa. Vendar ne vsi. V DSSS so namreč ugotovili, da nimajo toliko dela, da bi lahko zaposlili vse delavce. S tem se poraja opisana zagata, po drugi strani pa tudi podatek, da je bilo na nekdanjem sisu zaposlenih
vedno ostajajo njen sestavni del. Njeno breme še vedno nosi delavec, ki ustvarja, oziroma družba, ki na svojem proizvodu tako še naprej ugotavlja rakasto tkivo čezmerne režije. Ali to pomeni, da so za zdaj velika razmišljanja o zmanjševanju družbene režije zgolj retorika? Na vprašanje bi težko odgovorili. Na vsak način pa je res nekaj: proces zmanjševanja režije očitno ni lahek posel. Posebej ne v naših razmerah, ko zmanjkuje akumulacije za odpiranje novih produktivnih delovnih mest. Če k temu dodamo
Pa vendar: kot. vse kaže, so zagato vsaj začasno odpravili. Tako vsaj lahko sklepamo po nedavnem sestanku nekaterih najbolj poklicanih (Skupnost za ceste, sozd ZCP Slovenije, Republiški komite za promet in zveze. Republiški odbor sindikata delavcev prometa in zvez. Družbeno pravobranilstvo samoupravljanja SRS, Sodišče združenega dela SRS in drugi), ki so v nastalem položaju pač storili, kar so lahko. Ugotovili so namreč, da bi bil problem najprimerneje razrešen, če omenjeni delavci dobijo delo v DSSS sozda ZCP Slovenije. Omenjeno ugotovitev naj bi še do konca tega meseca precizirali v sporazumu med Skupnostjo za ceste in sozdom ZČP Slovenije, ki naj bi ga potem obravnavali njuni pristojni organi. Vprašanje, »kaj so s tem storili?«, se seveda ponuja kar samo od sebe.
• Da bi lahko odgovorili nanj, nam ni treba dosti razmišljati. Ponujena rešitev močno diši po sociali. O kakšnem produktivnem zaposlovanju, ki je zadnje čase vse bolj predmet naših razmišljanj in dejanj, tu ni ne sluha ne duha. Odkod takšna trditev?
Po reorganizaciji Republiške skupnosti za ceste po novem zakonu o cestnem gospodarstvu je nastala nova Skupnost za ceste, ki pa je po sistemizaciji del in nalog lahko zaposlila le 7 delavcev. To je razumljivo, če vemo, da so strokovna opravila, ki jih je prej opravljala nekdanja skupnost, prenesli na sozd ZČP Slovenije. Novi sis je bil namreč organiziran v duhu ustave in zakona o združenem delu, kar pomeni, da bi njena DSSS poslej opravljala zgolj
preveč delavcev. Potem se je zgodilo tisto, kar smo-pisali v eni prejšnjih številk: omenjeni delavci so ostali brez dela in čakali, da bi jim ga kdo poiskal. Hkrati so prejemali normalne osebne dohodke z neukinje-nega žiro računa nekdanjega sisa. Zdaj so končno pristojni potuhtali, da bi bilo najprimernejše, če bi jih kljub vsemu le prevzel sozd. Ta pa zanje nima dela, kar pomeni, da so se nagnili k socialnemu reševanju problema. Njim v opravičilo dodajmo, da drugače spričo zakonodaje in pomanjkanja dela tudi niso mogli ravnati.
Ostaja še zadnje in ključno vprašanje: »Ali je to način krčenja družbene režije?« Gotovo ne, saj omenjeni delavci še
še neustrezno kvalifikacijsko strukturo ljudi v družbeni režiji, s katero si združeno delo in gospodarstvo danes nimata kaj pomagati, potem problem dobiva še nove in bolj zaostrene razsežnosti. Njihov višek so seveda delovne navade ljudi v naši administraciji, ki jih je še najtežje spreminjati. Vse to in še marsikaj drugega se nam ponuja v razmislek ob reševanju problema 25 nerazporejenih delavcev nekdanje Republiške skupnosti za ceste, ki še zdaleč ne bi smel biti osamljen primer tako imenovanega tehnološkega presežka. Osamljen naj bi bil pri njegovem reševanju, ki za družbo v gospodarski stiski bržda ni sprejemljiv...
Ivo Kuljaj
aktualna tema
Izšla je brošura št. 26
DOGOVOR O URESNIČEVANJU DRUŽBENE USMERITVE RAZPOREJANJA DOHODKA V LETU 1984 Z METODOLOGIJO ZA SPREMLJANJE DOGOVORA IN KOMENTARJEM
Cena brošure je 95 din
Naročila pošljite na naslov: DELAVSKA ENOTNOST, Celovška cesta 43, 61000 Ljubljana ali v knjigarno Delavske enotnosti, Tavčarjeva ulica 5 v Ljubljani.
delavska enotnost
Delavska enotnost
Trgovinsko sodelovanje med razvitimi preživlja težke čase
Protekcionizma je vse več
Strukturna kriza svetovnega gospodarstva se negativno odraža tudi v mednarodni trgovini. To se je močno pokazalo zlasti v lanskem letu, ko so porušena razmerja med ponudbo in povpraševanjem jekla, tekstilnih izdelkov, kmetijskih proizvodov in tako dalje pripeljala do trgovinske vojne in okrepljenega protekcionizma v mednarodnih gospodarskih odnosih.
Protekcionizem, to je zaščita lastnih proizvodov z instrumenti državne politike, se v zadnjih letih ni prikradel »po prstih« le v odnose med razvitim in nerazvitim svetom, ampak tudi v gospodarsko in trgovinsko sodelovanje med industrijsko razvitimi državami. Nelojalna konkurenca in boj za svetovno tržišče sta se lani najbolj zaostrila med članicami Evropske gospodarske skupnosti in ZDA, medtem ko se je Japonska kot tretja gospodarska sila modro držala ob strani, kolikor se ji to pač dovoljevale sogovornice na tej in drugi strani Atlantika. Pokazalo se je, da gospodarski interesi ZDA in Zahodne Evrope še zdaleč niso enaki, da si v marsičem nasprotujejo in da so obremenjeni tudi z ideološko-političnimi motivi gospodarske politike nasprotujočih si strani. Tako ZDA kot zahodnoevrop-
ske države se namreč v besedah opredeljujejo za »svobodno svetovno trgovino«, za katero so značilni neenakopravni odnosi med razvitimi in nerazvitimi državami. Hkrati pa se ameriško in zahodnoevropsko gospodarstvo srečujeta na svetovnem tržišču kot konkurenta, ki med seboj tekmujeta predvsem za okrepitev lastnega gospodarskega vpliva v deželah v razvoju. Gospodarsko tekmovanje med ZDA in Zahodno Evropo se kaže tudi v luči odnosov s Sovjetsko zvezo, ki je pomemben gospodarski in trgovinski partner obeh strani. Trgovinsko sodelovanje z Vzhodom in ZSSR je posebej pomembno za zahodnoevropske države, čeprav tudi ZDA uveljavljajo interese svojih farmarjev prav s prodajo pšenice sovjetskim kupcem. Nekajkrat se je ameriški dialog z zahodnoevropskimi zavezniki o trgovinskem sodelovanju z Vzhodom zaostril ravno zato, ker so ZDA videle v teh odnosih »ogrožanje atlantskih vojaških interesov«. Ameriški vladni funkcionarji so na primer javno poudarjali, da ameriškim vojaškim in političnim interesom še zlasti škodi za-hodnonemški in francoski uvoz sovjetskega zemeljskega plina, za katerega je sovjetska stran zahtevala (in dobila) najmo-
dernejšo tehnologijo, ki jo‘ je menda mogoče uporabljati tudi v vojaške namene.
Trgovinska vojna med posameznimi državami in skupinami držav se pravzaprav suče okoli vprašanja, katera gospodarska sila si bo prilastila večji del svetovne akumulacije, in profita. Zato nas ne sme čuditi, da je Evropska gospodarska skupnost že napovedala strožjo kontrolo uvoza jekla in ameriških kmetijskih pridelkov, medtem ko je ameriški predsednik Reagan povečal kontrolo uvoza tekstila. Ameri-ško-zahodnoevropski spor o omejevanju uvoza specialnih vrst jekla pa bodo čutile tudi dežele v razvoju. ZDA so namreč Mednarodni banki za obnovo in razvoj »svetovale«, naj nerazvitim pri gradnji jeklarn finančno pretirano ne pomaga.
Pričakujemo lahko, da se bo letos trgovinska vojna med razvitimi državami nadaljevala, še zlasti, če bo okrevanje svetovnega gospodarstva potekalo tako počasi kot lani. Vse pomembneje bo postajalo, ali bo razvitim državam uspevalo zmanjšati število brezposelnih ali pa ga vsaj zadržati na sedanji ravni. Problem ljudi brez dela je vse bolj pereč zlasti za Evropsko gospodarsko skupnost, v kateri je stopnja brezposelnosti lani že presegla stopn jo
brezposelnosti v ZDA. Število delovnih mest se je v zadnjih desetih letih v Zahodni Evropi stalno zmanjševalo, ZDA pa so v istem obdobju odprle 13 milijonov novih delovnih mest.
Trgovinski odnosi med ZDA in Zahodno Evropo pa kljub temu v celoti niso v prid ameriškim gospodarskim željam. V sedemdesetih letih se je medsebojna trgovina resda razvijala bolj v ameriško korist, ki se je kazala v obliki trgovinskega presežka. Leta 1980 so ZDA na primer dosegle rekordni trgovinski presežek v vrednosti 24,8 milijarde dolarjev. Že dve leti kasneje pa je kriza zahodnoevropskega gospodarstva (in vse dražji dolar) pripeljala do korenitega zasuka in zmanjšanja trgovinskega presežka ZDA v odnosih z Žahodno Evropo na 3,4 milijarde dolarjev, lani pa na 2,6 milijarde dolarjev, če lahko verjamemo ameriškim virom.
Gospodarskih problemov na obeh straneh Atlantika je torej toliko, da do bistvenega izboljšanja v ameriško-evropskih trgovinskih odnosih po vsej verjetnosti ne more priti. Obe strani si bosta še naprej prizadevali, da bi proizvodne presežke na svetovnem tržišču čimbolj ugodno prodali, če ne drugače, tudi s pomočjo večjih subvencij. To še posebej velja za kmetijske pridelke (moka, pšenica, mlečni proizvodi, sladkor) in hrano, po kateri je največje povpraševanje v deželah v razvoju. Vprašanje pa je, koliko časa bo razvitim uspevalo na »umeten način« zmanjševati konkurenčno sposobnost dežel v razvoju, ki so zaradi protekcionizma razvitih prav tako prisiljene zbijati ceno (npr. Brazilija) lastnim kmetijskim pridelkom?
Emil Lah
Po sledeh slovenskih izseljencev v ZDA
Zgodovina izseljencev je v marsičem zabrisana
»Slovenski narod je v svoji zgodovini mnogokrat krvavel. Toda nobena vojna, nobena epidemija ni prizadela deblu slovenskega rodu toliko razpok kot izseljevanje Slovencev v tujino. Najhujša epidemija slovenskega izseljevanja je trajala sedemdeset let (od 1870 do 1940) in v teh letih se je od matičnega debla slovenskega naroda v domovini izločilo nekako 350.000 ljudi,« je zapisal pisatelj Tone Seliškar, nekdanji predsednik Slovenske izseljenske matice.
Samo v ZDA se je izselilo okrog četrt milijona Slovencev. To nikakor ni malo, še zlasti, če upoštevamo, da v časih največjega izseljevanja Slovencev ni bilo niti dva milijona.
100 slovenskih časopisov v ZDA
Slovenci, ki so odhajali v ZDA, so bili v veliki večini kmetje in neizučeni delavci. Zakopali so se v rudnike, gra-
dili mostove, ceste, visoke nebotičnike ... K ameriški veličini pa niso prispevali samo z žulji svojih rok, temveč tudi z možgani. Spomnimo se samo obeh velikih jugoslovanskih izumiteljev Nikola Tesla in Mihajla Pupina, pisatelja Louisa Adamiča, likovnih umetnikov Ivana Meštroviča in Gerorja M. Pe-rushka, glasbenih umetnikov Zlatka Balokoviča in Antona Solerja-Biljenskega, pevk Zinke Kunc-Milanove, Angele Hrovatinove, znamenitega arhitekta Johna Jagra...
Pa vendar so ameriško Slovenijo ustvarili ravno delavci in kmetje. Prav oni so gradili kulturne domove, ustanavljali umetniška društva, se združevali v podporne jednote in nenazadnje so ravno ti ljudje, nevajeni peresa, izdajali v ZDA kar okoli sto slovenskih časnikov — in to nikakor ni malo!
Izseljenski pionirji v glavnem pokojni
Šele nova Jugoslavija se je
Na lanskem izseljenskem pikniku v Škofji Loki je nastopil tudi mladinski pevski zbor SN PJ iz Clevelanda pod vodstvom Cilke Dolgan
začela načrtno zanimati, za svoje narodne ude zunaj svojih meja. Tako je pri nas na Slovenskem že leta 1951 nastala Slovenska izseljenska matica, ki je začela gojiti in pospeševati stike med slovenskimi izseljenci v tujini ter seznanjati potomce prvih izseljencev z domovino njihovih prednikov, z
Ijenstva pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani.
Ne smemo namreč pozabiti, da kdor bo pisal zgodovino slovenskega naroda, ne bo mogel spregledati naših izseljencev — še posebno ne tistih v ZDA, saj so se naši ljudje tja največ izseljevali in se tudi ekonomsko najbolj uveljavili — saj je zgodovina izseljencev bistveni, sestavni in nepogrešljivi del celotne zgodovine slovenskega naroda, In dokler naši ljudje v ZDA še žive, je dolžnost njihove rojstne domovine, da jim pomaga čim dlje, ne da bi se pri tem dotikala njihovih čustev do nove domovine, ohraniti narodno zavest, v tam rojenih ge-
Kaj je SNPJ
Podporne jednote so najvažnejše gospodarske organizacije ameriških Slovencev. Ustanavljati so jih začeli že v 19. stoletju. V sedmih večjih podpornih organizacijah v ZDA je še vedno vključenih okoli 180 tisoč slovenskih izseljencev.
Slovensko narodno podporno jednoto (organizacijo) SNPJ so ustanovili naši ljudje v ZDA v Chicagu leta 1904. Njeni glasili sta Prosveta in The Voice of Youth (Glas mladosti).
Progresivne Slovenke
se je imenovala podporna jednota, ki so jo ustanovile ameriške Slovenke leta 1934 v Clevelandu, ameriški Ljubljani. V svoj program so si zapisale, da se bodo članice v njej politično izobraževale, širile med ženskami demokratične nadzore, se borile za izboljšanje socialnega položaja žensk, družine in človeštva ter spoznavale kulturne vrednote stare in nove domovine.
njeno politično ter kulturno preteklostjo in sedanjostjo.
Vendar je kljub sedanjemu prizadevanju, da bi zbrali še dodatne vire za raziskovanje slovenskega izseljenstva, najbrž že mnogo izgubljenega. Slovenski izseljenski pionirji so v glavnem že vsi pomrli, veliko zapiskov društev se je izgubilo, porazgubili so se slovenski časniki...
To brezbrižnost domovine do delovanja izseljencev v tujini je povzročila nepopravljivo škodo, ki jo skušajo sedaj vsaj delno odpraviti Narodna in univerzitetna knjižnica, Slovenska izseljenska matica in arhiv študijskega centra za zgodovino slovenskega izse-
neracijah pa zavest njihovega izvora.
Letošnje leto bo pri Slovenski izseljenski matici minilo v znamenju raziskovanja. Vso pozornost bodo posvetili predvsem Slovenski narodni podporni jednoti, saj bo minilo 80 let od njene ustanovitve. V letu 1984 pa bodo pol stoletja praznovale tudi Progresivne Slovenke Amerike. Ob tej priložnosti bo izšla kratka zgodovina teh dveh organizacij z bogatim slikovnim 'gradivom in pričevanjem prvih izseljenskih pionirjev in pionirk v Rodni grudi, mesečni reviji za izseljence, in v Naši ženi.
Neva Železnik
O seji odbora za mednarodno dejavnost RS ZS Slovenije
| Pestra mednarodna aktivnost slovenskih sindikatov
Mednarodna dejavnost ZSS v minulem letu je bila dokaj pestra jn uspešna. Stiki s številnimi sindikalnimi organizacijami v zamejstvu in drugod po Evropi so se okrepili ali pa vsaj ohranili na doseženi ravni. Obnovljeno je bilo sodelovanje z Avstrijsko sindikalno zvezo za Tirolsko ter dokončno navezani stiki z madžarskimi sindikati v županiji Zala. Seveda ne gre zgolj za stike vodstev, temveč za bogato sodelovanje, v katerega so vključene tudi številne občinske in osnovne organizacije. Pri tem prihaja do koristne izmenjave mnenj oziroma informacij o razmerah v posameznih deželah in izmenjave izkušenj pri sindikalnem delu. To je v času gospodarske krize in ob vse večjem nezaupanju v svetu še toliko bolj pomembno. Kljub posameznim težavam (sem je treba prišteti tudi negativne učinke depozita) se športni in kulturni stiki med osnovnimi organizacijami sindikata oziroma med podjetji krepijo in se čedalje bolj dopolnjujejo s strokovnim in poslovnim sodelovanjem. To še posebej velja za obmejno področje naše republike, čeprav tudi drugje srečamo prav zgledne primere takšnega sodelovanja — npr. med Celjem in Singnom, Novo Gorico in Konstanzom. Pri stikih z večino tujih sindikalnih organizacij sta še posebej pomembna skrb za položaj slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in položaj naših delavcev na začasnem delu v tujini.
ZSS je lani jeseni pripravila tudi drugo srečanje predstavnikov sindikalnih organizacij, ki sodelujejo v okviru t.i. skupnosti Alpe-Jadran. Ugotovili so, da številni dvo in večstranski stiki med temi sindikalnimi organizacijami pomembno prispevajo k boljšemu medsebojnemu povezovanju, odpravljanju nezaupanja, krepitvi sodelovanja in ohranitvi miru v našem delu Evrope.
Med novimi oblikami mednarodnega sindikalnega sodelovanja v letošnjem letu naj poleg skupne mirovne manifestacije sindikatov treh dežel marca v Ljubljani omenimo še majsko srečanje predstavnic žensk-članic sindikatov Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške v s Celovcu ter julijsko predavanje Siegfrieda Pommerenkeja, predsednika Nemške sindikalne zveze za Baden VVtirttemberg, na temo: Razvoj tehnologije in problem brezposelnosti.
Ko govorimo o mednarodni dejavnosti slovenskih sindikatov, ne smemo pozabiti še na skrb za delavce naših ozdov, ki opravljajo razna dela na deloviščih v tujini od Nemčije do Libije in Iraka. Delovne razmere so večinoma vse prej kot lahke in zahtevajo veliko odrekanj in truda. Tudi v bodoče si bomo prizadevali izboljšati njihovo obveščenost o dogajanju v matičnem ozdu in domovini ter kulturno življenje in jim zagotoviti odločanje o pogojih in rezultatih njihovega dela. Zahtevamo, da se čimprej sprejme ustrezen zvezni družbeni dogovor, da se tako izognemo neenotnim delovnim razmeram, neenotnim kriterijem nagrajevanja in podobno, kar med delavci različnih jugoslovanskih ozdov na skupnih deloviščih vzbuja precejšnje nezadovoljstvo.
Osrednja naloga v mednarodni dejavnosti pa je vsekakor nadaljnje podružbljanje naše zunanje politike oziroma mednarodnih odnosov. Še vse prepogosto je namreč mišljenje, da naj se z mednarodnimi zadevami ukvarjajo samo profesionalci, ne pa delavci oziroma sindikat. Še močno se bomo morali truditi, da bo delavčeva beseda prišla do polne veljave tudi v tako pomembnih stvareh, kot so ekonomski in drugi odnosi s tujino.
Božo Cerar
DARILO,
KI PRIDE
ENAJSTKRAT
LETNO
Ne veste, kaj bi podarili mami, sestri, ženi, prijateljici ...
Predlagamo vam, da jo razveselite s celoletno naročnino Naše žene. Kako? Izpolnite spodnjo naročilnico in jo pošljite na:
DELAVSKA ENOTNOST NAŠA ŽENA Celovška cesta 43 61000 Ljubljana
------------------NAROČILNICA-----------------------
Naročam revijo
naslov.............................................
plačnik....
naslov....
podpis .... datum.....
Delavska enotnost
Delavska enotnost na obisku v Ribnici
Poskus ribniške »panorame«
Zametki sedanje gospodarske sestave v ribniški občini segajo petnajst let nazaj. Do tedaj je glavna teža slonela na ribniški lesno-predelovalni industriji, zlasti na Inlesu, načrtovalci gospodarskega razvoja pa so v programe zapisali, da je potrebno ob tej tradicionalni veji nenehno krepiti tudi ribniško kovinsko industrijo. Medtem ko je bil Inles že močno vključen v jugoslovanski gospodarski prostor, je ribniška kovinska industrija pod »taktirko« delovnega kolektiva RIKO šele »lezla« iz plenic, da bi lahko po petnajstih letih zrasla v učinkovito delovno organizacijo z nekaj nad devetsto zaposlenimi, po akumulativni sposobnosti in dohodkovni učinkovitosti pa v prvo violino ribniškega gospodarstva.
Razvoj na zdravih temeljih
Razvoj ribniškega gospodarstva, kar velja predvsem, če ne samo za družbeni sektor je enakomeren, iz leta v leto brez večjih pretresov dosegajo pomembne rezultate v rasti skupnega prihodka, dohodka in produktivnosti dela, naložbe pa načrtujejo tako, da delovni kolektivi kljub obremenitvam lahko »normalno dihajo« in da ekonomski in socialni položaj delavcev in celotne družbene skupnosti ni ogrožen.
Še na eno posebnost moramo opozoriti. Policentrična usmeritev industrijskega razvoja v občini je pokazala, kako prav so imeli načrtovalci, ko so se odločili, da bodo razvijali industrijo tudi v Loškem potoku, v Dolenji vasi in v Sodražici. Danes je poseljenost prebivalstva v vsej občini enakomerna, v krajevnih skupnostih je dokaj izenačen kolektivni standard, stroški za stanovanjsko gradnjo in druge potrebe občanov so nižji in tudi ljudje ostajajo doma in se ob delu v tovarni ukvarjajo še s kmetijstvom, predvsem pa z gozdarstvom, kar jim omogoča' večjo eko-
nomsko in socialno trdnost. Marsikateri izmed naših sogovornikov je sicer opozoril tudi na negativne plati, ki se kažejo predvsem v skrajnostih pri uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov, kot so domačnost v takih obratih, pro-vincializem in lokalistična zaprtost. To se konec koncev kaže tudi v nižji družbeni produktivnosti in v počasnejšem razvoju samoupravnih odnosov, vendar pa je mogoče ob dobrem političnem delu v takih okoljih, predvsem pa z urejenim sistemom delitve po delu in rezultatih dela premagati tudi te ovire. Morda resmekolikanj težje kot tam, kjer imamo tako imenovani sodobni industrijski delavski razred. Da je to prava pot, kaže tudi nagel razvoj temeljnih organizacij združenega dela, ki imajo sedež izven občinskega središča. Le redko kje
pri nas bi našli občino s takšnim deležem zaposlenih polkme-tov. Na drugi strani pa ni dosti niti občin, kjer nobena temeljna organizacija' združenega dela ne bi sodila v »družino« zgubarjev. V zadnjem času je največ nerganja v Donito-vem tozdu v Sodražici, kjer niso zadovoljni z odnosi z »matično« delovno organizacijo in tudi ne s storitvami, ki jim jih nudi (če sploh?) Donitov razvojni inštitut: Tu je potencialno žarišče večjih nesporazumov, ki bi jih bilo potrebno nemudoma rešiti. Hkrati pa vse kaže,da bo večletni bolnik, nekdanja temeljna organizacija združenega dela Žičnice iz Ljubljane v Ribnici, v okviru RIKO ozdravel.
Korakanje na mestu
Če so imeli Ribničani srečno roko pri razvoju industrije in so
jo zasnovali tako, da temelji predvsem na domačih surovinah, na izvozu in lastnih sredstvih brez tujih investicijskih posojil, pa jim zaenkrat ni uspelo »izstisniti« več iz kmetijstva in obrti. Zanimivo je, da tudi nadpovrečno visoka stopnja zaposlovanja v industriji, v terciarnih dejavnostih in v družbenih službah ter vsi ukrepi za pospeševanje kmetijske proizvodnje niso pospešili doslednejše delitve dela in specializacije. Število čistih kmetov v tej občini je zanemarljivo (tudi ribniški sekretar občinskega komiteja ZK se denimo lahko pohvali s precejšnjimi hektarji zemlje in gozda), zato se Ribničani tudi ne morejo pohvaliti z visoko produktivno in tržno usmerjeno kmetijsko proizvodnjo. Prevladuje ekstenzivna proizvodnja, name-dvema letoma so v občini zgra-
V domu »imam« samo 4 komuniste, vendar...
V Sloveniji smo brez dvoma že precej naredili za stabilizacijo v zdravstvu. Nekateri koreniti ukrepi, kot je na primer zmanjševanje najdražjih oblik zdravstvenega varstva ter na drugi strani krepitev osnovne zdravstvene službe, že dajejo sadove. Če k temu dodamo še doplačilo občanov k zdravstvenim storitvam in zdravilom, potem je jasno, da gre za skrajno mero varčevanja, s čimer naj bi tudi to dejavnost približali našim gmotnim možnostim.
Kljub temu pa ne bi mogli reči, da smo storili vse, kar je v naši moči. Številne in občutne izgube v zdravstvenih organizacijah, ne samo kot posledica objektivnih stabilizacijskih razmer, temveč tudi rezultat notranjih slabosti, kažejo, da zdravstva še nismo ozdravili.
Tembolj smo se torej razveselili, ko smo med našim obiskom v ribniški občini zvedeli, da pri njih nimajo težav z zdravstvenim domom.
Leta 1981 zgrajeni ribniški zdravstveni dom ne posluje z izgubo, bolnikom nudi kakovostne zdravstvene storitve, čakalna doba je minimalna in še bi lahko naštevali. Kako je moč to doseči? O tem smo se pogovarjali z direktorjem zdravstvenega doma stomatologom Ladom Polancem. Takole nam je dejal: »Za zdaj gre res še vse v redu. Izgub nimamo, čakalna doba ni daljša od ene ure in bolnik v vsakem trenutku lahko računa na našo pomoč. Kako smo to dosegli?
Največ zahvaljujoč zdravniškemu in drugemu osebju v zdravstvenem domu, za katerega lahko rečem, da je na zavidljivi strokovni in delovni ravni. Zahtevamo disciplino od vsakogar...«
— Je res, da pri vas prihajajo zdravniki na delo natanko ob šestih zjutraj?
»Zakaj takšno vprašanje? Saj to je vendar normalno, ali ne. Tak je pač naš delovni proces. In ta je podrejen potrebam bolnikom. Če ne bi tako delali, potem je vprašanje, če bi se danes lahko pogovarjali o uspehih.«
Tako Lado Polanec, ki nam je še povedal, da imajo v zdravstvenem domu organizirano dežurno službo, ki je v slehernem trenutku pripravljena na terapijo na domu. Imajo turnusno organizirano delo, kar pomeni, da s tremi zdravniki pokrivajo 24 ur dežurstva na dan, medtem ko »viški« delajo dopoldne ob konicah oziroma takrat, ko je obisk bolnikov v domu največji. Podobno je z zobozdravstveno službo, ki prav tako dela ves dan. Za to se imajo Zahvaliti takšni organizaciji dela, ki od zaposlenih zahteva popoln izkoristek delovnega časa.
In kdo je gonilna sila tega uspešnega »zdravstvenega stroja«? O tem nam direktor ni hotel govoriti, čeprav smo slišali, da nemalo zaslug odpade prav nanj. Ostal je skromen in pripomnil: »Zaslužni smo vsi, ki si kljub skromnim osebnim dohodkom prizadevamo pošteno in prizadevno opravljati poklicno in družbeno poslanstvo.«
Z razliko od Polanca pa je bil bolj določen Janez Bambič, sekretar OK ZKS Ribnica. Kar ušlo mu je: »V zdravstvenem domu »imam« samo štiri komuniste,vendar prave in ne vem, kaj bi dal, da bi bili vsi takšni v občini.« Razveseljivo pojasnilo (četudi mogoče nepopolno), tembolj, ko gre za zdravstvo ...
Ivo Kuljaj
njena lastni porabi. Za takšno stanje je sicer več razlogov, tudi v ukrepih ekonomske politike in v danih tržnih razmerah, vendar pa zagotovo tudi v premajhnih prizadevanjih vseh odgovornih družbenih subjektov v kmetijstvu, o čemer priča jierciejstvo, da planskih predvidevanj o odkupu kmetijskih pridelkov ne izpolnjujejo, kmetijska pridelava ne raste in podobno.
Podobno je tudi v obrti, ki je drobnjakarska, zajema tudi drobne špekulante, ni pa visoko produktivna dejavnost. Po svoje so zgovorni naslednji podatki: trenutno je v ribniški občini 200 rednih obrtnikov, 100 je takih, ki jim je obrt dopolnilna dejavnost in kar 200 jih sodi med tako imenovane »domače« obrtnike. Slednji se ukvarjajo z domačo obrtjo, tak status pa jim omogoča številne ugodnosti in prednosti pred rednimi obrtniki. »Dvoživkar-stvo« je potemtakem v ribniški občini precej razširjeno, kar samo po sebi ne bi bilo narobe, če se ne bi drobile sile. Zategadelj je tudi osiromašen razvoj na nekaterih področjih, kjer bi bil lahko plodnejši in hitrejši.
Gospodarski razvoj v ribniški občini ima torej svetle in temnejše plati. Spoznanje o tem, kje so zadaj in kje bo treba še krepkeje poprijeti, pa je za Ribničane dobra osnova za načrtovanje. Podobno sliko pa lahko dobimo tudi v razvoju družbenih dejavnosti. Že pred
dili mrežo šol, ki omogoča, enoizmenski pouk, celodnevni pouk pa imajo samo v Loškem potoku in na podružnični šoli v Dolenji vasi. Tudi v zdravstvu se lahko pohvalijo s številnimi dosežki, pa v športu in še bi lahko naštevali. Malce so zadaj v razvoju otroškega varstva, kjer so na dnu lestvice slovenskih občin, vendar bodo do leta 1988 zgradili dva vrtca: v Ribnici in Sodražici.
Namesto sklepa
Če je bila Ribnica nekoč znana daleč po svetu po svojem Urbanu, ki je prodajal suho
robo, se je danes lesarju pridružil še kovinar. Oba na zdravih temeljih gradita svoje organizacije združenega dela. Morda je včasih med njima tudi malce zavisti, ko delata obračune poslovanja, vendar se kaj kmalu znajdeta z ramo ob rami na skupni delovni akciji. Povezana sta s stoterimi nitmi in interesi, skupaj z drugimi delavci načrtujeta razvoj svoje občine in kar je najpomembneje — ne marata zdrah. Morda pa zato v Ribnici ni zgubarjev, sporov med vodilnimi in ribarjenja v kalnem?
Vsaj opazovalcu se tako zdi!
Marjan Horvat
Ob nekem poslovnem poročilu
Svojevrstna poročila o poslovanju TOK Gozdarstvo Ribnica (temeljne organizacije kooperantov) daje delavcem in kooperantom njen vodja Stanko Pleterski.
Na skromnih dveh tipkanih straneh naniza podatke o planu in prodaji gozdnih sordmentov v lanskem letu, doda še podatke o gojenju ter novih vlakah in potlej pod tremi križci še nekaj misli, ki so jih zapisala svetovno znana peresa. Prepišimo jih:
Lenoba zahteva prav to-
liko vrline kot delo. (Mo-rand)
Ni ga bednejšega človeškega bitja, kot je človek, čigar edina stalnica je neodločnost. (James)
Živim od upanja in mislim, da je tako z vsemi na tem svetu. (Bridges)
Zanimivo bi bilo zvedeti, ali so napisani reki namenjeni	kooperantom!?
Morda pa Pleterski sam dosti razmišlja in tudi sam sebe opozarja z napisanimi mislimi. Samo z majhno pomanjkljivostjo, ker kot direktor živi le od . upanja. Ali tudi »njegov« TOK? Upanje samo je jalovo, mar ne!?
Trgovci in snažilke
Na nedavnih občnih zborih osnovnih organizacij sindikata je kajpak tudi v ribniški občini stekla beseda o osebnih dohodkih, posebej tistih najnižjih. Ugotovili so,da je v občini še kakih 40 delavcev, ki imajo nižje osebne dohodke od 10.000 dinarjev. Med temi so pretežno snažilke in trgovci. Stara zgodba torej, tako po strukturi kot tudi po višini (beri: revščini) izplačanih osebnih dohodkov.
Prvo in nečastno mesto na tej žalostni lestvici zavzema trgovsko podjetje Jelka Ribnica, ki je tozd ljubljanskega Mercatorja, kjer kar 10 kvalificiranih prodajalcev prejema manj kot 10.000 dinarjev čistega osebnega dohodka na mesec. Podobno je tudi v nekaterih drugih prodajalnah v ribniški občini.
Vzrok za takšno stanje je en sam in že dolgo znan. Marže trgovcev so zamrznjene (mi bi še dodali: tudi ene najnižjih na svetu) kajpak v zneskih in ne v odstotkih, zato ostaja dohodek trgovine kljub inflaciji isti. Nominalno seveda, kar pomeni, da se zaradi stalno naraščajočih stroškov poslovanja občutno znižuje, kar seveda najbolj občutijo zaposleni v tej panogi.
Kot nam je povedal sekretar občinskega sindikalnega sveta v Ribnici Dušan Oven, je občinski svet sicer skušal spodbuditi akcijo, da bi republiškemu izvršnemu svetu prikazali težak položaj trgovine, ki ostaja brez akumulacije in s tem brez sredstev za nujno potreben razvoj in še zlasti socialni položaj trgovcev, a ga je prehitelo splošno zamrznjanje cen. Tako še naprej vse ostaja po starem, saj si trgovci ne morejo sami povišati marž, tako kot to delajo nekateri s taksami...
Dodajmo še, da so nizki osebni dohodki priplavali na površje še na občnih zborih osnovnih sindikalnih organizacij v šolstvu in zdravstvu.
Ivo Kuljaj
Bazen kot opomin
Brzda bi bilo zanimivo, ko bi se enkrat sprehodili po naši deželici in poskušali prešteti vse tiste neslavne občinske spomenike, ki jih danes lahko jemljemo kot opomin na dobo cenene energije in investicijske evforije. Seveda je ta opomin zdaj za marsikoga hudo neprijeten. Tako velja tudi za nekdanje občinske očete v Ribnid, ki so dali pred leti zgraditi velik lep bazen. V njem so se Ribničani okopali samo ob otvoritvi, potem pa so ga zaradi pomanjkanja denarja za ogrevanje zaprli. Seveda, greli naj bi ga na mazut, kar pa se je že takoj po otvoritvi pokazalo kot nemogoče.
Ribničani zdaj, bistri kot so, tuhtajo o vseh mogočih načinih, da bi le nekako poiskali finančno sprejemljiv vir energije. In tako so se nekako le dokopali do rešitve. Resda je ta za zdaj samo v glavah, toda vendarle. Kot trdijo, so stvarne možnosti, da bi vodo v bazenu ogrevali na lesne odpadke. To pa naj bi bilo mogoče šele, ko bi v Inlesu uresničili predvideno investidjo, s katero bi med drugim pridobili tudi toliko lesnih odpadkov, da bi poleg bazena lahko z njimi ogrevali še nekatere druge objekte.
Ljubljana, 2. februar 1984
stran
Delavska enotnost
Prve zimske igre upokojencev Slovenije
Priložnost za starejše smučarje in smučarke
Človek je v vseh letnih časih potreben gibanja na svežem zraku. Tudi pozimi, ko je pokrajina pokrita s snegom. Vsak dan bi moral opraviti živahen sprehod, ki naj traja pol ure, včasih tudi dlje. Če si oskrbi tekaške smuči, se mu ponuja priložnost za prijetno in zdravo telesno utrjevanje.
Tistim, ki doslej še niso smučali, naj povemo za spodbudo, dh lahko začnejo tudi v starosti kot začetniki. Strokovnjaki poročajo o 70-letnih začetnikih in celo o neki Marti Baertel, ki si je šele pri 82 letih oskrbela prve tekaške smuči. Potovalno smučanje je namreč šport za vsa obdobja življenja, tudi za starost. Zato je razveseljivo, da so ga pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) vključili v svoj program rekreacije.
Doslej je ZDUS prirejala redna rekreativna tekmovanja samo v kegljanju, balinanju, streljanju in še nekaterih drugih letnih športih, zimski čas pa je bil za naše starostnike mrtva sezona. Zdaj bodo tudi smučarji prišli na svoj račun. V soboto, 25. februarja, se bodo smučarji-upokojenci prvič srečali na belih poljanah Koble v Bohinju. Seveda ne gre predvsem za tekmovanje, temveč za spodbudo za redno vadbo na svežem zraku tudi v zimskem času.
Ko gre za rekreacijo, ni pomemben vrstni red na množičnem tekmovanju, pomembno je le to, da je naša športna dejavnost zares razvedrilna, redna, kondiciji primerna in zdravju v prid. Ko gledamo stare tekmovalce na cilju, ne občudujemo tistih, ki so se izčrpali do onemoglosti — všeč so nam tisti, ki si kmalu opomo-
rejo in so dan po nastopu še bolj čili in zdravi.
Radovljičane, ki so dali pobudo in prevzeli organizacijo prvih zimskih iger upokojen-' cev, je treba pohvaliti, da so se preudarno odločili za tekmovalni program, ki ni namenjen predvsem nekdanjim vrhunskim tekmovalcem, temveč vsem tistim starostnikom, ki smučajo za rekreacijo. Prav je tudi, da niso mislili samo na moške, ampak prav tako na ženske. Tekmovali bodo v teku na smučeh in v veleslalomu. Tekmovalne naloge ne bodo zahtevne, dolžina proge za moške bo 4 km, za ženske pa 2,5 km. Proga za veleslalom bo imela za moške 20 vratič, za ženske 15.
Tekmovanje v smučarskem teku pomeni preizkušnjo vzdržljivosti in bo mikavno tudi za vse tiste ljubitelje planinstva, ki so v zimskem času aktivni in hodijo na izlete na smučeh. Veleslalom je tehnično zahtevnejši, udeležijo naj se ga samo tisti, ki obvladajo tehniko smuka in zavijanja.
Ne glede na to, da tekmovalne naloge niso zahtevne, priporočamo vsem udeležencem redno vadbo najmanj po trikrat na teden, kakih pet, šest dni pred nastopom pa tudi nekako »generalno« vajo. Seveda je nastop na tekmovanju primeren samo za popolnoma zdrave. Vsem tistim, ki že lep čas niso delali kaj napornega, ki na primer niso hodili v gore ali se niso redno ukvarjali s kakim drugim športom, priporočamo, da se pred odločitvijo glede udeležbe na prvih zimskih igrah upokojencev v Bohinju posvetujejo z zdravnikom.
Drago Ulaga
Hrastnik
Na ravni leta 1982
Prireditelji občinskih trimskih iger 83 so tudi letošnjo športno-zabavno prireditev Večer športa, glasbe in razvedrila izrabili za razglasitev rezultatov, podelitev pokalov in medalj najboljšim ekipam in posameznikom.
Kljub rekordnemu številu prijav: za devet disciplin-se je prijavilo kar 112 ekip, pa je udeležba ostala na ravni prejšnjega leta. Še vedno je namreč preveč tistih, ki menijo, da so že s prijavo opravili svojo nalogo. Zato se je prireditelj Odbor za športno rekreacijo pri ZTKO Hrastnik nemalokrat znašel v težavah, ko je moral že pripravljene razporede in programe spremeniti oziroma pripravljati nove. Zakaj je tako, najbrž ni težko uganiti. Še vedno je premalo organizatorjev športne rekreacije v hrastniškem združenem delu, da o podobnih težavah v krajevnih skupnostih niti ne govorimo.
Zato organizator premišljuje o uvedbi nekaterih novosti, ki bi pritegnile večjo pozornost, oziroma povečale odziv.
Jože Premec
Akcija ljubljanske televizije
Pet minut za rekreacijo
Za tretji teden vam predlagamo, da se preizkusite s smučmi.
Najbolje bi bilo, da bi se odpravili na že pripravljeno in vzdrževano progo. Če je v bližini ni, jo lahko pripravite sami — obenem bo to odlično ogrevanje. Vadite na ravnem delu steze in blagi strmini.
Torek —- tehnični del vadbe:
1 km hoje brez palic, 2 km hoje s palicami (odriv z nasprotno roko in nogo), na blagi strmini med vožnjo navzdol dvigajte najprej eno in nato še drugo nogo — 200 m (ponovite 5 x), na koncu sprostilna gimnastika.
Četrtek — vadba osnovnega koraka:
400 m hoje z osnovnim diagonalnim dvotaktnim korakom (odriv z nasprotno roko in nogo), 400 m lagodnega teka, 400 m hoje, ponovite 6 do 8-krat, vmes pa 1 minuto odmora.
Sobota ali nedelja:
Po ogrevanju ponovite četrtkov trening nekoliko bolj zagnano, ponovitev pa naj bo 10 do 15: na koncu sprostilna gimnastika.
Grafiki na snegu
Teoretično brez problemov...
Zgoraj je zaradi pomočenega snega malo »cukalo«, potem je pa še kar šlo ... (Foto: Milan Lesjak)
Sneg okoli Areha je prejšnjo soboto dodobra porumenel, še preden se je dirka slovenskih grafikov sploh začela. Trema je pač opravila svoje, požirki kačjih slin, piva in podobnih tekočih zadev pa tudi. »Korajža velja!« je bilo namreč najbolj pogosto nazdravljanje ob štartnem prostoru, čeprav tudi bodrilnih nasvetov ni manjkalo. »Več ko ga boš imel v mehurju, bolj skupaj boš držal noge in tudi proti cilju se ti bo bolj mudilo!« Ta je bil že eden od takšnih. In ker v tej družbi silnih teoretikov še vedno velja, da več glav več ve, v takšna in podobna razmišljanja potemtakem seveda ni kazalo dvomiti. Kot se je kasneje izkazalo, upravičeno, kajti na koncu so bili zadovoljni vsi. Tisti, ki so bili najboljši med veleslalomskimi vratci, in tudi tisti, ki so se čvrsto držali zgoraj omenjene »programske usmeritve«. Vseh ie bilo pa blizu 300 in na Pohorje so prišli iz vseh koncev in krajev Slovenije...
No, resnici na ljubo je bilo tudi nekaj razočaranih. Naša Bernardka, denimo, je že bila ena od njih. »Če ne bOm prva, me niti pogledali ne bodo, so mi rekli sodelavci,« je tožila pred štartom. Kot stara dobra »sin-gerica« se je tresla pred štartom, bentila čez vlogo favorita (»Ubogi Križaj!«) in mrzlično iskala kolegico Čibo, ki je menda imela »flaško« s sabo. A zaman. Na koncu je bila samo deseta; celo »ta-mala« Branka bi jo kmalu prehitela... Slabo se je pisalo tudi našemu »tehniku« Marjanu. Resda smo ga razglasili za »frajerja«, ker si je drznil najboljšo štartno številko »ukrasti« samemu direk-
torju Dušanu, češ da je tako zahteval muhasti žreb, toda »kiksnil« je predzadnja vrata in na koncu ostal samo — ubogi Marjan. Celo njegov neposredno nadrejeni Franci ga je pustil za sabo... Razočaranih pa je bilo še nekaj drugih, če tako lahko sodimo po njihovem »knapovskem« preklinjanju med vožnjo. A, kot že rečeno, na koncu so bili zadovoljni prav vsi: eni nad svojimi uvrstitvami, drugi nad »štimungo«, ki se je po končanih tekmah nadaljevala po domala vseh prostorih areškega hotela. Vsaj tako so zatrjevali članom smučarske sekcije ČGP Večer, ki je pod pokroviteljstvom Mercatorjevega tozda Contal res imenitno organizirala III. rekreativno srečanje smučarjev grafične, grafično-predelovalne in založniške dejavnosti Slovenije.
Dolžni smo vam še nekaj »najpomembnejših« rezultatov. Poglejmo jih — veleslalom, moški nad 45 let: 1. Blažič (Gorenjski tisk); od 35 do 45 let: 1. Juvančič (Mladinska knjiga), 30. Gačnik, 31. Mulec (oba Delavska enotnost); od 25. do 35 let: 1. Mencinger (Večer), 24. Jenko, 27. Kremžar, 55. Križnik (vsi Delavska enotnost); ženske, do 30 let: 1. Snežič-(Večer), 9. Lampe, 10. Robežnik (obe Delavska enotnost); smučarski teki—ženske, nad 30 let: L Rozman (Gorenjski tisk), 7. Horjak (Delavska enotnost); vseekipni vrstni red: L Delo, 2. Gorenjski tisk, 3. ČGP Večer, 4. Mladinska knjiga, 5. Aero ... 12. Delavska enotnost (nastopilo je 19 ekip).
55. Damjan Križnik
Metode
utrjevanja
Posebno v športu velja načelo: Delo krepi, počitek slabi, pretiran trening škoduje, strokovno odmerjena športna aktivnost pa zdravi. Pri tem so strokovnjaki spoznali, da lahko učinke treninga primerjamo s prilagajanjem, ki je za sodobno življenje izrednega pomena. V našem primeru pomeni prilagajanje to, da je storilnost organa odvisna od naših zahtev do njega. Vemo, da trening krepi storilnost. Razumljivo: če pa so dražljaji preslabotni, jih organ ne zaznava in se zato tudi ne prilagodi.
Vztrajnostni trening izredno učinkovito pomaga pri odstranjevanju posledic nezdravega načina življenja. Posebno ugodno deluje na krvni obtok, torej tudi preprečuje srčni infarkt. Vodja inštituta za medicino dela v Berlinu profesor Mellerowicz pripominja, da bi moral človek dnevno preteči najmanj 2000 metrov ali preplavati 800 metrov ali preveslati v kanuju 10 kilometrov, da bi bil trening zares učinkovit. Seveda ustrezajo tudi drugačne oblike telesne vadbe, kot so denimo kolesarjenje, rokomet, košarka, nogomet, smučarski tek in podobno.
Tisti, ki vsega tega ne utegnejo, si lahko pomagajo s telovadbo doma: s tekom po stopnicah, tekom na mestu, vrtenjem stoječega kolesa in drugimi podobnimi vajami. Vsak tak trening deluje blagodejno tudi na krvni obtok, ko se srčni utrip poveča. Približno pravilo je, naj bi se utrip dvignil na 170, od česar odštejemo leta. Število srčnih udarcev moramo zviševati postopno z rednim treniranjem.
Po koncu gibalnega programa naj se človek ne počuti popolnoma izčrpanega. Znamenje, da je bil napor prehud, je, če človek potem nenehno zeha in če ga boli glava. Kdor ni izurjen, naj začne vaditi polagoma in naj se ne ravna po svojih sposobnostih v preteklosti. Za merilo naj vzame sedanjo zmogljivost.
Ul.
Razglasitev najboljših športnikov v Celju
V Aeru največ športnikov
Telesnokulturna skupnost in Zveza telesnokulturnih organizacij Celje sta organizirali razglasitev najboljših športnikov v občini.
Na prireditvi, ki je bila v veliki dvorani Narodnega doma, se je zbralo vse, kar ljubi šport. Vodil jo je novinar Tone Vrabl, v kulturnem programu pa je sodeloval oktet Studenček in mlada nadarjena glasbenica Brigita Cmok. Po slavnostnem govoru predsednika ZTKO Jožeta Ceršaka so razglasili najbolj perspektivne mlade športnike v vseh panogah.
Prizadevni organizatorji so poskrbeli tudi za presenečenje in na razglasitev povabili člane prve samostojne alpinistične odprave iz naše občine, ki jo je vodil Slavko Cankar. Dali so jim posebna priznanja za njihov velik podvig — osvojitev Garišankarja. Alpinisti so z diapozitivi prikazali svojo težavno, a prijetno pot.
Potem so razglasili najboljše športnike v posameznih disciplinah na sindikalnih športnih igrah in občinskih prvenstvih ter najboljše delovne organizacije na področju športa in rekreacije, ki so razvrščene v tri kategorije: do 100 zaposlenih, od 100 do 500 ter nad 500 zaposlenih. To je tekmovanje množičnosti, kar pomeni, da mora biti v tekmovanje v de-
lovni organizaciji vključenih čim več zaposlenih. Izredne športne uspehe so dosegli prav v tistih delovnih organizacijah, kjer za organizacijo skrbijo prizadevni amaterski športni delavci.
Rezultati:
V	množičnosti so v skupini do 100 zaposlenih pri moških slavili zmago Zapori, pri ženskah pa predstavnice Obnove. V skupini od 100 do 500 zaposlenih so se pri moških najbolj izkazali športniki Obnove, pri ženskah Blagovni center, v kategoriji nad 500 zaposlenih pa športniki in športnice Aera. Za
.naslov v množičnosti se je potegovalo 123 delovnih organizacij.
Na prireditvi so razglasili tudi najboljše športnike v občini; Najvišjih lovorik sta bila deležna Barbara Jager — članica Strelskega društva Celje in Stanko Andrle — član judo kluba Reya.
V	posameznih športnih panogah pa ni bilo večjih presenečenj. Znova so slavile ekipe organizacij združenega dela, kjer postaja skrb za šport in rekreacijo del življenja. Tako so
I se spet najbolje odrezali predstavniki Ingrada, Železarne, Izletnika, Libele, Aera, Zlatarne, Kovinotehne, Ema, Obnove in Cinkarne.
Zdenka Zimšek
J*
Ljubljana, 2. februar 1984
stran
Delavska enotnost

Zbira in ureja: Janez Voljč__________________________________________
Nekaj misli tovariša Tita o nastanku in razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja v avnojski Jugoslaviji
Vladavino dela lahko ustvarjajo le delavci sami
Zaupamo v naš sistem, pripravljeni smo ga braniti, dograjevati in z njim odpravljati težave, s katerimi se srečujemo
V	poslanici tretjemu kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije, 6. maja 1955:
»...Reči moram, da je za skupnost zlasti nevarno ozko gledanje zgolj na interese enega podjetja ali komune in ne na potrebe skupnosti kot celote. Takšne težnje povzročajo razne druge negativne pojave, kot je nelojalna konkurenca doma in v tujini, neupravičeno navijanje cen,zlasti kadar gre za monopolni položaj. Ljudje, ki to delajo, oziroma ki so nosilci takšne prakse, to opravičujejo z dozdevnimi koristmi tistega delovnega kolektiva... Po mojem mnenju se boste strinjali, da se proti takšnim in podobnim pojavom ni moč bojevati zgolj z administrativnimi ukrepi. Potrebna sta vztrajno vzgojno delo in nenehna budnost. Brezkompromisni moramo biti do vseh, ki škodujejo ne samo skupnosti, ampak tudi kolektivom, v katerih so pogosto na odgovornih mestih.«
V	govoru na šestem plenumu CK ZKJ, 13. marca 1956:
»...Zadnja leta sem opazil, tako pri mladincih kakor pri nekaterih komunistih, da se nekako sramežljivo branijo pred napadi reakcije in raznih tujih idej. Celo to se primeri, da komunist pogosto ne more spregovoriti niti besede, da ga kratko malo nekako zmede naša široka demokratična pot, pa se boji, da ne bi sektaško ravnal, če bi se uprl kakemu nepoštenemu človeku, reakcionarju, malomeščanu, ki nepravilno in krivično kritizirajo ali obrekujejo naše ukrepe, naš sistem. Mnogi komunisti se niso zadosti odločno uprli vsem tem najrazličnejšim napadom, ki se zdaj dan za dnem vrstijo. Menim, da je vloga komunistov pri obrambi naših revolucio-
Predsednik Tito govori na petem kongresu SZDL Jugoslavije
narnih pridobitev in našega nadaljnjega razvoja danes prav tako nujna, kakor je bila pred šestimi ali pred desetimi leti...«
Na prvem kongresu delavskih svetov, 25. junija 1957, je spet opozarjal:
»...Za skupnost je zelo škodljivo, če med tovarnami in podjetji ne vladajo pravi socialistični odnosi, ampak načelo močnejšega.
Zelo škodljivo je ustanavljanje več podjetij iste vrste, samo da bi konkurirali takim podjetjem, ki že obstajajo, saj to terja le odvečne investicije, ki bi jih bilo moč veliko bolje porabiti v druge namene. Prav tako je škodljivo, da se nekatera podjetja izogibajo kooperacij, ki omogoča cenejšo proizvodnjo proizvoda — in tako dalje. Take in podobne napake morate odpravljati, saj bo to v prid tako delavcem, kakor vsej naši skupnosti.
Toda, ko govorimo o naših težavah in pomanjkljivostih pri delavskem samoupravljanju, jih moramo primerjati z velikanskimi pozitivnimi rezultati, ki smo jih dosegli v kratkem obdobju sedmih let. O tem je treba govoriti tudi tukaj, na kongresu, da se bo bolj nazorno videlo, da so naši delovni ljudje imenitno opravili skušnjo pri tem velikem delu socialistične graditve.«
Delavsko in družbeno samoupravljanje sta se torej že od vsega začetka razvijala v nenehnem boju proti številnim nasprotnikom, zato je Tito tolikanj govoril o slabostih, čeprav nikoli ni pozabil na velike uspehe samoupravljavcev. Ničkolikokrat je poudarjal, da naš družbeni sistem ni imun pred raznimi pomanjkljivosti, ki jih moramo korenito od-
pravljati, če hočemo uveljaviti še bolj svobodne, demokratične in humane odnose med ljudmi.
V Smederevu je 8. junija 1959 dejal, da delavci resda upravljajo svoja podjetja toda...
»... Ne bi pa mogel reči, da povsod upoštevajo demokracijo pri upravljanju; ponekod, v nekaterih podjetjih so še na odgovornih položajih l judje, ki mislijo, da smo dali tovarno in podjetja v upravljanje delavcem sarno teoretično in formalno, dejansko pa lahko v njih gospodari posameznik. Ne, to-
variši, mi, ki smo odgovorni, da so odnosi v naših podjetjih pravilni, ne bomo dovolili nikomur na odgovornem položaju, da bi izkoristil svoj stolček v kake osebne namene ali v korist ozke skupine. Vedno bomo zahtevali, da je na odgovornem položaju le tisti, ki ga postavi kolektiv in ki mora zato povezovati in krepiti ta kolektiv, mu dajati še več delovnega paleta, vnašati zaupanje v to veliko pridobitev naše socialistične skupnosti — ki je omogočila, da delavci sami upravljajo svoja podjetja in so pri tem popolnoma vsi res enotni, da ni privilegiranih in da vsakdo prejema po zaslugi.«
Delitev po delu spodbuja posameznike in kolektive
Na petem kongresu SZDL Jugoslavije 18. aprila 1960 se je Tito zavzel za načelo delitve po delu, kajti le tako bo moč spodbujati razvoj proizvajalnih sil.
»... Dosedanje izkušnje kažejo, da se pri praktični uporabi tega načela izražajo razne težnje. Nekateri ljudje se zavzemajo za izenačevanje in podcenjujejo objektivne ekonomske zakonitosti, drugi pa tehnokratsko gledajo na vlogo posameznikov ali skupin in se skušajo dokopati do privilegijev in nesorazmernih razponov v osebnih dohodkih, kar se je ponekod kazalo pri sprejemanju tarifnih pravilnikov, pri delitvi nagrad itd. Te težnje kore-ninijo v ostankih birokratizma pa tudi v ostankih še nepremagane miselnosti mezdnega delavca in premalo zavednega proizvajalca, kar se pojavlja v glavnem pri nekaterih novih delavcih, ki so prišli z vasi. Gre za resno oviro, ki onemogoča, da bi se osnovno načelo našega gospodarskega sistema — nagrajevanje po delu — splošno uporabljalo in hkrati tudi zavira hitrejše naraščanje proizvodnje. Zato bo tudi v prihodnjem obdobju ena najpomembnejših nalog predvsem boj za dosledno uporabo osnovnih načel gospodarskega sistema, za nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja, v katerem se mora uveljaviti nagrajevanje po delu oziroma po delovnem učinku...
... Oblikovati moramo takšen sistem delitve, ki bo v kar največji meri spodbujal povečanje delovne storilnosti in v katerem se bo kazal spreme-
njeni položaj delavcev v novih socialističnih proizvodnih odnosih. Delitev med delovnim kolektivom in družbeno skupnostjo pa mora upoštevati stvarne sadove dela, oziroma mora biti v skladu z načelom nagrajevanja po delu. Tako se bo neposredni interes posameznikov še bolj povezoval z delom gospodarske organizacije, krepila se bo njihova zavest o tem, da osebni dohodek ni odvisen samo od dela delavca, marveč tudi od napredka vse gospodarske organizacije, v kateri je zaposlen. Neposredni proizvajalec se vse bolj zaveda, da njegovega zaslužka ne določa kdo drug, marveč da ga ustvarja sam in da lahko večjo storilnost in boljše proizvodne uspehe doseže le z večjo strokovnostjo in prizadevnostjo. V neposredni prihodnosti moramo v manjših organizacijskih enotah podjetij (obratov, delovnih skupin in drugih) zagotoviti, da bodo neposredni proizvajalci odločali o materialnih sredstvih in tako upravljali proizvodnjo in proizvajalna sredstva. Tako bo moč uveljaviti v kolektivih zdrave mesebdjne odnose, zasnovane na ekonomski podlagi, in zagotoviti najširšo spodbudo za ugotavljanje dejanskega učinka dela in uspehov obrata, delovne skupine in vsakega delavca.«
Pri tem ima pomembno vlogo sindikat, ki mora poskrbeti, da bodo delavci kar najbolj neposredno odločali o sredstvih, ki jih ustvarijo in jih resnično delili po delovnih uspehih. Obenem pa mora sindikat posredovati tudi tedaj, kadar organi komune pozabljajo na proizvajalce.
Nadaljevanje prihodnjič

	RUSKI NARODNI PLES S CEPETANJE^	AM. FILM. IGRALKA AVSTRIJ. . RODU 1 (HEDY)	AMER. DRUŽABNI PLES S SIN-KOPIRANIM RITMOM	ZVER IZ RODU MAČK	TOVARNA. V KOČEVJU	SELEN	Pfl			KATRAN	OKUSNA MORSKA RIBA	PARK	HITRO HLAPLJIVA TEKOČINA	BREZALKO- HOLNA PIJAČA	VARNOSTNI SVET	BENEDIKT. OPATUA NA BAVARSKEM	ALKALOID V ČAJU	NAZORJEVA PESNIŠKA ZBIRKA	NEO- TESANEC	ANDREJ STOJAN
ena od PROJEKCIJ							4 UW SOVJETSKI MARŠAL (KLIMENT)	1NB u		►										
PRIZADE- JANJE POŠKODBE								3R. ZEMUE-MEREC LITURG. POSODA												
ANTIČNO MESTO V SIRIJI						ORNAMENT IVAN KRILOV									NAŠ LEGENDARNI VODJA ZMLETO ŽITO					SOVJ MESTO OB JEZERU ARAL
trak ZA PRIVEZOVANJE HLAČ				FRANC. VLADARSKI NASLOV						POKLON, DARILO				GL. MESTO FILIPINOV RDEČKAST PLANET						
PUBLICIST buchvvald				SLAVEN MITOL. LOVEC	DEBELA PALICA					ANTON DERMOTA			TONOVSKI NAČIN				ČAS BREZ VOJNE			
					OKRASNA DEŠČICA					OKROGLA PLOŠČA, KOLO			IZPUŠČAJ V USTIH PRI DOJENČKIH							
POTOMEC PRISELJENCEV V JU2. AMERIKI						ČEŠKI POLITIK (OTA) ŽERJAVICA					ČEP PRI SODU	RIBIŠKA MREŽA				NARODNI MAGAZIN	LUKA V ^jZRAELU-			
												POLJSKA PTICA					LEPŠI DEL RASTLINE			
		V																ALUMINIJ PORTUG. TISKOVNA AGENCIJA		
m (balerina			PRAPREBI- VALEC ITALIJE LANTAN					3R. OTOK V 1. SPORADIK							NADAV, PREDUJEM					
								KOBILCA IVANA							ZDRAVKO MLINAR					
			►					1						SESTANEK, DOGOVOR- JENO SREČANJE						
						SOD. SLOV. MLADIN. PISATEU MAL							SESTAVIL R. N.	DOMAČE MOŠ. IME						
Nagradna
križanka
Rešitve pošljite do 14. februarja 1984 na naslov: DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Celovška 43, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 4. Nagrade so 600, 500 in 400 dinarjev.
št. 4
Rešitev nagradne križanke št. 2
IRAK, OSA, AALST, REPA, KARAKTERISTIKA,
ATOS, ONATAS, INTERESENTKA, NAREV, RAT, 61270 Litija;
KIP IKAR ARA, ATO, IT, KSILOLIT, VLADIMIR, 2. nagrada 500 din: Milka Štagar, Alpska cesta 13, AMA, VR, SKRBINŠEK, ATANAS, ATI, OITA, RHEIN, 64260 Bled;
DAN, SNOPJE, RAJA, ANA, TARENT, OSEL.	3. nagrada 400 din: Nada Lamut, Na Jami 1,61000
Ljubljana.
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 2
1. nagrada 600 din: Egon Vovk, Prvomajska 4, Nagrade bomo poslali po pošti.
Delavska
enotnost
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. List je bil ustanovljen 20. novembra leta 1942.
Predsednik Josip Broz Tito je Delavsko enotnost 15. novembra leta 1967, ob njeni 25-letnici. odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo.
Izdaja ČGP Delo — tozd Delavska enotnost, 61000 Ljubljana. Celovška cesta 43. poštni predal 313-VI; telex 31 787
Glavni urednik in direktor tozda: Dušan Gačnik
Odgovorni urednik: Franček Kavčič
člani uredništva: Andrej Agnič (fotoreporter). Ciril Brajer (energetika). Marjan Horvat (družbenopolitični sistem), Meri Jurca (tajnica), IvoKu-Ijaj (socialna politika). Damjan Križnik (reportaža). Emil Lah (zunanja politika), Franci Mulec (teh. urednik), Boris Rugelj (gospodarjenje), Sonja Seljak (lektorstvo, redakcija), Janez Sever (reportaža), Peter Štefanič (sindikalna politika in priloge), Andrej Ulaga (namestnik odgovornega urednika), Janez Voljč (posebne naloge) in Igor Žitnik (izobraževanje, kultura).
Pomočnik direktorja tozda Milan Živkovič
Telefoni: glavni urednik in direktor tozda 322-778, odgovorni urednik 313-942. pomočnik direktorja tozda 322-77$, tajništvo uredništva 313-942
Naročniška centrala 321-255, 311-956 in 323-951
Založba Delavske enotnosti, Celovška c. 43, Ljubljana, odgovorni urednik 323-951
Uredništvo: Naš delavec, skupna revija slovenskih časnikov in revij. Ljubljana, (Jelovška c. 43, 311-956
Uredništvo: Naša Žena, Ljubljana, Celovška 43, 321-255 in 321^651
Center za razvijanje obveščanja v združenem delu in servis za tisk glasil organizacij združenega dela, Ljubljana, Celovška c. 43, 320-403 in 323-951
Pknnomsko_komercialni sektor, Ljubljana, Celovška c. 43, 320-403 Računovodstvo, Ljubljana, Hrvatski trg 3. 312-125 in 310-923
Žiro račun 50100-603-41502
Knjigarna galerija, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 5, 317-870 in 312-691
Posamezna številka Delavske enotnosti 10 din, letna naročnina 520 din. Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo. Poštnina plačana v gotovini.
Tisk Ljudska pravica Ljubljana
Izdajateljski svet [Delavske enotnost: Drago Seliger (predsednik), Ciril Brajer, Magda Erbežnik-Bučar, Dušan©ačnik, Alfred Golavšek, Jože Hozjan. Franček Kavčič, Vlajko Krivokapič, Ivo Miglič, Leopold Perc, Jože Peterkoč. Brane Praznik, Pavel Stupnikar, Andrej Ulaga in Igor Žitnik.
Delavska enotnost
Pogovor z letošnjim Kraigherjevim nagrajencem Dušanom Grabnarjem, direktorjem Slovenijašporta
Malo več prostega
v	_	■	w
časa, tega si pa res želim...
Ga res ni nagrajenca, ki se po razglasitvi rezultatov ne bi pošteno obrnil k svojini tekmecem? O, še vedno so! Dušan Grabnar, denimo, direktor Slovenijašporta, je že eden izmed njih: po novem letu so mu Emil Tomažič, Franc Braniselj, Hugo Kržan, Alojz Libnik, Vladimir Logar, dr. Viljem Merhar, Alojz Rožman in Andrej Bojc »v imenu ljudstva« podelili nagrado Borisa Kraigherja, mimogrede, vredno 12 starih milijonov, »kot priznanje za izjemne dosežke trajnejšega pomena za gospodarstvo v letih 1966—1983«. In kaj je »Dule« napravil s to trinajsto plačo? »Le kaj bi; kolektivu sem dal za rundo!« odseka, nato pa kratko pojasni: »Če okoli sebe ne bi imel tako dobre ekipe, bi bili še vedno zelo žejni...«
V redu: konec dober, vse dobro! Kako pa je Dušan Grabnar prišel do takšnega konca?
»Kakorkoli se že praskam tule po pleš'ci, skoraj gotovo ne bom pogruntal, kako bi se po slovensko reklo ,svaštarjenju‘. Saj ra-
lotili, čeprav o njih nismo imeli niti pojma. Lokostrelstvo, denimo, je v Sloveniji prav Sloveni-jašportov šport! Itd. Skratka, začeli smo,migati1, čeprav smo morali pri tem prestajati neskončne muke ...«
• zumete, na kaj mislim: na prodajanje vsega mogočega! Tega se moram ,losati‘! sem si v prečutih nočeh brundal v brk in prisegel: Specializacija je nujna! Tedaj se je pisalo leto 1966 in tako kot sedaj ni bilo na voljo nobenega pravega denarja. Če smo hoteli preživeti, smo morali prodati trgovino v Novem Sadu ter predstavništvi v Beogradu in Zagrebu. Če tega ne bi storili, bi šli rakom žvižgat...« se svojih začetkov pri Slovenijašportu spominja naš nagrajenec Grabnar. Potem?

»V glavo sem si vtepel, da se mora podjetje ozko specializirati, sicer z njim ne bo nič. In ko sem našel somišljenike, smo se začeli iti avantgardo. Najprej smo se znebili t. i. HTZ (higien-| sko-tehnične zaščite). Delavske čevlje, bunde in drugo opremo, ki je sodila sem, smo prepustili drugim prodajalnam. Potem smo se vprašali: za kakšne športe sploh delamo? Kaj kmalu smo ugotovili, da jih niti pol ne .pokrivamo', a smo se jih pogumno
Slovenijašport v šestdesetih letih res ni pomenil kdo ve kaj. Nasprotno: veljal je celo za neugledno firmo, ki so se je (spodaj) izogibali kupci, (zgoraj) pa tudi funkcionarji. Toda Dušan Grabnar se je je lotil tudi takšnim slabim glasovom navkljub. »Poskusiti ni greh,« si je mrmral, ko se je dan za dnem odpravljal na teren spraševat svoje kolege — kot dotedanji direktor prodaje v kranjski Savi jih je nedvomno poznal do obisti — kaj naj še po njihovem mnenju stori, da se bo Slovenijašport postavil na lastne noge. Pot ga je med drugim zanesla tudi v kranjsko Planiko, ki je tedaj že šivala čevlje za razvpiti Adidas. »Če boš prevzel ekskluzivno prodajo po Jugoslaviji, ti rade volje priskočim na pomoč,« mu je komercialna direktorica Ozbičeva, sošolka s faksa, ponudila roko. Grabnar je zgrabil za ponujeno priložnost. »Ja, tako se je začelo ...«
V dobrih sedmih mesecih je dosegel, da je podjetje dobilo zunanjetrgovinsko registracijo, tedaj 110-članski kolektiv »priu-
čenih prodajalcev, ki so se šli trgovino«, pa tudi kadrovsko znatno okrepil. Da o tem, da je uvedel red v »svojih« prodajalnah, niti ne govorimo. »Dvanajst let sem bil v industriji (v LTH, Niku in Savi, op. a.), tako da se mi je delovna disciplina dodobra zažrla pod kožo. Slovenijašport je torej tudi po tej plati začel postajati vzoren,« se spominja naš sogovornik.
»Naslednji velik korak, ki smo ga storili, je bilo povezovanje z domačo industrijo. Rekli smo, na primer, da blazin ne bomo uvažali, temveč da jih bomo kupovali pri kranjski Savi. Še pred letom 1974, ko je bil sprejet zakon o združenem delu, smo se torej praktično že šli neke vrste dohodkovne odnose. Industriji smo dajali program in od nje prevzemali blago, hkrati pa si oprtali na pleča tudi riziko glede ponudbe in prodaje artiklov. Statistika kaže, da nam nekatere tovarne, denimo Pletenina, prodajo okroglih 50 odstotkov svojih proizvodov. To pa niso več majhne ali zanemarljive številke, kajne.«
Tudi zato so Dušana Grabnarja poleg delavskega sveta in družbenopolitičnih organizacij Slovenijašporta predlagale za Kraigherjevo nagrado še delovne organizacije PIK Maribor, Planika Kranj, Zelengora Umka, Mura Murska Sobota itd. ter Jugoslovanski olimpijski komite, Skupščina občine Lenart, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja itd. »Za« so bili skratka povsod, kjer je zraven Slovenijašport.
»Prej, ko ni bilo denarja, nismo mogli investirati v nove prodajalne. Ko pa smo se z leti finančno toliko okrepili, da smo lahko normalno zaživeli, smo v duhu specializacije začeli širiti tudi maloprodajno mrežo. Ko sem tistega leta 1966 prišel k Slovenijašportu, smo imeli sedem prodajaln, danes jih imamo 34, vsak čas pa bomo na Starem trgu v Ljubljani odprli še 35., ki bo ozko specializirana za lov in ribolov. Tako smo, vidite, daleč največja trgovska organizacija v Jugoslaviji, specializirana za prodajo športne opreme...«
Pri tem velja še posebej omeniti, da Slovenijašport tudi več izvaža kot uvaža. Razmerje je kar 1:4!
»Pa še tisti uvoz, kolikor ga že je, prihaja s klirinškega področja, izvoz pa gre na konvertibilni Zahod...«
Prijeten pogovor s Kraigherjevim nagrajencem Dušanom Grabnarjem so nenehno sekali telefonski klici iz domala vseh koncev in krajev naše domovine, pa tudi iz tujine.
»Hja, kdo ve kako bi bilo, če ne bi bil nenehno tako zaposlen s temi poslovnimi rečmi,« se med odlaganjem slušalke vedno znova opravičuje. »Zdaj pa še ta olimpiada! A bom preživel tudi to, čeprav me včasih kar stisne pri srcu. Malo več prostega časa, tega si pa res želim...«
Damjan Križnik

Odbor za obveščanje in politično propagando republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in
Center za razvijanje obveščanja v združenem delu Delavske enotnosti
vabita
•	novinarje in organizatorje obveščanja v združenem delu;
•	druge, ki kakor koli sodelujejo pri organiziranju medsebojnega obveščanja delavcev v združenem delu;
•	predsednike in tajnike komisij (odborov) za obveščanje (in politično propagando) občinskih in drugih organizacij sindikata
•	novinarje sredstev javnega obveščanja na že
6. SREČANJE NOVINARJEV IN ORGANIZATORJEV OBVEŠČANJA V ZDRUŽENEM DELU
ki bo v petek in soboto, 2. in 3. marca, v Cankarjevem domu in v še treh organizacijah združenega dela v Ljubljani.
Za letos pripravljamo udeležencem srečanja naslednji program:
Petek, 2. marca, Cankarjev dom — srednja dvorana:
9.00— 9.10:	začetek srečanja in pozdrav udeležencem ter gostom;
9.10—11.00:	uvodne besede člana predsedstva CK ZKJ Mitje Ribičiča o vlogi novinarjev
in organizatorjev obveščanja v združenem delu pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije;
11.00—	12.00:	razprava na Osnovi prej predloženih pisnih vprašanj; odgovarjal bo tovariš
Ribičič;
12.00—	12.15:	informacije o poteku srečanja in o tematskih razpravah v organizacijah zdru-
ženega dela.
Organizacija združenega dela A1:
14.00—16.00:	tematska razprava A: katere informacije so zlasti pomembne za delavčevo
gospodarjenje in odločanje o dohodku in njegovi delitvi (o čem in zakaj obveščati) — vsebinski vidik;
prikazanih bo pet ali šest primerov iz organizacij združenega dela, kjer je ta vidik zgledno urejen, nato bo razprava z izmenjavo praktičnih izkušenj.
Organizacija združenega dela B1:
17.00—19.00:	tematska razprava B: kakšna naj bo oblika pisne in kakšna govorjene informa-
cije, da bo opažena, brana in (ali) poslušana, razumljena, motivirajoča in učinkujoča (kako sporočilo ubesediti, vizualizirati) — oblikovni vidik.
Oblika in namen sta enaka kot v tematski razpravi A!
1 O imenih in mestu organizacij združenega dela, kjer bodo tematske razprave, bodo udeleženci pravočasno obveščeni!
Restavracija Cankarjevega doma:
20.00—24.00:	družabno srečanje novinarjev in organizatorjev obveščanja ter drugih udele-
žencev tovariškega srečanja z večerjo.
Sobota, 3. marca, Organizacija združenega dela C1:
8.00—10.00:	tematska razprava C: na kakšen način komunicirati v združenem delu, da je
' mogoče uresničevati zamisel o dialogu udeležencev informacijskih razmerij (kateri načini in katera sredstva, mediji za učinkovit in racionalen informacijsko-komunikacijski sistem) — organizacijsko-izvedbeni vidik.
Oblika in namen sta enaka kot v tematski razpravi A!
Cankarjev dom — okrogla dvorana:
11.00—14.00:	A — naloge odborov za obveščanje;
B — gmotno in moralno spodbujanje in nagrajevanje novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu;
C —koncept in delovni program Centra Delavske enotnosti za razvijanje obveščanja v združenem delu;
C — bodoča organiziranost novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu;
D — priporočila udeležencev srečanja nosilcem javnih funkcij in pooblastil za večjo odprtost in dostopnost informacij in za njihov prost pretok.
14.00:	Konec srečanja.
1 O imenih in mestu organizacij združenega dela, kjer bodo tematske razprave, bodo udeleženci pravočasno obveščeni!
Udeleženci oziroma njihove organizacije združenega dela ali delovne skupnosti krijejo samo potne stroške, dnevnice in nočnino, medtem ko bo vse organizacijske stroške kril republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. V te so všteti tudi stroški za tovariško srečanje, večerjo v znesku 450 dinarjev pa naj bi iz svojih potnih stroškov kril vsak udeleženec in jih vplačal prvi dan srečanja v recepciji v Cankarjevem domu.
Vsak pravočasno priglašehi udeleženec bo prejel s prvo možno poštno pošiljko po prejetju priglasitve: nadroben program srečanja z vsemi potrebnimi napotki, poročila za tematske razprave in drugo gradivo, ki jim bo omogočilo ustvarjalno sodelovanje v razpravah in na demonstracijah (prikazih primerov iz prakse).
Prenočišče za prenočitev od petka, 2. marca, na soboto, 3. marca, si priglašeni udeleženci lahko uredijo sami, lahko pa jim to uredi organizator srečanja — Center Delavske enotnosti za razvijanje obveščanja v združenem delu.
Poimenske priglasitve z navedbo organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti in kratkega poimenovanja opravil in nalog, ki jih opravljajo na področju obveščanja, ter morebitno željo, da zagotovimo prenočišče, ter točen naslov, na katerega je treba poslati gradivo za srečanje, naj prigiasitelji pošljejo do vključno četrtka, 23. februarja, na naslov:
Center za razvijanje obveščanja v združenem delu
ČGP Delo — TOZD Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Celovška cesta 43.
Za vse podrobnejše napotke kličite po telefonski številki:
(061) 320-403 Center za razvijanje obveščanja v združenem delu in (061) 323-958 Odbor RS ZSS za obveščanje in politično propagando.
0,fJ^ /	1>A
l/£EL~3A ZArt/^LAJ/ — Tel/, A7/
ASE.
JP/ZCpAMo dESJ /
U£EptL-f
'TAtAČ?,,,
T
"r PA PE piss<^A7o - PA Ate /
CEV A