Poštnina plačana v gotovini. Leto XX. št. 22. Dolnja Lendava, 28. maja 1933. Cena številki 1 Din Naročnina na sküpni naslov letno 24 Din; na posamezni naslov letno 30 Din. V inozemstvo: letno 65, Din. Z M. listom letno 100 Din. IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo v Dolnji Lendavi. Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. 4. Cena oglasov: stran: cela 400 Din., pol 200 Din., četrt 100 Din; mali oglasi do 20 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din.; med tekstom vsaka reč 2 D. Pri večkratnoj objavi popüst. Dragim naročnikom! Polleta poteče zaeden, mesec. To teliko pomeni, ka vsaki naročnik mora plačati naročnino za celo leto do konca junija ali najkesnej meseca julija. Ki ma na svoj naslov Novine, mora plačati 30 Din., ki pa ma pri širitelaj Novine, plača 24 Din. S tem je doma celoletna naročnina poravnana. Če što ne bi meo penez, je dužen obvezo dati potom širitela, da plača z zrnjom po dnevnoj ceni. Do konca junija mora biti vse plačano i vse obračunano. Kí ne zadosti svojoj dužnosti, nosi odgovor v svojoj düšnojvesti za kvár, šteroga s tem trpi dober krščanski tisk, ki se bori proti krivici, proti hüdobiji za božo čast i za Vašo zemelsko pa večno srečo. Zednim pa tüdi je odgovoren pred zakonom, če bi naš list bio tožen od tiskarne. To odkrito i očivesno vsem naročnikom povemo i nede duže tak, kak je dozdaj bilo, ka se je naročnina leto pa še duže kesnej plačüvala. Düšnavest vsakomi jasno zapovedava: Ka spri-meš, to plačaj! Delavcom ne odtrgavaj plače! Izdajatela krščanskoga lista ne spravlaj v duge! Za božo čast i pravico darüj! Kristušovo Matercerkev podpiraj po njenom tiski! Zato plačaj naročnino taki, kak list naročiš, ali bar v šestih mesecaj ! Ki pa more, naj ešče zvün naročnine kaj pokloni za dober tisk. Ve dnesdén je malo-šteri namen bolši, kak podpiranje dobroga tiska, dnesdén pravim, gda vsaki den na milijone izide listov, ki so proti Bogi i njegovoj pravici, na jezere pa komaj tistih, ki so za Boga i njegovo pravico. Ki ma razum i srce za Boga i svojo pa svojega bližnjega düšo, naj to zarazmi, pa tüdi to, ka delamo brezplačno! Do konča junija najkesnej julija mora biti celoletna naročnina plačana ali v penezaj ali pa v obveze ka se po zrnji plača to leto. Prosim, da to vsi vzemete na znanje, ki lübite pravičnost! Papir moramo naprej plačati, tisk i Poštnino vse proti. Črensovci, maja 24. na god Marije Pom. Klekl Jožef, vp. plebanoš, izdajateo Novin. Što je državotvorni Čüje se dostakrat: smo državotvorni — ne ste državotvorni! Ka pomeni to, biti državotvoren? Reč sama pove, da je državotvoren tisti, što državo tvori, to je sestavla, dela za njeni obstoj. V širšem pomeni je državotvoren tisti, ki má v sebi lastivnost!, štere ga včinijo za dobroga državlana. Državotvoren je tisti, ki čüti, da njemi je držáva neobhodno potrebna; tisti, ki živé i dela tak, da sküpnosti z drügimi državlani ne razbija, liki čuva i po-spešüje. Že več sto let pred Kristušovim rojstvom je zapisao glasoviti grčki modrijan Aristoteles nasledüvajoče reči: „Človek je drüžabno bitjeˮ. To pomeni, da človek nemre živeti zvüna človečanske drüžbe, popunoma sam za sébe. Najprle skrbi za njega drüžina, ki je fundament drüžbe; drüžine sküpno sestavlajo občino — zavolo svojih potrebóč, da leži živéjo; občine sestavlajo pokrajine (pri nas banovine), vse té pa državo. Narava sama nas sili, da živémo v drüžbi zavolo svojih düševnih i telovnih potrebóč. Tak je vsakši zdrav človek že po naravi drüžbotvoren, ar skrbi za drüžbo i v njoj išče svojo pomoč. Za delo v občini, banovini i držávi pa so potrebni lüdje, ki vse to giblejo, vodijo. Potrebna je politika. Ka je politika? Dosta se od nje guči, pa malo zná. To je grčka reč, ki izhaja od reči „polis“, ka znamenüje „mesto, državo, drüžbo. Grki šo bili velki i dobri politiki, záto so zvali delo za državo ali drüžbo umetnost:„po-litiké tehné“ — to je državniška umetnost. Tü odnet izhája denéšnja reč „politikaˮ. Politika je teda skrb za dobro drüžbe. Pred več sto leti so politiko ali „skrb za drüžbo, državoˮ opravlali sami vladarje s svojimi ministri („ministerˮ pomeni slüžabniki). Záto se je živlenje v državi vse bole pomáli razvijalo, večina lüdstva je bila prisiljena bógati pár gospodov. To je bilé v takzvanoj „absolutističnojˮ državi, gde so meli vladarje popuno moč i pravico, dávati zakone, soditi itd. Dnes je politika delo vsega lüdstva v državi. Što se teda pošteno bavi s politikov, tisti izvršüje državotvorno delo, ki je na hasek vsem. Vsem je pa ne dano, da bi posegali s svojov volov i svojim delom v politiko. Ali so tisti ne državotvorni ? O, tüdi! Državotvoren je vsakši človek telko, kelko goji v sebi istino, vest i poštenjé — te tri fundamente dobroga živlenja v državi! Ar pa-vera posebno zapovedávle té tri jakosti, zato je tem bole državotvoren što, kem bolši krščenik je! Što ščé biti državotvoren, pa laže, nori lüdi, je nepošteni — té je v istini protidržaven! Državotvoren je človek v vsakom stani. Najbole je državotvoren kmet, ki s težkim delom pridelüje živež za vse državlane. Državotvoren je delavec; uradnik, ki pošteno opravla svojo delo ; novinár, ki skrbi za zrelost naroda ; itd. Škodlivce države pa je postopač, ki si ne slüži krüha, če tüdi bi ga lejko, škodlivce države je slab uradnik, ki zanemarja svoje delo; škodlivce države je lejko tüdi minister, če ne skrbi za vse državlane vednako, če preganja lüdi, ki so pošteni, pa njemi mogoče ne po voli; škodlivce države je tüdi vsakši, ki greš. 2 NOVINE 28. maja 1933. proti istinskoj slobodi, ednakosti i bratstvi vseh državlanov na té ali ov način; nemir dela v državi vsakši, ki ščé s silov i krivicov doségnoti, naj bi vsi tak mislili kak on sam itd. Kem vékšo moč má sto v državi, tem bole njoj škodi, če to moč porabi za krivice. Za živlenje v državi je dober vzgled nastopanje glasovitoga predsednika ameriških Zdrüženih držav Linkolna, ki je na velkih zborüvanjaj začno svoj guč vsigdar s tem, da je Jugoslavija. Nj. Vel. králj Aleksander, šteri potüje po Južnoj Srbiji, je dao v Niškoj Banji sledeči odgovor na Rooseveltovo poslanico, od štere bomo odspodi pisali: „V tom časi punom negotovosti i upravičenih brig, je jugoslovanski narod z zadovoljstvom sprijao poslanico Vaše ekscelence. Vaša plemenita misel je velka podpora za mir i gospodarsko prenovitev svetá. V imeni jugoslovanskoga naroda odgovarjam na poslanico Vaše ekscelence i se pridrüžim tomi plemenitomi deli želeč njemi dosta haska. _______ Aleksander. Bolgarija. Bolgarija je poznana po celom sveti po svoji neredaj i nasilji, štero se godi den za dnevom. Tü sta najmre dve nasprotni stranki takzvani macedonski organizaciji Mihajlovistov i Protogeristov. Či se najmre srečata člana te stranke na vulici, se zgodi, da brezi reči strelata eden na ovoga. Včasi se zgrabijo tüdi cele skupine i mečejo tüdi bombe edni na drüge. Takše pobijanje se godi navadno po glavni vulicaj varašov i pri tom zgübi življenje tüdi dosta nedužnih lüdi. Razmi se, ka stem ne spravlajo te bande dobroga glasa ne sebi ne državi kak doma i tüdi i šče bole v inozemstvi. Zato se čiduže bole čüje glas ništerni resni lüdi, šteri so že siti toga klanja i nasilja, naj vzeme oblast v roke človeški bo znao z močnov rokov v strah prijeti te bande, štere zdajšnja vláda nemre ladati. Edini, ki bi sposoben bio za to, je po mišlenji teh lüdi bivši min. predsednik Cankov, ki je že ednok podro vlado Stambulijskoga i razbio njegovo stranko. Cankovi to jako po vühaj ide i tüdi njegovi pristaši so začnoli zadnji čas skrivoma delati atentate na drüge politike posebno komunistične, da stem napravijo šče vekši nemir med narodom i tak pripravijo tla za bodočo diktaturo, ki bo gvüšno prišla, či zdajšnja vláda nade znala napraviti reda. pravično pokazao nágibe i mišlenje svojih političnih protivnikov — tak da so njemi tej sami ploskali i pravili, da je bole zagovarjao njihovo mišlenje, kak bi je mogli sami. Državotvoren človek mora vsigdar pravično presoditi svoje protivnike — najbole pa poslüšati istinski glas lüdstva, spuniti njegove žele z djanjom. Ar jaj onomi, što krmi narod s praznim gučom, pa misli, da slüži državi! Država je zavolo lüdstva, ne pa lüdstvo zavolo ništernih. Grčija. Bivši ministerski predsednik Venizelos je, kak znano, šteo napraviti diktaturo s pomočjov ništernih generalov. To se njemi je pa ne posrečilo i zdaj se more pred sodiščom zagovarjati kak veleizdajalec. Zakon za takše določa smrtno kaštigo, eli pa dosmrtno vozo. Italija. Italijanska zvünešnja politika se je v zadnjem časi preci spremenila. Taljanom najmre v nikšo formo ne diši, ka bi se Avstrija zdrüžila z Nemčijov i bi stem Nemčija začnola gledati proti Jadrani, šteroga majo Taljani skoro za svojega. Ar Nemčija od toga svojega cila nešče odstopiti, se prijatelstvo med tema dvema državama čiduže bole hladi. To se kaže Vtom, da se Italija obrača v zadnjem časi proti Franciji, Jugoslaviji i Maloj zvezi proti šterim je do zadnjega tak sovražno nastopala. Kak zvünešnje znamenje te spremembe se kaže tüdi v tom, da so vsi diplomati drügih držav, ki so sodelüvali pri bivši taljanski načrtaj za revizijo i direktorij štirih velesil i s tem tak razburkali Evropo, bili pozvani do-mov. To je v prvom redi Francuski poslanik Jouvenel i poslaniki Anglije, Poljske, Romunije i Jugoslavije. Na njüvo mesto pridejo drugi lüdje, ki bodo delali drügo čednejšo i hasnovitejše politiko. Rusija. Sovjeti ali boljševiki so Rusijo že ščista obrnoli. Pa ne na dobro liki na božno. To se pravi, da so vničili šče to, ka je dobroga bilo. Najbole so pokazali svoje čedno gospodárstvo v Ukrajini. Ukrajina je ju-gozapadni deo Rusije. To je bila do nedavna najbogatejša ruska pokrajina. Njena čarna i mastna zemla je rodila brezi gnojá i po pravici se je Ukrajina zvala žitnica Rusije. Dnes je pa ravno naopak. Dnes na jezere lüdi vmira v Ukrajini od glada. Sovjeti so, kak je znano, razlasti vso nemeško i grofosko zemlo gde nej z lepa tam z silov i jo proglasili za državno last. Kmetje jo morejo obdelavati pod nji-hovov komandov. Vse drüžinsko živlenje je vničeno. Živejo sküpno v tak zvanih kolhozaj. Vlada njim zapove, kelko morejo posejati i že naprej določi, kelko morejo po žetvi dati državi. To se ne pita, či zraste ali ne. Dobijo samo telko, ka živejo. Zdaj je pa prišlo tak daleč, ka kmetje več neščejo delati zemle, od štere nemajo oni haska i zanemarjajo pola. Či tüdi jih za toga volo na jezere postrelajo i pošlejo v Sibirijo, vseedno neščejo delati. Tak je v par letaj najbogatejša zemla postala najbole sirmaška. Zdrüžene države. Predsednik Zdrüženih držav Roosevelt je vödao poslanico na 53 držav. V njoj poziva voditele narodov, nej znižajo oboro-žitev, odpravijo napadalno orožje, naj ne pošilajo oboroženih sil prek meje svojih držav naj se vu istini sporaz-mijö, da tak zagotovijo mir i prenovijo svetovno gospodárstvo. Ta poslanca nema para v celoj svetovnoj zgodovini. Na konci poziva vse držav-nike, naj sprimejo brezi odlašanja gvüšne sklepe v pitanji razorožile. Če bo štera držáva delala proti tomi, bo svet znao, komi se lejko zahvali za novo bojno. To poslanico so v Evropi jako različno sprijali. Avstrija. Nemški ministri, ki so prišli preminočo nedelo v Beč so gor plačali. Bavarski minister dr. Franck je govor držao proti vladi, čirávno je to meo ostro prepovedano. Zato ga je Avstrijska vlada dala s policijov do meje odpelati i ga tak rekoč po-šupi domov poslala. Zatoga volo je nastanola velka svaja med Avstrijov i Nemčijov. Nemčija. Hitler je meo v parlamenti političen govor, na šteroga so drüge države jako žmetno čakale, ar je bio skoro od njega odvisen Uspeh razoróžitvene konference štero so Nemci šteli razbiti s svojimi grož-njámi. Povedao je pa dosta menje, kak so čakali, tak ka zdaj izda nikaj gotovoga nega. PREKOSNICE. Modrovanje političnoga človeka. Fran Albrecht. Danes tukaj, jütri tam kakor bolje kaže nam. Danes sem za pleme vnet, jütri mi je narod svet, kot zapiha sapica. To je pač politika. Volijo me vsi voliči, mlado, staro in — mrliči. Kajti narod je enota, vseh rodov in dob celota. In politika je veda. Ni samo velika skleda, kjer se strankini pristaši napasó v bogati paši. (Sodobnost, 1993, 4—5.) Domača i svetovna politika. 28. maja 1933. NOVINE 3 Fare Slovenske Krajine. Črensovci. Črensovska fara je daleč naokóli poznana. Liki malošto pravilno izgovarja njeno ime. Zovejo jo na vsé-mogoče načine: čèrenslovska, čeren-soska (sic!), čerenčovska i v zadnjem časi je uradno črensovska. Ime resan žmetno zgovori, šteri je ne vajeni. Malo zgodovine! Pred 1. 1742, je spadnola cela črensovska fara pod Törnišče. Po ustanovitvi beltinske fare so bile Bistrice: Gornja, Srednja i Dolnja v Beltince v faro. Črensovci, Trnje i Žižki pa ešče naprej pod Törnišče do l. 1807. Toga leta je nastanola Črensovska fara. Te je mela 2326 düš, a zdaj 5300. Stara cérkev je stala na severno-zapadnoj strani zdajšnje cérkvi, približno tam kak se križata poti s farofa k segeštiji i iz Žižkov. Ciglovnata zemla se ešče na tom bre-ščeki zdaj opazi. Cerkev je bila malo vékša kapela. Tören, v šterom sta visila dva zvoná, je bio ločeni od njé. Že 1. 1669. je mela Črensovska podrüžnica (törjanski dühovnik je hodo na sprötolešnje i jesensko Križovo mešüvat) svojo cerkev, ki pa je bila ščista lesena i pokrita z hrastovim skorjom. Mali tören nad velkimi dverami je bio tüdi leseni. Odznotra je bio strop poslikani. Oltar je bio samo eden. Cerkev je bila posvečena sv. Križi kak šče dnesdén. Pokopališče je bilo okoli té cerkvi. Nikaj se nam naj čüdno, ne vidi, če je bila cerkev lesena. Törki, ki so prebivali v Velkoj Kaniži so prišli večkrat ropat i poži-gat naše vesi. Zato je mogoče, da je bila prvejša cerkev tüdi z ognjom vničena i so to samo za silo postavili. Okoli 1684. je zgorela cerkev v [D.] Lendavi. Dokeč so Törki blüzi bili (do 1683), so ne mogli misliti na boušo cerkev zavolo nevarnosti pred. Törki i siromaštva, ki ga je prineslo törsko ropanje. Ravnotak je bila cerkev lesena v Beltincaj. Zgodovina piše, da je l. 1640. čupora Törkov napadnola med drügimi vesnicami tüdi Bistrico (te je šče bila samo edna Bistrica, mela je 54 drüžin). Naskori za tem, gda je ne bilo več nevarnosti od Törkov, so se vesi črensovske fare opo-mogle i 1. 1698. so že meli celo cerkev zidano. Ta cerkev je stala do nove, ki jo zdaj mamo. Farof so dali zozidati beltinski grofje i to ne dugo po ustanovitvi fare. Zato je tak „starinskiˮ zid. Prle so pa farniki sami morali preskrbeti stanovanje (1 sobo, kühnjo i shrambo) Prvomi črensovskomi plebanoš Petri Borkoviči (1807-30). L. 1857. so začnoli zidati zdajšnjo, v Slov. Krajini nájvékšo cerkev. Duga je 50 m, 20 m šürka i 25 m visika. Peneze za zidanje je dala držáva, zemlišče i drügi material beltinsko veleposestvo. Farniki so pa morali vse zobstonj napraviti, ka je trbelo. Vsakša ves je dala doma delati določeno število cigla. „Veške jameˮ, iz šterih so zemlo kopali, so se šče izda ne poravnate. Zgotovlena i posvečena je bila cerkev 1. 1860. —- Patronata so beltinski grofje ne sprijali, zato je verski sklad. — Obarje so 4. L. 1904. je bio blagoslovleni oltar srca Jezušovoga, prte sta bila tam oltara sv. Florijana i Antona. Šola je bila najprle za celo faro samo edna. Okoli 1. 1808, je včio škounik Kovačič Tomaž iz Štrigove. V toj šoli so se navčili čteti dühovnik K o 1 e n k o M a r k o iz Bistrice rojeni 1822, ki so bili sledkar plebanoš na Tišini (do 1880). Prvi od zvünski vési pa so postavili šolo Bistričanci na Srednjoj Bistrici: 1864/5. Za tem Trnarčanje: 1892/3. 10 let sledkar pa Dolnjebistričanci. Žiškanje: 1907. Razrednice: Čren.: 4, Srednja Bistr.: .4, Trnje: 3, D. Bistr.: 2, Žižki: V Žižkaj včijo šolske sestre,— Kapela je samo ha Sred.. Bistrici. Spomnimo sé tüdi s ceha. Od starosti črensovskoga ceha, kda je nastao, kak je bilo v törjènskoj fari, tü ne bo govora zavolo pomenkanja prostora. - Pred 60 letami se je zgodilo s črensovskim cehom nekaj posebnoga. V zimi med 1. 1872/3. je dobo črensovski ceh od vlade zapovid, da se mora zatreti, ar je „ceh k plemen-ščini ali namesto! prispodoben ino ž njene mouči gor zdržavam bio.ˮ Tak piše cejska kniga. Ar se je vsem cej-skim članom škoda vidlo, ceh razpüstiti, zato so šče v istoj zimi sklenoli, da se naj ceh pod drugim iménom ohrani. 1 resan. Leto kesnej so dobili od vlade dovolenje za novo drüštvo, šteroga pravila so 1.1880. dali tiskati: „Temeljna pravila črensovskoga zmes-noga mešterskoga (obertniškoga) drüžtva, ktero se je namesto negda ob-stojivšega tlalečkoga, mlinarskoga, kovačkoga, kolarskoga pintarskoga, stolarskoga, mesarskoga i šporarskoga ,céhá osnoválo.ˮ Pravila je sestavo vučiteo Rožman Franc iz Štajara doma. Liki v istini je ostalo vse pri stárom do denéšnjega dnéva. Slüžba ceha je zvézana s cerkvenim živlenjom. S prosvetnim drüštvom se je zdavno ravnotak zgodilo kak s cehom 1872. Med lüdmi je jako prilüblena muzika. Stalno je v fari po več band. Na dobrom glasi je „črensovsko —žiž-koska bandaˮ, ki je pred dvema letoma nastopila v Ljubljani pri odkritji spomenika krala Petra. Veselje do igranja je že od negda v fari. Po leti 1825., gda je šče ne bilo orgol, so več let v cerkvi s trompetami igrali pri cerkvenom opravili. Ravnotak je bilo na Cankovi (Čaplovič, 116). Če si poglednemo zvünešnje lice fare, vidimo, da so vesi jako duge i preci razvlečene. Hiše navékše zidajo ali z blata delajo, cimpranih hiš z lepimi okraski na prednjem deli je z vsakim letom menje. Iz protja spleteni plotovje kak tüdi živi plot so jáko v navadi, ar protja dosta pri Müri rasté. Nedeleč od cérkvi mogočno kralüje ednonadstropni „Naš domˮ s posebnov dvoranov, ki ga jé pred par leti posojilnica zozidala. Zgodovinska hiša je stanovanje vlč. g. Klekla, gde je rojstni kraj „Novihˮ (1914) i gde se jo med bojnov odločevala usoda cele Slov. Krajine (najmre, da srno se zdrüžili z drügimi Slovenci i vnogo drügih stvari). Tüdi „Marijin listˮ ma svoj začétek v Črensovcaj (1904). Tri Bistrice ob Müri so se v zadnji 100 letaj najbole povnožite. (L. 1807. so mele vse tri 960 düš.) Mimo Črensovec tečé potok Črnec. Trnje je dvoje. Ob cesti proti Hotizi je „gyilinjekˮ (Hotiško jezero), od šteroga pripovidavlejo, da je pod ednim grmom pozój (o tom so pisale Novine 1923). Za prehod prek Müre skrbijo trije brodovje: na Gornjoj i Srednjoj Bistrici pa gibinski brod niže Bednjaja, ki lüdi prevažajo „Prekˮ v gorice i po drügom posli. Tüdi v lendávskih goricaj je dosta vértov iz črensovske fare. Faro vodi preč. g. Bakan Štefan, provizor. Črensovska fara je dala jako malo šolanih lüdi. Zato de jih pa v prišestnosti več. Zdaj živoči izšolani so zvün nekaj svetskih izobražencov sledeči: 2 svetska dühovnika, 1 lazarist i 1 frančiškan. Letos bo mela fara dva novomešnika. Šolajo se: 2 bogoslovca, 2 akademika i 26 dijakov i dijakinj. Na število dijakov gledoč je Črensovska fara na prvom mesti v Slov. Krajini. Izmed črensovskih plebanošov je glasoviti :Jakob Sabar — beli Horvat, ki se je 1. 1861. priselo iz Gor. Lendave (tam je bio za plebanoša). Tistoga hipa je bio najbole slaven slovenski predgar v našoj okroglini. Vnogo njegovih slovenskih predg i drügih cerkvenih spisov se je občuvalo, na črensovskom farofi. Náskori je vmro (1864). Za njim je nastopo M a r k o K o v a č i č, rodom tüdi beli Horvat, V rodi sta si bila s + Čačičom Jožefom. S Sabarom sta bila oba slovenskoga čütenja. Po fari se je začno širiti slovenski düh. Z vučitelom Rož-manom sta širila, Mohorske knige (1. 1878. je bilo 20 članov). Tüdi drüge Slovenske liste je meo plebanoš naročene: Letopis Mat. Slov. V Slov. glasnik (1863, št. 155) je napisao 4 NOVINE 28. maja 1933. kratko pripovedke iz Črensovec ravno v takšem narečji, kak lüstvo tű guči. V fari je bio napravleni velki stopaj k prebüdili slovenskoga narodnoga čütenja. Lüdstvi, ki je bilo itak vsikdar slovensko, je ne trbelo drügo kak: zbüditi ga i vsakši je spoznao, k šteromi narodi pripadne. S tem so postanola tla vgodna za delo, ki ga je začno vlč. g. Klekl, — kak mladi kaplan — ne samo v verskom — nego tüdi v narodnom pogledi. Dnes pa lejko pravimo, da je Črensovska fara med prvimi najbole zavednimi farami v Slov. Krajini. __ . _ Po domovini. Bivši profesor vužgao hižo svojemi oči. To se je zgodilo v Pro-kuplji blüzi Niša. Profesor risanja je bio odpüščeni iz slüžbe i je živo v hiži svojih, starišov. Zavolo svoje čemeraste nature, se je rad svajüvao i šteo biti sam gospodar v hiži. Gda se je ob slédnjim močno svado z očom i želo 20.000 Din dote ali pa hižo, te je oča prepisao imánje tüdi na ovo deco. Za toga volo je sin, bivši profesor, v kleti izpüsto 400 litrov žganice iz lagva, hižo pa vužgao. Odposlanstvo jugoslovanskih püšpekov je pod vodstvom zagrebečkoga nadškofa dr. A. Bauera odpotüvalo v Rim. „Čele kulaˮ pri Niši. Tü so Törki v 14. stoletji zozidali v tören več sto srbskih glav, zato so ga odzvali „tören mrtvečki glavˮ. Sledkar so okoli zozidali kapelico, ki jo kaže slika. Pred ednim letom je vgrizno besen pes trgovca v Marenbergi, bolezen se je pokazala komaj zdaj i je mro. Stoletnico oslobojenja Timoške krajine so obslüžavali nedavno. L. 1833. so Srbi Priborili krajini kre vode Timok, okoli mest Negotin i Zaječar, slobodo i pregnali Törke. Stoletnice se je udeležo tüdi krao Aleksander I. Za mir med narodi! V Ljubljani je bilo 17. t. m. zborovanje jugoslovanskih pododborovpaneuropske unije. Paneuropska unija je drüštvo, šteroga naloga i namen je, da miri mržnjo, štero širi narodnostna podivjanost v Europi, to je delo za mir med narodi Europe i sveta. Zborovanje v Ljubljani je vodo bivši minister dr. A. Gosar, govornika sta bila bivši polodelski minister dr. O. Frangeš i bivši zvünešnji minister dr. M. Ninčič. Pod vlak je spadno v Ljubljani po nesreči 80 let star moški. Bio je na mesti mrtev. 500 vör so najšli v Maribori pri nekšem moškom, Policija se trüdi zvedeti, Odked je prineseo ta férmanska darila. Kralica Marija se müdi ob Jadranskom morji v kraji Novi. Z njov so tüdi Nj. Vis. Prestolonaslednik: Peter i králeviča Tomislav i Andrej. SLOVENSKA KRAJINA. Agrarna i gospodarsko podporno zadrugo naznanja, da te dni pride v Beltince eden vagon kukorice za njene kotrige. Kukorico dobijo v Beltincih na postaji meter za 90 Din. Vsaki se mora legitimirati z izkaznicov, da je kotriga zadruge. Spremembe v občinaj. Dužnosti župana so razršeeni dozdajšnji županje v Strükovcih, Gornjoj Lendavi, Rakičani, Gradišči i Prosečkoj vési. V vseh teh občinaj so bili zamenjeni tüdi ništerni dozdajšnji občinski odborniki (po naše: poglavárie) z novimi. Vučitelska mesta. V lendavskem okraji je praznih 25, v sobočkom pa 17 vučitelskih mest. Premeščeni je Dr. Kočar Jožef, naš rojak, Sodnik višjega (apelacijsko-ga) sodišča, iz Novoga Sada v Zagreb. Gostüvanje v Maribori so pokazali Bogojančarje v soboto 20. maja, V nedelo pa so v Marijinoj cerkvi pri sv. meši spevali naše domače pesmi, tüdi predga je bila v našem narečji. Podpora za naše liste. Ranko Štefan mladenec iz Gradišča nam je poslao brez prošnje 37 Din. podpore na naše liste. To delo je nateliko plemenito, da samo sebe glasno hvali. Kislo zelje se dobi za tiste, ki nemajo skühe v Domi sv. Frančiška v Soboti, križova 4. Za siromake se mora dati neki dar, gda se zelje od- nese. Zelje jer izvrstno, Zdravo. Siromaške drüžine jé dobijo brezplačno, če majo drobno déco i uradno posvedočijo to. — Odbor za Zidanje „Doma sv. Frančiškaˮ v Črensovcih. Konjerejci nam pišejo. V „Kmetovalciˮ 15. marca stoji, da želejo ko-njerejci naše krajine spremeniti dozdajšnjo belgijske pasmo i da so februara v Soboti soglasno sklenoli, da vpelajo „Naniusa“. To je ne istina, mi želemo, naj ostane belgijska pesma. — 36 podpisov. Slovesnost Marije Pomočnice v Martinšči v Sóboti. Preminočo soboto zvečér so že prišli romarje v Martinšče; bilé so pod milim nebom šmarnice, pri šterih je predgao znani kapucin p. Ladislav iz Ptuja. Potom je bila razsvetlava zavoda pa koncert godbe iz Žižkov. V nedelo je godba igrala budnico po mestnih vulicaj, štere so bile lepo okrašene, za časa procesije pa so gorele sveče tüdi po oknaj hiš nekatoličancov. Za to prijaznost se Martinišče toplo zahvali vsem! Sv. meše so se začnola ob ½ 6 ih; ob 10 ih se je začnolo slovesnost z govorom vlč. g. dr. Volčiča, ravnatela iz Veržeja, Sledila je ponifikalna sv. meša, štero je darüvao mil. g. proši, iz Ptuja dr. Ivan Žagar, veliki prijateo salezijancov. Med mešov so spevali Veržejski i mar-tiniški gojenci orkestralno mešo pod vodstvom vrloga g. F. Stranskoga. Taki po meši se je razvila Zvünredno Trg krala Milana v Niši. Mnogi bivši vojaki ga spoznajo. 28. maja 1933. NOVINE 5 lepa procesija, v šteroj je šla tüdi Marijina drüžba iz Beltinec i poleg žižkovske tüdi godba iz Bakovec pod vodstvom g. upravitela Deškoviča — vsem se Martinišče lepo zahvali! — Odvečara ob štirih je z govorom p. Ladislava i z blagoslovom bila slovesnost zaklüčena. Vsi so bili zadovolni z lepim dnevom v čast Mariji Pomočnici, štera naj nam sprosi v toj stiski svojo pomoč. Želeti je, da se té svétek vdomači med nami, kak tüdi češčenje Marije Pomočnice. Krog. Šest let obstoji pri nas prost, gasilsko drüštvo, ki je prle pripadalo martjanskoj župi, zdaj pa sobočkoj. Zdaj se pregled brizgalne vrši v nedelo dopodné, ka se je v martjanskoj župi nigdar ne zgodilo! Na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto dne 15. septembra t. J. Šola je dvoletna ter ima internat za 60 gojencev in 57 ha veliko posestvo z vsemi kmetijskimi panogami. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Kmečki sinovi; ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, imajo pri sprejemu prednost sprejme se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda stanujočih). Mesečna vzdrževalnina znaša od Din 25*— do 300 — in se določi individualno po premoženjskih razmerah prosilcev. Prošnje za sprejem (kolek Din 25-—) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 15. julija t. 1. ter priložiti: krstni list; domovnico; odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo; spričevalo o nravnosti prí onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; obvezno izjávo staršev, odnosno varuha, da bodo krili stroške šolanja. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov, ki réfrektirajo na znižanje mesečne vzdrževalnine in žele banovinske sti-pendijo ali stipendijo sreskoga kmetijskega odbora, morajo priložiti tüdi premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega stanja staršev in izjavo, da ostanejo po končanem šolanje na domači kmetiji, Podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo. Naši delavci. Dozdaj so „Novineˮ večkrat prinašale glase od živlenja naših delavcov v Franciji i Nemčiji. Da bi pa ešče bole bili zvezani z domovinov tisti, ki si slüžijo krüh v domovini, záčnemo v denéšnjoj številki pod stalnim naslovom „Naši delavciˮ prinašali vse, ka zvedimo od njih. Tak bo té delavski kotiček v „Novinajˮ na vesélje onim v tüjini, vsem, ki so domá, pa naj glasno guči: kak srečni ste vsi, ki vam ne trbe iti po sveti za krühom! Mnogi naši delavci v Franciji že májó naročene „Novineˮ. Skrbeli pa bomo, da bodo prihájale naše „Novineˮ v vsaki kraj, gde živé kakši človek iz Slovenske krajine. Znamo, da z velkim veséljom čtejo domačo reč v tüjini! Prosimo tüdi vse naše v Franciji, naj pišejo „Novinamˮ ali pa svojim domačim vse, ka je veseli i teži v daléšnjoj tüjini. Mi vse to radi objavimo, da ostane vsa Slovenska krajína v živoj zvezi s svojov decov, štero želno čaka nazaj domó! Domače naših delavcov prosimo, naj nam naznanijo vse, ka zvedijo od svojih iz Francije, da to v primernoj obliki Povemo v „Novinajˮ. * Mnogi naši delavci so dobili k Franciji dobre, katoličanske gospodare. Tej so tak lübeznivi, da pišejo v nam, kak so zadovólni z našimi lüdmi. Iz takših francuških pisem čütimo, kakše težave májó tam ništerni naši, na drügoj strahi pa tüdi vidimo, da se dobri francuski gospodarje trüdijo, da jim olejšajo živlenje kak najbole. Ka pišejo Francuzje? Naznanjajo to, da jako radi pomagajo našim delavcom, njim preskrbijo indri delo, če njim ga v svojoj hiži nemrejo nüditi itd. Težave i žméčave naših delavcov pa so — kak pravi edno pismo — da so naši lüdjé ne vajeni tistoga náčina dela i da se morajo dosta znova včiti. To njim je pa posebno téžávno, ar ne razmijo francuskoga jezika. Pa vendar je májó gospodarje radi, če vidijo, da so naši lüdje delavni, pošteni i se potrüdijo. Takšim skušajo tüdi Francuzi olejšati živlenje, kak sami pripoznávajo! Za düševno živlenje naših delavcov skrbijo nad vse lepó. Gospodar i gospodarica želeta, naj naša delavka, ki njima slüži, opravi svojo vüzemsko spoved. Prosijo, naj pošlemo francuskim dühovnikom v slovenščini spisana pitanja, da tak lejko spovejo naše lüdi. Ginljive reči najdemo v pismaj, štera prihajajo iz Francije! Tak piše neka gospa: naj se pomiri mati njene dekle, ár „je najšla drügo drüžino; štera njoj želé samo dobro, gda je zapüstila domačo drüžino. Gledamo jo kak svojo sestro. Vej smo si pa vsi bratja v Jezuši Kristuši!ˮ Posebno tolažijo je, gda nam što piše: „Vsi, ki delajo tű okoli, so nameščeni v dobrih hižaj.ˮ Ne je pa veselo, če se šteri gospodar toži, da šče njihova dekla biti v hiži — gospa! Če ne razmi jezika, pa misli, da si vsigdar od nje slabo gučijo! Takši lüdje so pač ne vredni, da dobijo tak dobre slüžbe i gospo- Joško Maučec: Zgodovina Slovenske krajine. Vzroki i prvi začetki lüteranstva. Že v Srednjem veki, to je pred letom 1492, so se v katoličansko cérkev včasih zanesle velke nerednosti, štere se tüdi vrhovni cerkveni poglavarje ne odobravali. Takšim nerednos-tim so bili najvekši vzrok nevedni dühovniki ki so ne imeli pravoga pozvanja za svoj dühovniški stališ, liki so šli samo zato v cerkveno slüžbo da bi vživali njene dohodke i dobrote. Da so pa dostakrat dobivali nevredni možje imenitne dühovne časti, tomi so bili krivi svetski gospodje, ki so odavali cerkvene slüžbe i pri tom gledali samo na svoj dobiček, a bili so tüdi sami premalo šolani, da bi mogli presoditi, što je za dühovnika i što ne. Rimski pápovje so te nerednosti dobro spoznali i delali vse, ka so mogli, da bi je odpravili. Tak je znani n. pr. papa Gregor VII., šteri je vse žive dni z najvekšim trüdom delao na to, da bi cerkev i njene slüžabnike popunoma odtrgao od posvetne oblásti i tak se je zavolo toga zapleo v hüde boje z nemškim casarom. Tüdi poznejši pá-povje so se pogumno uprli pösvétnoj oblasti i skušali cerkev očistiti vsega, ka je ne spadalo v njo. Vidimo teda, da so poglavarje- katoličanske cerkve zmerom skrbeli, kak bi v svojoj cerkvi očuvali red i mir. Ali mnogokaj se ne dá prek noči spremeniti, kak se v svetskoj državi potrebne spremenbe le počasi godijo, ravnotak tüdi v cerkvi. Kak se zdaj najdejo lüdje, tak so se tüdi te i zmerom v zgodovini človeštva najšli, ki nemrejo počakati naravnoga razvoja v državi i Cerkvi i začnejo hujskati narod proti obstoječim oblastem, tak da mora priti do upora. Takši upor se je v začetki novoga veka zdigno proti katoličanskoj Cerkvi, gda je bilo oznanjanje odpüstkov ništernim lüdem trn v peti i so začnoli včiti, da se ta náprava ne vjema z rečmi svetoga pisma. Papa Julij H. je v Rimi, kak glav- nom mesti občinskoga krščanstva, začno zidati sv. Petri na čast Velikansko i lepo cerkev, kakše je svet ešče ne vido. Vsi katoličanje vküper bi imeli pripomoči, da bi se té veličastni spomenik cerkvene edinosti kak najprle dográdo. V té namen sta papa Julij II. i njegov, naslednik Leon X. oglasila popune odpüstke vsem tistim, ki bi s spokórjenim srcom i vredno prejeli sv. prečiščavanje i potom po svojoj moči i dobroj voli darüvali kakši dar za zidanje cerkve sv. Petra v Rimi. Vsakši püšpek je v svojoj püšpekiji imeo na skrbi oznánjanje odpüstkov z pobiranje darov. Mogunški nadškof na Nemškom si je za to delo zébrao redovnike dominikance, ki so bili znam kak jako dobri govorniki. Tak je tüdi med drügimi redovniki oznanüvao odpüstke Ivan Tetzel. Liki pravijo, da je Ivan ne samo v cerkvaj predgao, liki gde je najšeo kaj lüdi, bodisi na cesti, bodisi na senji, tam je stopo med lüdi i je začno nagučavati, naj se udeležijo odpüstkov. To pa je gotovo ne bilo prav i kak hitro se je 6 NOVINE 28. maja 1933. dare! Što s poštenjom slüži, si vsigdar tüdi poštenjé zaslüži! V tüjino ide lejko na delo samo takši, što išče samo zaslüžek, ne pa oblast v lüdskoj hiži! Gda vidijo, da je delavec miren i prijazen, te so takši tüdi z njim! Od dneva do dneva. Vsi zdravniki v Nemčiji, ki so v slüžbi bolniških blagajn, so dóbili pitanje, ali, je njihova žena židovkinja. Pričaküjejo, da bodo odpüščeni iz slüžbe tüdi zdravniki Nemci, šteri so oženjeni z židóvkami. Gandi se že pá posti! Njegovo stanje je že jako slabo. Zdaj se je posto zavolo toga, ar je indijski podkrao ne šteo izpüstiti iz zapora 12000 Indijcov, ki so se ne šteli pokoriti angleškoj komandi. Novi način ropanja. Francoski vlomilci so v Marseilla poskušali s plinom (gázom) omótiti v sobi speči, tak da šo plin spüstili skoz klüčovo lüknjo v sobo. V nekoj hiži pa je gospodar ne spao i je taki po telefoni pozvao policijo. Tüdi v Budapešti divjajo! Na vseučilišči so napravili rabuko proti nemškomi profesori dr. Bleyeri, ki je nedavno v peštanskom državnom zbori kak voditeo nemške menšine na Vogrskom stavo rázlične zahteve na hasek Nemcom. Profesor je zvedo za demonstracije i je odpotüvao v Jugoslavijo. Dijaki — divjaki pa so vdrli v njegov stan i razbili okna. Zbili so se tüdi vogrski i nemški dijaki. V Ameriki se zgodi nájveč vmorov; v preminočem leti je prišlo na 100.000 prebivalcov 10.8 vmorov v Zdrüženih državaj. Za Amerikov pride Anglija, ki má 0.5 vmorov na 100.000 preb., to je na 200 jezér pride eden vmor. Za tri vrable 10.000 Din! Na Bolgarskom je neki meščan bujo tri vrable; ar so v Bolgariji z zakonom čuvane ptice pevke, se je sodišče postavilo na stališče, da so tüdi vrabli med „pevciˮ i je káznüvaló toga človeka z 10000 Din. Pritožbo bo rešavalo višiše sodišče. 250 letnico osloboditve Beča (Dunaja) od Törkov so obhajali preminoče dni. Čüdovito delo je napravo vö-rar v Strassburgi za katedrale v Messini (Italija). To bodo 4 vöre v törmi, pod njimi 5 m visiki brünčeni oroslan, šteri de opoldne troubo, da se bo čülo po vsem mesti. Nato 2 m visiki kokót 3 krat vdari s peroti i 3 krat zakokodáka. Pod njim bodo 4 velke odprtine, v šterih se pokažejo: zlati golob, cerkev i 4 dobe živlenja bodo stopale mimo Smrti itd. V drügoj odprtih se bodo kazali 4 najvekši svetki, itd. Zlati rüdnik je küpo za male peneze ravnateo rüdniške drüžbe v Virginiji v Ameriki. Delavci so najšli na dvorišči kamne pa je njemi nesli kazat — on je spoznao v, njih zlato rüdo i hitro küpo za 12.000 Din tisto zemlo. Róparje v Ameriki tak delajo: bogatinom odpelajo deco, nato pa želejo bogato odküpnino. Pred kratkim je miljonar plačao za rešitev svoje hčeri 80.000 dolarov. Stolna (püšpekova) cerkev v glavnom mesti Bolivije La Paz je te začno premišlavati samoga sebe i vbio si je v glavo, da njemi Bog nikdar ne odpüsti njegovih grehov. Predstojnik ga je tolažo, naj zavüpa v Boga i ar je sprevido, da je za mladoga vučenoga moža ne samostanske živlenje, ga je priporočo saškomi knezi Frideriki „modromiˮ, da ga je imenovao (1502) za profesora na vseučilišči v Wittenbergi. Sprva je Luther predavao modroslovje deset let kesneje pa bogoslovje. Vse ga je rado poslüšalo, dijaki na univerzi, lüdstvo v cerkvi, ki je bila zmerom puna, gda je on predgao. Njegova reč je imela velko veljavo i mogeo bi dosta hasniti, pa tüdi dosta škoditi. Gda so lüdje pripovedávali, kak Ivan Tetzel okoli Wittenberga oznanüje odpüstke, je Luther prvi proti njemi zdigno svoj glas i je začno očivesno napádati krščansko cerkev. Takše govorenje proti Cerkvi je lüdem jako vgájalo i ešče rajši so ga poslüšali, nego prle. To pa je Luthri davalo ešče vekšo koražo i s svojim gučom proti katoličanskoj cerkvi je šo zmerom dale. (Dale.) dni bila dogotóvlena. Zidali so jo celih 100 let. Ta cerkev stoji v višini 4000 metrov, stoji na prostori 4042: kvadrat, metra. V njoj je mesta za. 12.000 lüdi. 15.000 pesmarov bo spevalo-od 23. do 25. junija v glavnom mesti republike Estonije Talin. Pesmarska. slovesnost bo na morskom obrežji. Kača straši po Parizi! Vujšla je iz cirkusa, duga 3 metre. Policija je razpisala 500 frankov plačè tistomi, ki bi jo zgrabo. Krčmár v Belgiji — pivec v Nemčiji: mirovna pogodba je najmre potégnola mejo po sredi krčme ! Takši primeri so bili tüdi v našoj krajini, da so štale bilé v drügoj državi kak hiža. Vse zapovedane svétke pripozna s 1. junijom Austrija. Tak bo zvün nedel ešče 13 svetkov, na štere bo počivalo delo. Spomenik dela — iz kamna, postavijo v Berlini. Peneze bodo pobirali s podpišüvanjom: što se bo šteo priküpiti národnim socialistom, de mogeo več dati. Valao bo spomenik 1 milijon márk. Na vrhi bo-stala postava nemškoga delavca, okoli pa: nemški vučenjak, kmet, rüdar, vojak, nemška mati z detetom. Kak Mussolini, tak tüdi Hitler gdašté postavla spomenike návelci. Kak živé rusovski delavec? Boljševiki se hvalijo, da so se prej; delavske plače v Rusiji zdignole, zamučijo pa, da se je tüdi živež po— dragšao. Po ceni jé samo tisti živeža šteroga dobi delavec na karto, ali toga je malo: na priliko leta 1931. je dobo na mesec 1 kg sladkora (cukra) na düšo, letos pa dobi že samo 40—6o dkg. Láni je valála kila 3 rublje, letos že 15—17! Záto so v Rusiji prisiljeni varčevati. —Karte za živež so razdeljene na 4 razrede: 800 gramov-krűha dobi delavec prve kategorije (na žmetnom deli); 200 gr. dobi naj— nižji razred. Pa plače? 150-200rublov dobi navčeni delavec, Šofer 300,. inžener pa 200 - 400 rublov. V mesó i krv je prišlo lüdem, da je bojna pravična i potrebna. To nam dokazüje té slučaj: velka ameri-kanska knigarna je namenila izdati, knigo s podobami, štere bi kazale vso strahote preminóče svetovne bojne.. Obrnola se je na amerikansko vojno povelstvo, naj bi posódilo fotografije. Vojaška oblast pa je odgovorila, da. toga nemre včiniti — ár bi bilé podobe, ki kažejo strahote bojne z državnoga stališča nespametno i nepošteno kázati... Ne je pa bilo nepošteno nespametno —- napraviti grozovitosti,, štere té podobe kažéjo!... Zborovanje katoličanskih in-žinerov so obdržali preminóče dni v Parizi. To močno drüštvo má 44-drüštev po vsoj Franciji, v njih pa 7450 kotrig. najšeo človek, ki si je vüpao očitno ká-rati njegovo delo, je imeo včasi dosta nezadovolnih lüdi na svojoj strani. Vse pa je ne istina, ka so o Tetzli razglasili njegovi sovražniki. Luther Martin. Najmogočnejši glas proti ravnanji dominikanca Tetzla je zdigno dr. Martin Luther, dühovnik augustinskoga reda i profesor na univerzi v Wittenbergí na Nemškom. Luther je bio sin siromaših starišov iz Eislebena, gde se je narodo 1. 1483. Oča ga je poslao v latinske šole, po naše v gimnazijo, i nazadnje na univerzo v Erfurt. Ali čüdna dogodba je mladenca odvrnila na drügo pot. Pravijo, da je mladi študent šo nekšega dneva s svojim najboušim prijatelom Alešom prek zelenoga pola na sprehod, na ednok pa nastane vihér i strela vdari i vmori prijatela Aleša. To je Luthera tak pretrosilo, da se je odpovedao sveti i šo za redovnika v samostan sv. Avguština. Oči je té sklep ne bio po voli. Liki v samostani je Luther ne bio zadovolen. V samostanskoj samoti je 28. maja 1933. NOVINE 7 Človek ne bi vervao, da dobiva voditeo poslancov protivladnih strank v Kanadi ministersko plačo! Svoje püšpeke dobivajo narodi z Izhoda: Azije i Afrike. Junija 11-ga posveti sv. Oča štiri nove püšpeke domačine iz Daléšnjega izhoda. Dnes je že 455 malih i velkih semenišč za odgojo domačih dühovnikov med temi narodi, v šterih jé 18.000 gojencov. Cerkvi požigajo v Španiji, tak kak so začnoli pred dvemi leti. Kultura brez Boga i vere ... Okoli 300 pisatelov je te dni obiskalo Jugoslavijo. V Dubrovniki, lepom i starinskom mesti pri morji v Dalmaciji, so meli zborovanje svojih drüštev, štera delajo za mir med narodi. Od teh je 45 znamenitih pisatelov vseh narodov obiskalo tüdi Slovenijo, Ljubljano, Bled i Bohinj. Tak znova spozna dosta najbole plemenitih lüdi denéšnje Europe našo domovino. Brezbožno delo komunistov. Letos so odprli v Pariz novi muzej z imenom „Brez Bogaˮ. Tü je zbrano vse, s kem se komunisti bórijo proti Bogi v človeškoj düši: podobe, no-vine, knige itd. Kaže nam ta zbirka, ,da komunisti delajo z vsemi silami i ma vse náčine, da bi iztrebili ižv človečih src vsakšo vero v Boga. Če bi verni lüdje s takšim ognjom širili svoje osvedočenje, ne bi, dnes vladali v večini držav popunoma brezverni lüdje. Države sveta. Pod tem naslovom prinesémo v prišestnih številkaj Novin pregled vseh držav na sveti, število prebivalstva i obseg. Na sveti je dnes okoli 60 Samostojnih držav. Polovica od teh se mahaja v Europi, okoli 20 v Ameriki, v Aziji 7, v Afriki pa 3 samostojne države. Poleg teh je ešče več menših držav, ki so pa brez samostojnosti Nekaj posebnoga pa je takzvani Britanski imperij ali angleška svetovna država. Tá obsega četrtino vse kopne (sühe) zemlé i štrti deo vsega človeštva. Meri 41 milijon kvadrat, kilom., i ma 480 milijonov prebivalcov. Sestavlena je v glavnom iz velke Britanije ali Anglije s Škotskov, iz dominionov i kolonij. Dominioni so bivše kolonije, ki májó svojo lastivno zakonodajo i odgovorno vlado. Kolonije so pa vsi drügi deli, ki so odvisni od angleške vlade i angl. parlamenta. Glavni deli Britanskoga imperija so: V Europi: Králevčina Velka Britania i Severna Irska z 244.000 km2 površine i 45 mil. prebiv. London,— Irska Slobodna držáva meri 69.000 km2, má 3 mil. preb., gl. mesto: Dublin. V Europi sta koloniji Gibraltár pa Malta v Sredozemskom morji. V Aziji je Indijsko carstvo, ki meri 4.7 mil. km2 s 330 mil. prebivalcov. Dale Nepál 140.000 km2, 5.6 mil. preb., otok Čeylon 65.000 km2, 5 mil. preb. Na polotoki Zadnja Indija ležijo „Naselbine ob morskoj ožiniˮ. 4000 km2,1 mil. preb. i BritanskaMa-laja: 132.000 km2, 2. mil. preb. — Na polotoki Arabiji so v britanskoj oblasti različne države: 275.000 km2, i komaj 1 mil. preb. pa važna kolonija Aden: 825.000 km2, 300.000 preb. s trdnjavov i pristaniščom istoga iména ob izhódi iz Erdéčega morja. V Prednjoj Aziji je kolonija otok Ciper 9000 km2, 300.000 preb. Drüštvo narodov je zavüpalo Angležom upravo Palestino (23.000 km2, 900.000 preb.) i kralevine Irak v Mezopotaniji (500.000 km2, 3.2 mil. preb.) Severni deo otoka Bornéo (200.000 km2 i 900.000 preb.) pa pristanišči Hong-kong i Vej-haj-vej na kitajskom so tüdi.britanska zemla. (Dale.) Ogledalo časa. „Slovenska zavest je osnova, na katero moramo graditi državo in jugoslovansko zavestˮ, piše „Slovenijaˮ 19. maja t. 1. „Sokolska prosvetaˮ št. 3-4. (dr. M. Kičovič) piše: „ ... mi mislimo, da sprejme tüdi slovenski deo našega naroda srbskohrvatski jezik". Tak indri! „Ponekod (na Polj-skem na primer) se s posebno négo goji Pokrajinska zavest kot nosivka samosvoje kulture, otroke uče ljubiti in govoriti svoje narečje, ker le to je materijal novih narodnih jezikovnih tvorb, in zanje se izdajajo pokrajinske čitanke podgeslom: Čim bolj so različne edinico, tem večje je bogástvo skupnosti. Francozi, Nemci Čehi itd. čuvajo z največjo ljubeznijo prav svojo pokrajinsko — samobitnost.ˮ (Dom in svet 1933,217.) — Pri nas pa ništerni grdo gledajo na to, da mi pišemo v svojem narečji, cedijo se od gučanja od narodnosti itd. — Sami pa niti ne poznajo toga, ka je naš národ stvóro velkoga i lepoga. Takši kričači naj pač po svojih krčmaj ostanejo! Vnéboídénje Góspodnovo. Ev. sv. Marka XVI. V onom vremeni: Sedéčim edenajsetim Vučenikom svojim skazao se je Jezuš i pokázao njihovo nevervanje i okornost srcá, ka so onim, ki so vidili njega, da je gori stano, ne vervali. I velo je njim: „Idoči po vsem sveti, predgate Evangeliom vsakoj stvórjenoj stvári. Ki bode vervao ino se okrsti, zveličat bode;ki pa ne bode vervao, skvári se. Znaménja pa onih, ki bodo vervali, eta bodo nasledüvala : v imeni mojem bodo vragé zganjali, z novimi jeziki bodo gučali; kače do gori jemáli, i če bodo kaj čemérnoga pili ne de njim škodilo; na betéžne bodo roké devali i ozdravijo.ˮ Gospon pa Jezuš, gda bi eta zgučao njim: gori je vzéti v nébo i sedi na desnici božoj. Oni pa idóči predgali so povséd i Gospod je ž njimi delao i reč njihovo je potrdjá-vao z nasledüvajočimí čüdami. Nedela po Vüzmi šésta. Na spomin 1900 letnice svoje križne smrti, Gospod Jezuš, po svojih svetih ranaj reši grešni svet! Evang. Sv. Janoša XVI. V onom vremeni, pravo je Jezuš vučenikom svojim: „Gda pride Oveseliteo, šteroga jaz pošlem vam pd Očé, Dühá pravice, ki od Očé shája, on bode svedočánstvo činio od mené; i ví te svedočili, ar ste od začetka z menom. Eto sem vam gučao; naj se ne spačite. Brezi sinagog vas včinijo; ali pride vöra, gda vsákí, ki vás mori, bode mislo, da Bogi slüžbo včini. I eto včinijo Vám, ar ne poznajo Slovenci v tüjini. Naš! v Ameriki. Večkrat smo že v naših Novinaj prinesli kakši glas po novinaj štere izdavajo naši rojaki v Betlehemi (Pensilvanija) i se zovéjo „ Amerikanski Slovencov glásˮ. Izhajajo že 13 to leto. Samo ne vemo, zakaj stoji v angleškom imeni teh novin „Windischˮ i zakaj pišejo na 1. strani „vendske novineˮ i „vu Ameriki živouči vendovˮ. To je vendar v nasprotji s tem, da stoji v imeni teh novin „Slovencov glasˮ Vej pa dnes nikši resen človek več ne verje, da smo mi nekši „vendiˮ, kak so nas šteli nekáki nalagáti. Naj nam naši Amerikanci toga opomína ne zamerijo, z dobroga nakanenjá shája ! — Veseli nas, da té novine prinášajo tüdi glase iz „staroga krajaˮ, štere jemlejo iz naših Novin. Listje pisani z vogrskimi črknjami i v našem goričanskom narečji. Kakpa má vmes tüdi dosta vogrskih, zlasti pa angleških reči. Tak n. pr. piše: „Cornerski lauferje so arrestnivani biliˮ (21. aprila) itd. To je razumlivo, ar naši rojaki živéjo stalno v okolici, ki angleški (,,amerikanskiˮ) guči. — Prošnjo mámo do naših Amerikancovˮ: naj nam nekák — mogoče reditelstvo „Am. Sl. glasaˮ napravi statistiko, kelko Slovencov iz naše krajine živé v Zdrüženih državaj Amerike! To bi nas jako veselilo, če bi mogli bár približno povedati, kelko vas je tam prek morja. Bog Vas živi vse! 8~ NOVINE 28. maja 1933. Očo, niti mené. Ali eta sem vam gučao, naj, gda pride vöra, se spomenéte, ka - sem jáz vam pravo". . | * „Stopo je v nebesa, sedi ná desnici Boga Očéˮ, naš Gospod Jezuš. Tak verjemo.; Štirdeseti den po Vstajenji je odišao. Pa nam je žmetno. Zato šče ednok, poslüšamo Njegov slobod. Ah pošle nam Düha istine ! Istine? Ja, tiste Istine, ki jo tak želno iščemo, ki je Pokoj i Svetlost. Od Oče izhaja, zato je večná, tretja boža peršona, sveti Düh. Od Jezuša, ki je edinoj njem zveličanje, do svedočili, puni silnoga Düha. „Trpeli.te! A te.se spomnite: Vej je tak priti moralo: On nam je proroküvao! Pa: Nesrečni., slepci so, ki nas preganjajo: Boga ne poznajo!ˮ Pošta. Celec Jožef. Sobota. Od lanske naročnine na letos ostalo 9 Din. Cvetko Jožef. Mlajtinci. Vam je ostalo od lanske naročnine 25 Din. Ka naj napravimo z penezi? jávite sé v Soboti na upravi. Žlebič Štefan. Markovci. Ostalo vam je na letos 15 -Din. naročnine plačane. Petrijan Fr. Puconci. Na letos ostalo od lanske naročnine 3 Din. 50. Kavaš J. Radoslavci. Lani ostalo za letos 15 Din. naprej plačane naročnine. Gaber Franc. Srdica. Šbül Alojz ma za letos naprej plačano 13 Din i vií 57 Din. od lanskoga. Ritlop Martin. Širine. Ostalo od lanske naročnine za letos 5 Din v tvoje dobro. Žökš Štefan Sp. Žerjavci. Lani sté 10 Din. več plačali, sé letos vračunalo. Gašpar Jožef. Sv. Martin. Din. 29. smo letos vračunali. Teliko si več plačao lani. Štefanioza A. Studenice. Od lanske naročnine se za letos vračuna 9.75 Din. Gjerek Jurij. Bourg de Pbrigny. Naročnino i pozdrave sprejeli, Bog plačaj! Ranko Štefan. Tomnay Butonne. Naročnino smo sprejeli, naslov popravili. Bog ti plačaj, podporo, ti si jo poslao za krščanski tisk. Ivan Gubič. Marijin List i Ograček pošilamo za celo leto, Novine od 1. maja. Dobili smo 108 Din; Višek od 20 Din. v kakši namen ste poslali? Jeli za podporo dobroga tiska? Prosimo odgovor. Hranilnica in posojilnica. Rogaševci. Od koga šte sprejeli račun? Dopošlje ga nam v ogled. V najem se da s 1.juniom 3 ali 2 sobno stanovanje. Ker se nahaja v centru mesta je pripravno za trgovino ali pisarno. — Več se izvedi v sladčičarni Sidonija Novak, Murska Sobota, Aleksandrova cesta 8. Sprotolešnje zdravlenje. Človeče telo se more od časa do časa-očistiti od nepotrebnih i teli škodüvih snovi. Trbe njemi dovajati nove i oživlajoče soke,: da ga napravimo odpornim i zdravim. V to svrho je najbokše n a r a v n o zdravlenje s „P LA NI N K A“ zdravilnim čajem, ki je - sestavljen iz najbolših planinskih zdravilnih trav. Dugoletno izküstvo nám potrjuje, da je „Planinkaˮ zdravilni čaj, ki ma v sebi preiz-. kušene i dobre zdravilne sestavine, najbolša i edina stvar za čiščenje i obnavljanje krvi. „PLANINKAˮ zdravilni čaj vničüje bolezenske klice, čisti krv i fčihi, dá ona lahko pravilno kroži po žilaj í záto popravlja celo telo. Zednim samim sprotolešnjih zdravljom v čáši od 6 do 12 tjednov se doseže čudovite uspehe i to brez strupov („čemerov “) i to; pri vseh teh betegih: pri slaboj prebavi želodca i zaprli, hemeroidih, slabosti i obolenji srca, pri betežnih jetrah, nervozi i živčnih bolezni!!. „Planinkaˮ -zdravilni čaj pospešuje tek i izredno dobro deluje pri arteriosklerosí i osluzènju pljuč. Iščite v apotekah i drogerijah samo právi „Planinkaˮ zdravilni čaj, ki se ne odavle v odpretih škatulah nego samo vzaprtik štemplanih pa-ketih po 20 Din i s tű označenim varovalnim znakom, i imenom pro-ízvajaica : Lekarna Mr. Ph. L.BAHOVEC, Ljubljana 1. ki rázpošilja tüdi po pošti: 4 pakete za Din 70.- 8 paketa za Din 140-, 12 paketa za Din 190 - Reg. br. 1, 349 od 6. VII. 1932. Oklic. Dne 8. junija 1933. dopoldne ob 9. uri sé bo vršila pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi v. sobi št. 22 d r a ž b a z em l j i š č a, Stavbišča z zidano, enonadstropno, novo hišo št. 6 v Kapci (Meolic), s trgovskim lokalom in gospodárskim poslopjem, ob glavni cesti. Izklicna cena je 54.000.— Din. Pod to ceno še ne prodaja. Vadij znaša 5.400.-Din. Natančnejše informacije pri podpisanem. Dol. Lendava, dne Í9. maja 1933. Dr. Černe Ferdo 2—1 odvetnik. Gostilna na prodaj! V mursko-soboški okolici se proda dobro idoča gostilna ob glavni cesti z vsemi, gospodarskimi poslopji i prvo-vrstnim posestvom( 12 plügov) Vprašati pri: advokatih Dr. Pinter Nikolaju in Dr. Fleck Frideriku v Murski Soboti. 3-2 BANKA B A R U C H 15. Rüe Lafayetfe PARIS Telef.: Trinité 81-74 — Telef.: Trinité 81-75 f Naslov brzojavkam: jugobaruch Paris 22 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holahdiji in Luksenburg^ Odprávlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne postave najkulantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu Sprejemajo plačila ná naše čekovne račune: BELGIJA : É No. 3064-64 Bruxeiles, FRANCIJA: No. 1117-94 Paris, HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: Nov 5967 Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. (io) Iščemo zaupnike-ce vseh slojev, katerim zgotavljamo pri povoljnem delövanju stalno uradniško mesto. Pismene prijave na uredništvo pod „Bodoči uradnikˮ. 2-3 Glasujte v Novinaj! Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj: Klekl Jožef, župnik v pok., Črensovci. — Urednik: Vilko Novak.