GEOGRAFSKI OBZORNIK geslih so v oklepajih navedene njihove sopomenke, tako da ima ta del razlage značaj terminologije. Zno- traj razlage so kazalke, ki uporabnika usmerjajo k sorodnim geslom. Leksikon Geografija je koristen in uporaben tako za geografe kot strokovnjake sorodnih ved. Izbor gesel nakazuje, kako vsebinsko široka in zanimiva je geo- grafija. Zato ga lahko toplo priporočimo vsem, ki jih geografija kakorkoli zanima. A N A L I Z A POVRŠJA SLOVENIJE S S T O M E T R S K I M DIGITALNIM MODELOM RELIEFA Drago K ladnik Kot tretja v zbirki Geografija Slovenije je ugleda- la luč sveta že nekaj časa napovedovana publikaci- ja Analiza površja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Izpod peresa predstojnika Geograf- skega Inštituta Antona Mellka Znanstvenoraziskoval- nega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Draga Perka, ki je obenem tudi urednik zbirke. Bogato opremljeno In vzorno dokumentirano knjigo na 229 straneh ob besedilu sestavljajo še 103 slikovne priloge (barvni in črnobeli zemljevidi, grafikoni in foto- grafije) in 35 preglednic. Digitalni model reliefa je način prikaza izobliko- vanosti površja s števili (slovenska sopomenka naj bi bila številčni prikaz pridviga). V ožjem smislu pome- ni množico števil, v širšem pa tudi način njihove ure- jenosti, hranjenja in obdelave. Glede na prostorska razmerja med števili se lahko digitalni modeli reliefa razčlenijo na točkovne, črtne (linijske) in ploskovne. Najbolj so se uveljavili digitalni modeli reliefa s toč- kovno sestavo, pri katerih so števila predstavljena z mre- žo točk (sopomenka zanjo je gridj. Vsaka točka ima tri koordinate; prvi dve določata njeno lego na mre- ži točk, tretja pa njeno pravokotno oddaljenost od rav- nine mreže točk, torej višino. Stometrski digitalni model reliefa je bil v Sloveniji do leta 1999, ko se je pojavil petindvajsetmetrski digitalni model reliefa, najbolj podroben in tudi najpogosteje uporabljan način zajemanja In upodabljanja reliefnih podatkov. Vsaka celica ima površino 1 hektar, kar zagotavlja zadovo- ljivo mero natančnosti za nadaljnjo obdelavo. Knjiga dr. Perka nakazuje nekatere možnosti, ki jih omogoča uporaba digitalnega modela reliefa v geografiji, kartografiji in geografskih informacijskih sistemih. Razdeljena je na devet poglavij. V obsežnem uvodnem poglavju avtor predstavi Izrazoslovje, upo- rabljeno v knjigi; poudarek je na izrazih relief in digi- talni model reliefa. Relief je predstavljen tudi kot pokrajinska sestavina, sestavina geografskega informa- cijskega sistema in sestavina zemljevidov, pri čemer velja omeniti posrečeno predstavitev in ponazoritev raz- novrstnih načinov in metod upodabljanja površja na različnih zemljevidih, začenši z najstarejšimi zamet- ki kart iz 7. tisočletja pred našim štetjem, ki so jih odkrili na ozemlju zdajšnje Turčije. Omeniti velja še natančen oris uporabljenih statističnih metod, ki bralca seznani z ugotavljanjem povezanosti (značilnostmi in računa- njem pogostnostnih porazdelitev, srednjih vrednosti, mer variacije, mer koncentracije in mer povezanosti), računanjem nadmorske višine, naklona In ekspozici- je površja, računanjem koeficienta razgibanosti površ- ja In z določanjem reliefnih enot na temelju morfoloških razredov, morfoloških enot in povezanosti reliefnih prvin. Na koncu poglavja avtor zaradi lažjega razu- mevanja naslednjih poglavij opiše tudi nekatere splo- šno znane značilnosti površja v Sloveniji in povezanost reliefa z drugimi pokrajinskimi sestavinami, med kate- rimi so izpostavljene kamnine, rastje ter naselja in pre- bivalstvo. V drugem, tretjem in četrtem poglavju so predstav- ljene tiste značilnosti nadmorskih višin, naklonov in ekspozicij površja Slovenije, ki so bile ugotovljene z obdelavo stometrskega digitalnega modela reliefa, v petem poglavju pa reliefne enote Slovenije, določene na temelju analize več reliefnih prvin, zlasti nadmorske višine in naklona, ki skupaj opredeljujeta razgibanost površja, predstavljeno v posebnem, petem poglavju. To poglavje je prav gotovo vsebinjk^-jgcj^p publika- ANALIZA POVRŠJA SLOVENIJE S STOMETRSKIM DIGITALNIM MODELOM RELIEFA DRAGO PERKO GEOGRAFSKI OBZORNIK cije. Z Izračunanim reliefnim koeficientom so določene reliefne enote Slovenije (nerazgibane ravnine, razgiba- ne ravnine, nerazgibana gričevja, razgibana gričevja, nerazgibana hribovja, razgibana hribovja, nerazgi- bana gorovja, razgibana gorovja in velike doline), ki so prikazane na zemljevidu na straneh 190 in 191; tega imamo lahko za krono avtorjevih spoznanj v pri- čujoči publikaciji. Skupaj 194 enot je na kratko opi- sanih tudi v besedi, a je opis žal omejen le na prikaz lege posamezne enote znotraj sosedstva, niso pa pred- stavljene tudi njene glavne značilnosti. V drugem delu petega poglavja je predstavljena še povezanost raz- gibanosti površja z nadmorsko višino, naklonom, eks- pozicijo, kamninami, rastjem, naselji in prebivalstvom. Vsebinsko sklepno, šesto poglavje je bolj regional- nogeografsko obarvano, saj je avtor ugotovitve iz prejš- njih poglavij prikazal še po posameznih pokrajinskih enotah, to je po alpskih dinarskih, panonskih in sredozemskih pokrajinah. Sedmo, osmo in deveto poglavje sestavljajo seznami virov in literature, slik in preglednic. Pričujoča publikacija nikakor ne sodi med lahka branja. V večjem delu zahteva popolno miselno osre- dotočenost, sicer zapletena govorica številk ne dose- že svojega sporočilnega namena. Sicer lahko prav kvantifikacijo štejemo med njene temeljne odlike, kaj- ti tovrsten pristop je v slovenski geografiji redek, če že ne kar pionirski. Zaradi privlačne in nazorne gra- fične opreme lahko knjigo ob strokovnjakih priporo- čimo tudi študentom, dijakom in njihovim učiteljem, kar je tudi želja avtorja, ki jo razkrije v uvodu knjige. S P O M L A D A N S K E E K S K U R Z I J E LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA 2 0 0 2 S imon Kušar V spomladanskih mesecih leta 2002 je Ljubljan- sko geografsko društvo nadaljevalo s tradicionalno pripravo in izvedbo ekskurzij. Tudi letošnje regional- nogeografske ekskurzije, ki so potekale pod tematskim naslovom »Terensko spoznavanje regionalnogeograf- skih značilnosti slovenskih pokrajin«, so bile vključe- ne v ponudbo stalnega strokovnega spopolnjevanja Zavoda za šolstvo Republike Slovenije. Skupaj z naši- mi strokovnimi vodji smo raziskali naslednje regije: Mirensko dolino (marec; vodja dr. Maja Topole), Poljansko dolino in Žirovsko kotlino z obrobjem (april; vodja Urška Eniko) in Kozjansko (maj; vodja mag. Anton Polšak). Mirenska dolina. Po dolgotrajnem deževju in snegu je bila sončna tretja marčevska sobota (16. marec 2002) kot nalašč za potepanje. Dr. Maja Topole, sodelavka Geografskega inštituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske aka- demije znanosti in umetnosti, nas je preko Litije in po zalednem hribovju vodila do mirenskega gradu pri nase- lju Mirna. Tam nas je pričakal umetnostni zgodovinar in grajski navdušenec dr. Marin. Sprejel nas je kot se za graščaka spodobi. Preden smo se sploh začeli pogo- varjati, smo se morali podkrepiti z močnimi zadevami. Okrepljeni smo mu prisluhnili na dvorišču gradu, ki ga s pomočjo svojih, državnih, občinskih in donatorskih sredstev, predvsem pa s svojo voljo in vztrajnostjo, pre- navlja že nekaj desetletij. Pripovedoval nam je o pome- nu gradu in predvsem o nekdanji lastnici kneginji Emi iz Koroške, bolj znani kot sveta Ema. Predstavil nam jo je kot močno ženo, ki je tudi tragične smrti njenih otrok in moža niso zlomile, ampak se je izkazala kot zelo sposobna gospodarica. V nadaljevanju smo se razgledali po sobanah in prisluhnili idejam, kakšen naj bi grad bil. Nekoč, v nedoločljivi prihodnosti. Pot smo nadaljevali po obrobju Mirenske doline, kjer smo opazovali vidne posledice grezanj in sedi- mentacije ter gubanja. S pomočjo dr. Marina in gos- poda Kapusa smo si ogledali oba bisera sakralne arhitekture na Slovenskem, cerkvi na Veseli in na Žalost- ni gori. Ker smo bili v vinorodnih krajih, smo se seveda seznanili tudi z načinom pridobivanja vina in njego- vim vplivom na pokrajino. Ali je turizem perspektiva pokrajini, ki je bila v preteklosti bolj pomembna, danes pa se nahaja na robu glavnih prometnih poti, smo ugo- tavljali ob lovljenju čudovitih pogledov na dolino s severa in juga. Poljanska dolina, Zi rovska kotlina z obrob- jem. Urška Eniko, profesorica geografije na Srednji agroživilski šoli iz Ljubljane, nas je kljub črnogledi vre- menski napovedi vedra odpeljala v Poljansko dolino (20. april 2002). Najprej smo si ogledali Tavčarjev dvorec, ki kljub prelepi zunanjosti kaže klavrno podo- bo. Nepopolni razgled zjavorij nam ni pokvaril dobre- ga razpoloženja. Naslednja postaja: Rudnik urana Žirovski vrh ozi- roma kar je od njega ostalo. Brez strahu pred more- bitno smrtno dozo sevanja smo se skupaj z gospodom Jožefom Rojcom najprej podali na deponijo jalovine, iz katere so predhodno pridobili snov rumene barve, ki je potrebna za obratovanje nuklearnih elektrarn. In žal posredno še za marsikaj drugega. Nadaljevanje je sledilo pred vhodom v jamo. Delavci RUŽV so bili prvi v Jugoslaviji, ki so odkrili povečano radioaktivnost zara- di nesreče v Černobilu. Toda odgovorjeno jim je bilo, da je to pač posledica napake aparature, ki meri stop- njo radioaktivnosti. Rudnik je bil na hitro zaprt zaradi delovanja tržnih mehanizmov po družbenih spremem- bah leta 1991, ko se je odprl trg z uranom. Posledica je bil močan padec cene, česar pa tehnologija pridobi- vanja in obogatenost rude nista prenesla. Rudnik potre- buje do dokončnega zaprtja še veliko dela in denarja. Ži r i so nas pričakale v oblakikJCg&iioje je zače- lo deževati, a ravno pravi čas, i nosti ni prišlo. 30