M ETOVA LEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
jjj^ c. kr. kmetijske družbe	za vojvodino kranjsko.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 6 K na leto. Posamezna številka stane 40 h. Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 240 K, na =/„ strani 160 K, na >/3 strani 80 K, na '/„ strani 40 K in na '/„ strani 20 K. Družabnikom 10 •/„ popusta. Vsaka vrsta v „Malih naznanilih" stane 90 h.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Po natisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Obseg: Naznanilo kmetovalcem. - Pašnik c. kr. kmetijske družbe kranjske na Ivju. - Oddaja sena in slame v 1 1918/19 iz letošnje letine. - Drugo škropljenje trt proti peronospori. - Klejno krmilo. - Kako ohranimo mleko sladko ? - Ohranje-valna lastnost praprota. — Dolžnost vzdrževanja ograj v obrambo kulturnih zemljišč pred škodo po živini ki se pase — Vojne zadeve in naredbe. — Vprašanja in odgovori. - Kmetijske novice. — Inserati. - Družbene vesti.
II Kmetovalci, čitajte II
Naročitev umetnih gnojil za jesen 1918.
Po naredbi c. kr. kmetijskega ministrstva z dne 26. aprila 1918. I., štev. 153., je razdelitev dušičnatih in fosfatnih umetnih gnojil na Kranjskem poverjena edinole c. kr. kmetijski družbi kranjski.
Med taka umetna gnojila spadajo: žveplenokisli amoniak, apneni dušik, Tomasova (Talbotova) žlindra, superfosfat, idealni fosfat, kostna moka in jamski gnoj.
Za letošnje jesensko gnojenje bo množina teh, ki odpadejo na našo deželo, zelo pičla in bo n. pr. pri Tomasovi žlindri znašala najmanj 32, največ 60 vagonov. Iz tega sledi, da pride na vsak sodni okraj komaj 1 do 2 vagona tega gnojila.
Opozarjati je, da se te množine razdele med vse kmetovalce na Kranjskem in ne samo med ude kmetijske družbe, vsled česar odpadejo na posameznike zelo majhne količine. Na to naj se ozirajo vsi kmetovalci ob naročitvah. Vsled te izpremembe razdeljevanja umetnih gnojil je bila kmetijska družba prisiljena, razveljaviti vsa dosedanja naročila podružnic na Tomasovo žlindro, ki so znašala že čez 200 vagonov samo za jesensko gnojenje. Ta objava se pa ne tiče kalijevih gnojil.
Odslej odpade tudi vsako posebno upoštevanje izvenkranjskih udov kmetijske družbe s temi gnojili. Naročila in razdelitev umetnih gnojil se bo izvršila potom podružnic kmetijske družbe, ki se morajo ozirati tudi na neude. Kjer takih podružnic ni, tam naj bo kot naročevalnica kaka posojilnica, zadruga, gospodarsko društvo ali županstvo.
Izjemoma tudi zasebniki, ki se brigajo za javni blagor. V vsaki občini ali podobčini se bo pa upoštevala samo ena naročevalnica, kateri se mora prijaviti vsak, kdor želi umetnih gnojil.
Naročil posameznih kmetovalcev kmetijska družba ne bo sprejemala.
Vse one korporacije, ki hočejo prevzemati neyočila na umetna gnojila, naj se čimprej priglasijo kmetijski družbi.
Kdor želi dobiti umetna gnojila za jesensko gnojitev, mora naznaniti potrebno množino, in sicer samo pri eni naročevalnici najkesneje do 31. julija t. I.
Naročnik naj navede natančno svoj naslov, vrsto in množino umetnega gnojila, velikost njive in pridelek za katerega potrebuje gnojilo.
Po ugotovitvi naročil morajo naročevainice najkesneje do 10. avgusta t. I. doposlati kmetijski družbi seznamek in en prepis istega, da se ugotovi množina umetnih gnojil, ki odpade na posamezne naročevalce. Na pozneje došla naročila se družba ne bo mogla ozirati. Kdor naroči to blago pri dveh naroče-valnicah, temu se črta oboje naročil.
Cene umetnini gnojilom sedaj ni možno še navesti, ker jih zveza tvornic za umetna gnojila ni še določila.
Kmetijska družba se bo potrudila, da pridejo naročene množine umetnih gnolil čimprej kmetovalcem v roke, ne more pa za ničesar jamčiti, kajti današnje izredne razmere po železnicah in tvornicah so krive marsikateremu zakasnjenju.
Pašnik c. kr. kmetijske družbe kranjske na Ivju.
Kmetijska družba je letošnjo pomlad kupila od Živinorejske zadruge v Št. Janžu pašnik na Ivju, in sicer z namenom, ga v svoji režiji naprej voditi, ga vsestransko sčasoin popolniti in tako ustvariti važen predmet za povzdigo živinoreje. V sedanjih razmerah seveda ni mogoče veliko popravljati in izboljševati, ker ne dostaja delovnih sil, vprežne živine, stavbnega materijala, umetnih gnojil itd.
Posestvo „Ivje" se imenuje zaselje, ki spada k vasi Močilno v radeškem sodnem okraju na Dolenjskem ter obstoji iz velikega bivšega kmečkega grunta, h kateremu se je dokupilo več sosednjih parcel.
Pašniški prostori na Ivju leže 500 do 600 m visoko nad morjem južnozahodno od Radeč pri Zidanem mostu na pobočju gorovja med Črno in Brunsko goro na desnem bregu Save. Podnebje na tem pašniku je za živinorejske razmere na Dolenjskem zelo ugodno. Prejšnji posestnik je tamkaj imel celo vinograde. Sneg kmalu skopni, jesen je pa dolga, zato more trajati pašna doba od konci meseca aprila do konci meseca oktobra.
Njive, travniki in pašniki, ki jih je imel prejšnji lastnik tega posestva, so se vsi izpremenili svoječasno od Živinorejske zadruge v Št. Janžu pod vodstvom g. inž. Rataja v pašnike, ki so se obilo posejali s primernimi mešanicami deteljnih in travnih semen ter močno zagnojili z umetnimi gnojili. Vsa pašna ploskev je razdeljena v več pašniških ograd, ki so zagrajene z bodečo žico. Rast trave je tako bujna kakor na kakem dobrem travniku, zato živina, ki se pase, more toliko jesti, kolikor se ji poljubi, oziroma kolikor potrebuje. Dobre pitne vode ima živina na pašniku povsod dovolj. Živina se na vsaki ogradi toliko časa pase, dokler je dovolj krme, ne da bi v živo zajedala travo, se potem preloži na drugo ogrado in ko so po vrsti vse ograde popasene, pa so najprej popasene ograde zopet bujno zarašene, tako da je kar naprej paše v izobilju.
Živina je na paši lehko noč in dan zunaj, vendar ima prost vhod v hleve, če je slabo, t. j. de|evno in mrzlo vreme in ne mara biti na prostem. Živina namreč sama dobro ve, kdaj je bolje zanjo v hlevih. En del pašniške ploskve je prihranjen za košnjo sena, ki se potrebuje za pokladanje sena, kadar se živina zaradi slabega vremena ne more ali noče pasti in zlasti za prve dni, ko pride živina na pašo, da ne pride zjutraj v hladnem vremenu lačna na rosnato ali mokro pašo, kar lehko povzroči nevajeni živini drisko.
Naša živina se skoraj izključno redi v hlevih, večina je ne pride od rojstva do onega dne, ko se pelje v mesnico, niti na prosto, oziroma se le sem-tertja pase kratek čas po obronkih njiv ali pa na kakem pašniku, kjer se pač nekoliko sprehodi in zau-živa čisti zrak, ne da bi se vse to kaj prida izdalo. Če nimamo pri naši živinoreji takih uspehov, kakor
bi jih z ozirom na dobre vpeljane plemenske bike morali imeti, je največ vzrok skoraj izključna reja in prehrana z neprimerno klajo v hlevih. Ako naj ta ne-dostatek pri naši živinoreji odpravimo, moramo odločno vsaj ono mlado živino, ki kaže, da se da kaj več iz nje narediti, vzrejati najmanj eno pašno dobo na pašnikih. Če je pa prilika, naj pa plemenska živina pride vsako leto za vso pašno dobo na pašnik. Junice, in tudi biki, tako vzrejeni na pašniku, kjer ostajajo v lepem in gorkem vremenu zunaj noč in dan na čistem zraku, se izredno dobro razvijajo, ostanejo zdravi, njih okostje se utrdi, ženske živali se rade ubreje, lehko skotevajo, postanejo kot krave dobre molznice in biki pa postanejo lepi in dobri plemenjaki, ki zaplojajo lepa teleta.
Nekako do srede prejšnjega stoletja se je živina povsod veliko več pasla, zato je tudi bila bolj zdrava in je donašala večje koristi. Vsled nastalih gospodarskih razmer, zlasti vsled preobile razdelitve skupnih pašnikov, je pa jela paša povsod pojemati in zdravje ter upornost živine napram raznim boleznim je vidno nazadovala. V Nemčiji, kjer je kmetijstvo na veliko višji stopinji nego pri nas, so to že davno spoznali in zato tamkaj z vsemi silami delajo na to, da se mlada plemenska živina vedno bolj vzgaja na umetnih pašnikih, ki jih povsod ustanovljajo.
Nemške podnebne razmere so pa odločno drugačne kakor naše ter je popolnoma napačno tamkajšnja načela paše do pičice tudi pri nas izvajati. V vseh pokrajinah v Nemčiji, kjer imajo umetne pašnike za vzrejo mlade plemenske živine, je podnebje popolnoma drugačno kakor pri nas, kajti ti kraji leže onkraj Alp, imajo med pašno dobo zelo enakomerno vreme, imajo izredno malo dežja in večinoma skoraj nič rose. V takih razmerah se mlada živina laže privadi na bivanje na paši noč in dan in za pašo nevajeni živini jutranja paša ne škoduje tako kakor v naših podnebnih razmerah živini, ki prihaja iz hlevov naravnost na izključno pašno rejo. V Nemčiji se v večini krajev da izvesti načelo, da živina na ondotnih pašnikih hlevov sploh ne potrebuje, nekako tako, kakor naša planinska živina, ki se jo že meseca februarja ali marca prične pripravljati (trenirati) za pašo na planinah.
V naših kranjskih razmerah, izvzemši v planinskih krajih, so pa razmere popolnoma drugačne. V hlevih omehkužena živina ne sme takoj priti na pašo ter ostati noč in dan, ampak se jo mora šele privaditi, zato jo je v pričetku vsaj zjutraj do sitega nakrmiti s suho klajo in ob deževnem in hladnem vremenu ji je dati priliko iskati zavetišča v hlevih. Pri nas imamo deževno vreme, ki traja po več dni, imamo dolgotrajne hude nalive, katerih naša živina brez škode ne prenaša, zato mora imeti zavetišča v hlevih, če naj opasno ne zboli. Strogo posnemanje nemškega načina paš-niškega gospodarstva je pri nas marsikje umno pašništvo že spravilo ob dobro ime,
Način pašniškega gospodarstva na Ivju bo c. kr. kmetijska družba tako uredila, kakor je prikladno našim razmeram, da ne bo upravičenih pritožb. Naši živinorejci nimajo prilike v hlevih omehkuženo živino za pašo utrditi, zato se bo na Ivje došla živina zjutraj do sitega nakrmila s suho klajo in ko bo enkrat paše vajena, bo smela noč in dan zunaj ostajati, če je ne bo slabo vreme samo prisililo iskati zavetja v. hlevu. Ob času lepega vremena ima živina na Ivju priliko se pred pekočim solncem zavarovati v senci poslopij in tamkaj raztočega obilega drevja. Paša na Ivju je tako obila, da se živina na njej naravnost lehko opita. '/2 do 1 '/a 1^0 stara živina pridobi glasom sedanjih izkušenj na dan po '/4 do 1 kg žive teže in se najdejo celo posamezna živinčeta, katerim pašna vzreja tako prija, da pridobe na dan do 1 '/2 kg na teži. Na pašniku je živinska tehtnica, s katero se živina redno tehta, da se morejo uspehi natančno določiti. So seveda živinčeta, ki iz enega ali drugega vzroka na pašniku dobro ne uspevajo, bodisi, ker so že prestara, ker so bolna, ker so vsled napačne vzreje v hlevih pokvarjena in ker se nekatera sploh ne marajo pasti. Lastnikom takih živali se to sporoči in se jim da na prosto voljo živino s pašnika vzeti, oziroma se jim zapove po bolno živino priti. Res imajo lastniki živine na takem javnem pašniku, kakor je družbeni na Ivju, nekaj izgube pri gnoju, a onim, ki to povdarjajo, bodi povedano, da imajo zato silno poceni krmo, da nimajo nikakega dela z živino in da se taka pašna živina potem čez zimo v hlevu izredno dobro razvija. Zdravje in plemensko sposobnost, ki jo živina na pašniku pridobi, se ne da kmalu preplačati.
' Sedaj je na Ivju nekaj čez 50 glav pašne živine in je še prostora, oziroma krme za kakih 50 glav. Družba sprejme torej na svoj pašnik na Ivju do konci pašne dobe meseca oktobra 1.1. še kakih 50 glav zdrave goveje živine, ki jo je kar preprosto prignati na pašnik in tamkaj izročiti upravniku Mihi Čerčku, kida vsa nadaljna pojasnila. Začasno, t. j. za letos, je družba pašniško pristojbino tako uredila, da je plačati od vsakega kilograma žive teže, ki jo živinče na paši pridobi, 1 K, vsaj pa 50 vinarjev na dan, če kdo živino pred časom s pašnika vzame ali če je živina take kakovosti, da se na pašniku tako ne redi, kakor zdrava mlada živina. Pašniška pristojbina mora tedaj znašati na dan najmanj 50 vinarjev.
Kmetijska družba od svojega pašnika na Ivju ne more in ne mara imeti nikakega dobička, ampak njena namera z nakupom tega pašnika je, kakovost živinoreje pospeševati. V sedanjih vojnih razmerah kmetijska družba dobro ve, da to pospeševanje ni tako zelo pomembno, vendar pa družba s svojim pašnikom marsikomu pripomore z delom in s krmo varčevati, kajti letos bo naša dežela morala še enkrat toliko sena in slame oddati, kakor lansko leto in če kmetovalci ne bodo s krmo varčevali, pridejo letos še v večje zadrege kakor lani.	. .
Na pašnik lvje se pride iz Radeč čez Njivice in Močilno, ali čez Brunek in Rudno vas, ali iz Št. Janža čez Leskovec.	'■ . ■	Jfr
Oddaja sena in slame v 1. 1918/19. iz letošnje letine.
Glasom naredbe urada za ljudsko prehrano z dne 3. junija 1918, drž. zak. štev. 192., ki je objav-
ljena v zadnji številki „Knietovalca", sta letos seno in slama zasežena. Od letos pridelanega sena in slame zahteva „Urad za ljudsko prehrano" za vojaške in nepokrite civilne potrebe od vsake kronovine za I. 1918/19. svoj delež, in sicer s Kranjskega 340.000 q sena in 50.000 q slame. Potemtakem skoraj še enkrat toliko kakor lani, dasi je naša dežela lani razmeroma največ dala in so zato prišli živinorejci s krmo v velike zadrege. Naši deželi oddati 50.000 q slame, je naravnost nekaj nemogočega. Pa tudi zahtevano množino sena naša dežela ne zmore, če imamo tudi manj živine, kajti košnja sena bo letos le v nekaterih krajih za spoznanje boljša kakor lani, v nekaterih krajih pa nič.
V soboto 1. junija je bilo na Dunaju pri »Uradu za ljudsko prehrano" zborovanje vseh "glavnih kmetijskih korporacij, kjer je zastopnik naše družbe odločno zahteval znižanje kranjskega kontingenta, ki je bil prvotno določen na 531.000 q sena in 87.000/? slame. Ugovori družbenega zastopnika so se sicer upoštevali, toda daleko ne v pravični meri, kajti tudi sedaj predpisani kranjski kontingent je odločno previsok.
Kranjska dežela je dala lani vojaštvu in za nepokrito civilno potrebščino 210.725 q sena in slame, t. j. 11T °/0 od predpisanega kontingenta in je dala Kranjska potemtakem relativno največ med vsemi avstrijskimi kronovinami.
Deželna vlada v Ljubljani ima nalogo kranjski kontingent porazdeliti na posamezna okrajna glavarstva ter je bila v to svrho od „Urada za ljudsko prehrano" pozvana, to porazdelitev zvršiti dogovorno s c. kr. kmetijsko družbo kranjsko. Porazdelitev se ima izvršiti na podlagi onih ploskev, ki dajejo seno in slamo, na podlagi štetja živine z dne 30. aprila t. 1. in na podlagi letine. Letine sedaj ni mogoče upoštevati, ker še ni znana.
Dne 18. junija je bila tozadčvna seja pri c. kr. deželni vladi, kjer sta zastopnika naše dtužbe predložila podroben načrt porazdelitve na podlagi pridelovalne ploskve in vseh vrst živine, ki se še sedaj nahaja v posameznih okrajnih glavarstvih.
Po natančno izdelanem družbenem porazdelit-venem načrtu bi imelo oddati okrajno glavarstvo:
Postojna . Kočevje Krško . . Kranj . . Ljubljana mesto . okolica Litija . . Logatec . Radovljica Novomesto Kamnik . Črnomelj .
50.968	stotov sena
68.655 „	„
8783	„ „
19.907	„
3.696	„
33.971	„
10.758	„
70.464	„
24.796	„
18.816	„
11 278	„ „
17.908	„
792	stotov slame
1618	„
8260	„
9097	„
357	„ „
4879	;,
6241	„
1204	„
910	„
8861	„ „
6190	„
1591	„
C. kr. deželna vlada je pa družbeni izračunjeni porazdeljevalni načrt izpremenila, ter je z odlokom z dne 19. junija t. 1., štev. 18.383., določila naslednjo razdelitev za posamezna okrajna glavarstva:
Postojna Kočevje Krško . Kranj . Ljubljana mesto okolica
75.000 stotov sena 50.000 „ 10.000 „ 20.000 „
4.000 „ 36.000 „
800 stotov slame
1500 „	„ 8700 „ 9100 „
300 „	„
5000 „	„
Litija . . . 12.000 stotov sena 6100 stotov slaine Logatec . . 70.000 „ „ 1000 „ Radovljica . 20.000 „ „ 900 Novo mesto . 15.000 „ „ 9000 Kamnik . . 16.000 „ „ 6200 Črnomelj. . 12.000 *,, „ 1400
C. kr. kmetijska družba je tako na Dunaju kakor v Ljubljani storila svojo dolžnost v polni meri in stoji na nepremakljivem stališču, da je njen načrt za porazdelitev kranjskega kontingenta na posamezne politične okraje popolnoma pravilen.
• Če bo urad za ljudsko prehrano napram vsem kronovinam cele države enakomerno strogo in pravično postopal, potem se bo dobilo sena in slame več kakor treba in v tem slučaju ne bo treba kranjski deželi tega ogromnega kontingenta oddati. S tem se pa- nikakor ne smemo tolažiti, kajti naša dežela je preblizu fronte in se je bati, da se bo od nje vsa predpisana množina do zadnjega stota zahtevala, zato nujno opozorimo kmetovalce, da se strogo ravnajo po gori imenovani naredbi ier samolastno in pod roko ne prodajo nikomur ne sena in ne slame, drugače bodo morali primanjkljaj o priliki? rekvizicij od sosedov, ki niso nič odprodali, za drag denar dokupovati. Bodite torej previdni !	gt
Drugo škropljenje trt proti peronosporii
Kmalu po izvršenem prvem škropljenju trt prot' peronospori ali paležu je treba škropiti trte v drugič Med prvim in drugim škropljenjem trt ne sme preteči več časa kakor kakih štirinajst dni. Najbolje je, da škropimo trte takoj potem, ko odcveto.
Prvo in drugo škropljenje je za trto najbolj važno, ker se v tem času razvijajo najbolj potrebni deli trte, to je grozdje in listje okoli grozdja, torej oni deli mladik, ki jih je neobhodno treba, da trta rodi in da nam da zdrav les za prihodnje leto.
Za drugo škropljenje napravimo galico malo močnejšo kot za prvo škropljenje, in sicer vzamemo 1 '/a kg galice na sto litrov vode in pa toliko apna, kolikor ga je treba, da v napravljeni škropilni zmesi bel preskusni papir lepo pordeči, to je približno 2'/t kg.
Pri drugem škropljenju moramo dobro poškropiti tudi grozdje. Zlasti letos, ko je vreme zelo mokro, se je bati, da bo nastopila peronospora na grozdju, slično kot 1. 1910, ko so kmalu po cvetenju jagode počrnele in odpadle.
Da obvarujemo tudi grozdje pred plesnobo, raztopimo v že pripravljeni škropilni zmesi, toda šele za apnom, še po en kilogram salojidincc v sto litrih te zmesi. Taka škropilna zmes učinkuje potem obenem proti peronospori (paležu) in proti plesnobi grozdja.
Ker salojidina^ primanjkuje, je najbolje, da poškropimo trte najpreje z galičnoapneno zmesjo kot po navadi. Potem si pa pripravimo še primerno množino galičnoapnene zmesi, kateri pridenemo še salo-' jidina (1 kg na 100/) in s to galično-apneno- salo^ jidinovo zmesjo škropimo na to samo po grozdju. Grozdje se mora tako poškropiti, da pride tekočina do drobnih pecljev, na katerih visijo jagode, kajti znano je, da se glivica peronospore (paleža) zaredi v jagodo od pecljičkov. Samoobsebi je umevno, da se mora tekočina na trti posušiti, še preden pade prvi dež, sicer bi bilo treba škropljenje ponoviti.
Klejno krmilo.
Po vojni nastale izredne razmere so povzročile občutno pomanjkanje močnih krmil za našo živino, vsled česar smo prisiljeni iskati zanje primerna nadomestila. V prvi vrsti prihajajo upoštev odpadki v industrijskih obratih in od teh mnogokrat tudi take snovi, na katere v mirnem času niti mislili nismo, da bi iz njih podelovali krmila.
Tako - novo krmilo „klejno krmilo" imenovano, dobimo iz usnjarskega podelovanja. Posrečilo se je namreč na poseben način pridobiti iz odpadkov od usnja, iz katerih smo preje izdelovali le klej ali pa jih uporabljali kot gnojilo, prav dobro učinkujoče močno krmilo velike redilne vrednosti. Po poskušnjah Scheide-mautel-ja vsebuje namreč isto 589 °/0 prebavnih beljakovin in temu primerno znaša njegova škrobna vrednost 605 »/o-
To krmilo se je precej hitro udomačilo v živinoreji in se smatra dandanes kot prav dobro za pospeševanje mlečnosti in pomnoževanje tolšče v mleku, a še posebno primerno za pitanje prašičev.
Klejnega krmila se poklada mlečni živini največ do 250 gramov, t. j. '/4 kg na dan in glavo. Pomešamo ga z drugo krmo, pri čemer pa moramo paziti, da se to izvrši kratko p'red krmljenjem; rabiti pa ne smemo pri tem tople ali celo vroče, vode, ki klejno krmilo pokvari.
Seveda moramo začeti pokladati le zelo majhne množine tega krmila, da se živali polagoma privadijo okusu te prvotno ne baš prijetno dišeče tvarine. Ko se je enkrat živina privadila njenemu okusu, potem lehko zvišamo poklajno množino do največ gori navedene mere.
Še bolj umestna kot za mlečno živino je ta krma za prašiče, ker obstoji iz živalskih odpadkov, za katero vrsto hrane je prašičji, želodec ustvarjen. Prašičem pa je ne smemo pokladati v večjih množinah, kakor do 100 gramov na dan in glavo, ali za 10 živali po 1 kg na dan. Še v manjših množinah pa jo je pokladati perutnini, posebno kokošim, ki se izkažejo zanje hvaležne s pridnim nesenjem.
Tega krmila je dobilo Deželno mesto od Centrale za krmila na Dunaju le nekaj malega, vsled česar ga oddaja le v skromnih množinah, in sicer le za krmljenje prašičev, ker soditi po vrednosti in sestavi istega in vsled omejeno razpoložljivih količin bo vendarle najbolje, pokladati ga samo tej vrsti klavne živine. Že pri površnem opazovanju se namreč opazuje, <ia ima to krmilo v sebi precejšnjo množino dlak, vsled česar ga ne kaže pokladati govedi, ki teh dlak ne more pre-baViti, ampak ostanejo v želodcu, kjer se napravijo sčasoma iz njih prave krogle in ki naposled škodujejo zdravstvenem stanju živine. Prašičji želodec pa je ustvarjen za tako živalsko hrano in prebavi ali izloči te dlake brez vsake škode za telo.
Te črtice naj veljajo kot pojasnilo posebno onim kmetovalcem, ki so dobili od Deželnega mesta klejno krmilo in ki so morda vsled nepoznanja njegove vrednosti in lastnosti z nepravilnim pokladanjem imeli neugodne uspehe pri tem ifi morda celo dvomili o splošni uporabi tega krmilnega nadomestka.
Kako ohranimo mleko sladko?
Dandanes tožijo povsod o velikem pomanjkanju mleka in posebno otroci trpe močno vsled tega. Mo-
ramo torej skrbeti, da ohranimo zdravo in porabno vsaj ono mleko, ki je nam na razpolago. Zaradi tega je v teh težkih časih posebne važnosti ohranjevanje te tako važne človeške hrane, ki se tako hitro pokvari, posebno v vročih poletnih dneh. Ne bo torej brez-potrebno, ako zopet enkrat ponovimo tista načela, ki so merodajna za obdržanje mleka sladkega tudi v poletnem času.
Znano je, da vse mlečne pretvorbe provzročajo glivice, od katerih so nekatere koristne, druge škodljive. O prvih ni naš namen govoriti, ker pri pokvari mleka ne prihajajo upoštev. Pač pa so škodljive one, ki jih moramo vničevati in jim zabraniti, da nam ne napravljajo tega hranila neužitnega ali vsaj manjpo-rabnega. Med škodljive glivice štejemo one, ki podele mleku in smetani nenavaden duh in okus, n. pr. kf-« slobo v nepravem času, ali grenkobo itd; glivice, ki razvijajo v mleku nenavadno barvo : rdečo, modro itd ; slednjič glivice raznih bolezni: jetike, vročice itd.
Kako pa vničujemo te različne glivice ali jim vsaj zabranimo, da ne morejo pokvarjati mleka?
Prvi pogoj umnega mlekarstva je snaga, ki nam edina zajamči gotov uspeh. Toda ne samo v mlekarstvu, ampak tudi v domačem gospodinjstvu obvaruje snaga marsikaterikrat mleko pred p.okvaro, ki bi drugače ostalo neužitno.
Snaga mora vladati že pri pridobivanju, pode-lavanju in prevožnji mleka, torej v hlevih, pri posodah, v katere molzemo, in pri vrčih za hranitev in pre-vožnjo mlekžf, v mlekarnah pri strojih, pri izdelovanju presnega masla in sira, a naposled pri odpošiljanju svežega mleka kakorludi mlečnih proizvodov.
Hleve moramo parkrat na leto pobeliti s svežim apnenim beležem, da se v njem ne morejo razviti glivice, kajti apno je najhujši strup zanje, vzdržuje zrak čist in svež ter zabranjuje lesno trohnobo. Posebno v mlekarnah ne smemo varčevati z apnom, kajti tam se prav lehko razvijajo škodljive glivice, ki jim je najboljša hrana mleko. Stene morajo biti večkrat pobeljene z apnom, ako niso že tako napravljene, da se dajo lehko izmivati.
Za snaženje posode rabimo le čisto, nesmradljivo vodo, najbolje kapnico; še bolje je, ako ji primešamo nekaj sode, kajti soda zamori še preje glivice. Ker je pa dandanes veliko pomanjkanje te tvarine, Si pomagamo stem, da rabimo za čiščenje posode čimnajbolj vročo vodo, kajti tudi vročina vničuje glivice. Z vročino od 70° do 100° C zamorimo glivice v mleku, zaraditega ga segrevamo do te topline, da ga potem laže ohranimo zdravega. Segrevanje do 80° C imenujemo pasteriziranje, segrevanje do 100° C pasteriliziranje.
Po segrevanju navadno ohladimo še mleko na čim nižjo stopinjo, da ga na ta način zopet ohranimo več časa nepokvarjenega, kajti v mrzloti se glivice istotako ne morejo povoljno razvijati, četudi jih mr-zlota .sama ne more vničiti, ampak jim samo pokvari delavnost in jim onemogoči razmnoževanje. Vsaka mlekarna ima dandanes tudi že svojo ledenico ali celo stroj za napravo ledu, da more v poletnem času brez večjih škod pošiljati mleko in mlečne pridelke nizko ohlajene v oddaljene kraje.
To so v glavnem pogoji, ki se jih mora držati vsak, kdor se peča s pridelovanjem ali podelovanjem mleka, ako noče imeti pri tem izgube. Vendar moramo še posebej povdariti važnost, ki jo ima čista posoda na ohranjenje mleka. Posebno vrči, v katerih se ta pridelek razpošilja, morajo biti tako čisti, da se v njih
ne more zarediti niti ena glivica, kajti te se zelo hitro razmnože. Preden stavimo mleko v vrče, moramo jih natanko oprati z vročo vodo, v kateri smo raztopili nekaj sode, da na ta način vničimo vse kali. Potem jih oplahnimo z mrzlo vodo, čisto studenčnico ali kapnico, ki nima v sebi nikakih kali glivic. Nato postavimo mleko na tak prostor, kjer je hladno, da primerna mrzlina zabranjuje razvoj tistim glivicam, ki so morda pozneje prišle nanj. Na ta način smemo pričakovati, da se nam mleko po poti ne bo pokvarilo in prišlo zdravo, sladko in užitno na določeno mesto.
Še eno sredstvo je, ki nam. omogočuje ohraniti mleko po več časa zdravo in sladko. To je dodatek takih snovi, ki umorijo glivice, a ne škodujejo-okusu mleka. Od mnogih takih pripomočkov se je v zadnjih letih najbolj razširil vodikov nadokis, (Wasserstoffsu-peroxyd H202), ki v poletni vročini ohrani mleko sladko tudi do tri in več dni, in mu ne provzroči, ako se ga rabi v določenih majhnih množinah, nikakega neprijetnega Okusa. Vsled te svoje lastnosti se je ta pripomoček v zadnjih letih zelo razširil, da ga sedaj porabljajo že v večji množini od dne do dne bolj. Svoj čas se je poraba tega sredstva za ohranjenje mleka vsled tega opustila, ker je vodikov nadokis, napravljen po starem načinu, vseboval male množine arzenika, ki je zdravju škodljiv. Dandanes pa, ko se rabi za proizvajanje vodikovega nadokisa tako-zvane medicinske vrste, ki se edini i^bi za konservi-ranje mleka, samo čisto, arsenika prosto žvepleno kislino in se ta proizvod sestavlja po elektrolitični poti, ni nikake nevarnosti, da bi prišle v to snov kake druge zdravju škodljive primesi. Ta vodikov nadokis razpade v mleku v čisto vodo in v kisik, prvine, ki so oboje popolnoma neškodljive. Ako vzamemo torej na enMiter mleka 1 in pol cm3 10°/0 (odstotnega) ali 5 cm3 3% (odstotnega) vodikovega nadokisa, potem ne dobi mleko nikakega posebnega okusa. Tak neprijeten okus pride šele tedaj do izraza, ako dodamo večje množine tega sredstva; potem se navzame mleko okusa, ki nekako veže; in pri še obilnejšem dodatku je okus posebno neprijeten. Toda v takem slučaju se vodikov nadokis v mleku ne razkroji popolnoma, vsled česar pride ta njegov neprijeten okus do veljave.
Ker ni vsak vodikov okis zadostno čist, da bi se ga moglo porabiti za ohranjevanje mleka, se je po priporočilu c. kr. ministrstva za ljudsko prehrano začela baviti dunajska tvrdka Moser s proizvajanjem čistega takega sredstva, ki ga lehko vsak naroči pod naslovom: Laboratorium Moser, Dunaj, XIX., Goltzgasse 3.
V lažje razumevanje, kaj pomeni 1 cm3 — pro-storninski centimeter, — naj bo navedeno, da ima en liter 1000 cm3 prostorpinskih centimetrov. Če vzamemo torej 10®/. vodikov nadokis, dodamo za ohranjenje mleka na en liter 1'/a cm3 istega, na 10 litrov vzamemo 15 cm3, na 100 litrov 150 cm3, in na 1000/ mleka* 1500 cm3 ali- en liter in pol. Ako imamo pa na razpolago 3 °/0 vodikov nadokis, potem ga vzamemo na en liter mleka 5 cm3, na 10 litrov 50 cm3, na 100 litrov 500 cm3 ali pol litra, na 1000 litrov pa 5000 cm3 ali pet litrov vodikovega nadokisa.
Iz tega vidimo, kako malo množino te snovi potrebujemo za ohranjenje mleka zdravega in sladkega.
Ohranjevalna lastnost praprota.
Pri nas je le malo poznana tista lastnost praprota, ki uživa v drugih deželah precešnjo upošte-
vanje, namreč kot ohranjevalno sredstvo za razne kmetijske pridelke. Pri nas ga poznamo samo kakor plevel na travnikih in gozdih, ter ga rabimo kot steljo. Na pr. na Angleškem jim služi za zavijanje sadja, ker baje ohrani sadje sveže in je obvaruje pred plesnobo. Na severu ga rabijo tudi za zavijanje ravnokar vlov-Ijenih slanikov, ki jih potem pošiljajo v daljne kraje, da se tako najlažje obdrže sveži. Na Angleškem prevažajo mlad krompir v koših, ki so jih preje izpolnili s listjem praprota, da se po poti gomolji ne pokvarijo in ne začno gniti. Starejši krompir se v večjih množinah shranjuje v jame, ki jih pa ne izpolnijo kakor pri nas s slamo, ampak z listjem praprota. Na tak način se ohrani krompir zdrav skozi celo zimo. Zanimiv je ta poskus, ki so ga pred nekaj leti napravili. Izkopali so dve jami za ohranjenje krompirja čez zimo. Eno so obložili ob straneh s slamo, drugo s praprotnini listjem. Nato so obe napolnili s krompirjem, ki so ga povrhu pokrili deloma s slamo, deloma s praprotom. Obe jami so potem enakomerno zasuli z zemljo. Tisto leto je vladala izjemno stroga zima. Ko so spomladi odkrili jame, našli so krompir v oni, ki je bila krita s slamo, popolnoma segnit, medtem ko je bil v oni, ki je bila pokrita s praprotom, krompir popolnoma zdrav. Dobro bi bilo, da bi tudi pri nas vpeljali take poskuse in se prepričali o vrednosti tega ohranjevalnega sredstva.
Dolžnost vzdrževanja ograj v obrambo kulturnih zemljišč pred škodo po živini, ki se pase.
L. 1912. je stopil na Kranjskem v veljavo zakon, ki se tiče dolžnosti vzdrževanja ograj v obrambo š\ode po živini, ki se pase, in ker dobivamo danzadnevom o tej zadevi nebroj vprašanj ter se čestokrat ta zakon napačno razumeva, zato ga tukaj v celoti objavimo ter pristavimo nekaj pojasnil.
Prvi odstavek § 1. smo namenoma z drugimi besedami povedali ter smo ga razdelili v dva odstavka, da je bolj jasen in laže razumljiv.
Zakon z dne 3. julija 1912, veljaven le za vojvodino Kranjsko, ki se tiče dolžnosti za vzdrževanje ograj, slove:
§ 1. V kolikor zahtevajo zdaj obstoječe pašne pravice, ki izvirajo iz zasebnopravnega naslova ali iz užitnih pašuiških pravic do skupnih (občinskih, pod-občinskih, vaških in drugih) pašnikov, je vzdržavati ograje (plote, jarke, zidove, žive meje) v obrambo kulturnih zemljišč pred škodo, ki jo more narediti živina, ki se pase.
Te ograje ob pašnikih so dolžni vzdrževati po zdaj v občini običajni navadi tisti posamezni zemljiški posestniki, pašni upravičenci, vasi, podobčine ali občine, ki so jih dozdaj dejansko oskrbovali, ali katerim se vsaj da dokazati prejšnje vzdrževanje ograj, če so tudi zdaj iz kateregabodi vzroka opuščeni.
Pri pašnikih, ki se nanovo napravijo po začetku veljavnosti tega zakona, morajo ograje oskrbeti in vzdrževati lastniki teh pašnikov.
Obstoječe zasebnopravne obveznosti za vzdrževanje takih ograj ostanejo neizpremenjene.
§ 2. Ako so kulturna zemljišča vsled zanemar-jenja ali nevzdrževanja ograj ogrožena, ima občinski predstojnik pozvati zavezanca, da popravi ograjo v
primernem roku. Ako se temu pozivu ne odzove, naj občina, in sicer na stroške zavezanca popravo izvrši.
Ako zadene dolžnost vzdrževanja takih ograj občino, podobčino, vas, sosesko ali agrarsko skupino, se razdele dotični stroški med zavezance raztnerno po zmislu občinskega reda.
Glede prisilne izvršitve in glede prisilnega izterjanja stroškov veljajo določila občinskega reda.
§ 3. Glede v § 1. ustanovljene dolžnosti in glede porazdelitve stroškov po § 2. razsodi na podlagi izvršenih poizvedb v prvi st&pnji občinski odbor.
O pritožbah, ki se vlože zoper odborove sklepe, odloči deželni odbor.
. § 4. Ako je glede v § 1. navedenih občin, pod-, občin, vasi, sosesk ali agrarskih skupin uvedeno razdelilno ali regulacijsko postopanje po zakonu z dne 26. oktobra 1887, dež. zak. št. 2 iz i. 1888, so poklicana za dobo tega postopanja razsojati po § 3. agrarna oblastva, in sicer ima razsojati lokalni komisar v prvi in deželna komisija v drugi in zadnji instanci.
(Konec sledi.)
VOJNE ZADEVE in NAREDBE.
Sladkor za popravo vinskega mošta in vinske drozge ter za napravo, petiota.
(Min. naredba z dne 11. junija 1918, drž. zak. št. 212.^
Na podlagi zakona z dne 24. julija 1917, drž. zak. št. 307, se odreja v dopolnjevanju min. naredbe z dne 30. maja 1916, drž. zak. št. 158, tako :
§ 1.
Kdor želi na podlagi po določilih zakona z dne 12. aprila 1907, drž. zak. št. 210, zadevajočem promet z vinom, vinskim moštom in vinsko drozgo od pristojne politične oblasti prve inštance podeljenega dovoljenja za dodajanje sladkorja v vinski mošt ali vinsko drozgo v te svrhe prejemati sladkor, ima količino sladkorja, ki jo v to potrebuje, zahtevati tam, kakor je v tem od pristojnega državnega
kletarskega nadzornika izdanem dovoljenju naznačeno.
§
Kdor namerava z ozirom na določila § 9. zakona z dne 12. aprila 1907, drž. zak. št. 210, in člena III. min. naredbe z dne 18. marca 1914, drž. zak. štev. 69, na-pravljati petiot z uporabo sladkorja, ima pravico do prejemanja sladkorja v te namene, ako je v letih 1909 do 1913 naznanjeval napravo petiota. V tem slučaju ima stranka priglasiti pri pristojnem občinskem uradu do. 1. septembra 1918 množino petiota, katero misli napraviti, kakor tudi množino v to potrebnega sladkorja. Dobljeni sladkor imajo občinski uradi razdeliti med prošnjike.
' § 3.
Prestopki te naredbe se kaznujejo po določilih min. naredbe z dne 4. marca 1916, drž. zak. štev. 61, ki za-devlje ureditev prometa z obdavčenim sladkorjem.
§ 4.
Naredba stopi v veljavo z dnevom razglasitve. Istočasno se razveljavite min. naredbi z dne 11. avgusta 1916, drž. zak. štev. 255.~ in naredba urada za prehrano ljudstva z dne 10. septembra 1917, drž. zak. štev. 375.	*
Ureditev prometa z žitom, moko in stročnatinami.
(Min. naredba z dne 17. junija 1918, drž. zak. št. 216.)
Ta naredba vsebuje nekatere nove in strožje določbe z ozirom na promet z žitom in stročnatinami kakor tozadevna min. naredba z dne 11. junija 1917, drž. zak. št. 235., ki je v izvlečku priobčena na 90. strani lanskega »Kmetovalac« in ki razen v naslednjih izpremembah v celoti velja tudi za letošnje leto.
Člen I. nove naredbe določa, da imajo letos množino žita za posetev določiti deželne politične oblasti, množino stročnatin za seme kakortudi za živež pa bo določil urad za prehrano ljudstva.
Člen II. določa, da smejo rabiti kmetijski pridelovalci na mletev svoje domače in ročne mline, ako jim oblastva to dovolijo.
Člen III. dovoljuje mlinarjem prevzemati žito v drobljenje (šrotanje). Druga določila glede mletja in mlinov sploh so poostrena.
Člen IV. Lanska naredba je določala, da je v zavodu za promet z žitom ob času vojne ponuditi v nakup, oziroma oddati mu one množine žita in stročnatin, ki so bile glasom naredbe zasežene. Sedanja naredba pa določa, da morajo kmetovalci od omenjenih pridelkov ponuditi v ?ia-kup Zavodu za promet z žitom ob času vojne tudi množine, ki jih sicer smejo v svojem gospodarstvu porabiti, pa jih morda niso porabili. Potemtakem niso zasežene le vse množine razen onih, ki jih kmetovalec sme porabiti za živež in za seme, ampak je zaseženo sploh vse, kar kmetovalcu eventuelno ostane, četudi si dotične množine pritrguje.
Člen V. določa, da morejo oblasti odrediti, da mora kmetovalec začetek mlačve vnaprej naznaniti pri občini.
Člen VI. odreja, da morajo kmetovalci, mlinarji i. dr. dovoliti oblastvenim organom nemoten vstop v svoje shrambe in jim dati zahtevanih pojasnil.
Člen VII. za' kmetovalce ni važen.
• . Člen VIII. določa, da se more samopreskrbovalcem odvzeti pravico lastne preskrbe, ako so bili na podlagi § 32. min. naredbe z dne 11. junija 1917, drž. zak. št. 235, kaznovani od pristojnega sodišča zaradi prikrivanja žita ali stročnatin, ali zaradi poškodovanja, vničenja, odstranjenja, nedovoljenega .podelavanja, pokrmljenja ali prodaje istih, oziroma ako so bili na podlagi § 34. iste naredbe kaznovani od političnih oblasti.
Člen IX. Naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve.
Prodaja sena v košnji
je po novi odredbi dovoljena, toda posestnik travnika mora naznaniti oddano košnjo c. kr. okrajnemu glavarstvu ter navesti ime kupca (najemnika) in množino pridelanega sena. Kupec (najemnik travnika) mora dobiti za prevoz sena potom dotičnega županstva prevozno dovoljenje, ki ga izda poslovalnica za suho krmo pri c. kr. uradu za ljud<ko prehrano, podružnica za Kranjsko v Ljubljani. Opozarjamo na to naša županstva, posestnike travnikov, ki so oddali svoje travnike v najem ali ki so prodali samo košnjo na njih in kupce takih košenj, ozir. najemnike travnikov. Brez prevoznega dovoljenja se kupljeno seno ne sme pre-peljavati, ker bi se sicer lehko zaseglo in odvzelo.
Priglasitev zalog lesa.
C. kr. deželna vlada objavlja sledeče:
Na razglas c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z dne 8. marca 1918, št. 6979., dež. zak. št. 10,
je prijavilo le pičlo število gozdnih posestnikov ter lastnikov in hranilcev lesa, ki bi bili morali do 8. aprila 1-91§. priglasiti gospodarskemu mestu za les na Dunaju (Holz-vvirtschaftsselle Wien, I., Reichsratsstrasse 11) svoje zaloge lesa, v kolikor so obsegale iste po stanju z dne 31. marca 1918 najmanj 300 prostorninskih metrov drv za kurjavo ali najmanj 300 polnih kubičnih metrov lesa za podelavo (okroglega, obtesanega in klanega lesa razžaganega blaga).
V pojasnilo določil omenjenega razglasa je pripomniti, da je vsak gozdni posestnik, oziroma vsak lastnik ali hranilec lesa dolžan priglasiti les, če znaša skupna množina lesa ali drv vsaj 300 polnih kubičnih metrov, oziroma 300 prostorninskih metrov, najsi se nahaja les v gozdu, na skladiščih ali na obratovališčih, naj si bodo skladišča v eni ali več občinah in tudi v slučaju, če je mogoče les dobaviti ali ne.
Po točki 3. omenjene naredbe ni priglasiti tistih zalog lesa, s katerimi posestnik ne more razpolagati, ki so zasežene po vojaštvu in so torej že prešle v last vojaštva.
Nadalje se opozarja na določila točke 8. omenjenega razglasa, da vsakdo, ki opusti predpisano prijavo ali v nji vpostavi neresnične podatke, zapade po § 18. sedaj veljavne ministrske naredbe z dne 11. aprila 1918, kazni na denarju do 20.000 kron ali zapora do 6 mesecev.
Slednjič se še opozarja, da se morajo zaloge lesa po stanju z dne jo. junija ipi8 priglasiti najkesneje do 8. julija ipiS Gospodarskemu mestu za les na Dunaju (Holz-wirtschaftsstelle Wien, I., Reichsratsstrasse 11).
Za priglasitev potrebne tiskovine je zahtevati pri pristojnih okr. političnih oblastih, oziroma pri mestnem magistratu v Ljubljani.
Oddaja državnih žrebcev za kmetijska dela.
Glasom odloka c. kr. kmetijskega ministrstva z dne 31. maja 1918, št. 28.751., se bodo posojali za čas koncentracijske periode državni žrebci popolnoma zanesljivim kmetovalcem pod dosedanjimi pogoji. Porabljati se jih bo smelo izključno le za kmetijska dela. Vsak prejemnik podpiše prevzemno potrdilo, v katerem se zaveže žrebce dobro krmiti in ž njimi pravilno ravnati ter jih v dobrem stanju vrniti 6 tednov pred začetkom nove zaskakovalne sezije. Žrebci se bodo oddajali primerno podkovani posamezno ali tudi v parih le v kraje, kjer ni kužnih nevarnosti. Kdor izposojenih živali primerno ne krmi ali jih porablja tudi za nekmetijska dela, se mu takoj odtegnejo.
Prošnje za prepustitev je naslovljati na c. kr. državno
žrebČarno v Gradcu (K. k. Staatshengstendepot in Graz).
*
VPRAŠANJA in ODGOVORI.
Na via kmetijsko-gospodarska vprašanja, ki dohajajo na e. kr. kmetijsko družbo kranjsko ali >ia uredništvo .Kmetovalca". se ničelno odgovarja ia v .Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med .Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če Je priložena znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana s celini imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V .Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevo ime, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj 4 dni pred izdajo lisla; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj teli odgovora na kako kmetijsko-gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Ha vprašanja, ki niso kmetijsko - gospodarska, se ne odgovarja v „Kmetovalou", ampak le pismeno, Se Je pismu priložena i K v znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasili zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega Jamstva.
Vprašanje 94. Lansko leto sem pripustil kravo k biku, drugega dne mi pa ni dala več pravilno mleka, ampak pri jutranji molži prav nič, četudi je bilo vime napeto, popoldne zelo malo, zvečer pa zopet nič. Tedaj je ostala krava breja. V polovici časa brejosti je postala krava popolnoma suha. Letos sem jo zopet vodil k biku
in posledice so bile iste. Toda krava ni ostala breja, ampak mi* sedaj zopet daje mleko kakor navadno. Zakaj krava ne daje mleka ob pojatvi in zakaj tako hitro neha z mlečnostjo, ko je ostala breja? (P. P. v S)
Odgovor: Nekatere krave so v času, ko se pojajo, in po uploditvi več ali manj občutljive, kar ima lehko različne posledice, največkrat pa na mlečnost. Mlečnost je. v naravni zvezi z brejostjo. Skoraj vedno opazimo, da krave v času, ko se pojajo, dajejo manj mleka, kajti pojatev kot taka vpliva na mlečne žleze ter s tem zadržuje ali vsaj omejuje njih delovanje. Ko je pa krava zaskočena in je ostala breja, odpade sicer vpliv pojatve na mlečne žleze, in krava daje zopet isto ali le malo manjšo množino mleka, kakor ga je molzla pred pojatvijo. Toda čez nekaj časa opazimo, da je mleka vedno manj. Tu prihaja zopet drugi vpliv do veljave, in sicer brejost. To si tolmačimo na ta način, da z moškim semenom oplojeno žensko jajce potrebuje, ko se začne razvijati, več hrane in izločuje snovi, ki omejujejo delovanje mlečnih žlez na korist večjega pritoka hrane v telčnik za novo nastali zarod. To je naravni zakon, ki ga opazujemo pri vseh živalih. Med spolovili in mlečnimi žlezami vlada namreč nekaka vzajemnost, ki jo povzročajo posebne vrste snovi, hormoni imenovani. Hormoni so zelo zamotano sestavljene beljakovinaste spojine, ki so vsled tega dandanes še malo poznane. Ti vplivajo na žleze deloma kemično, deloma živčnato in imajo kot posledico zmanjšanje ali povečanje mlečnosti, kakor je pač primerno za razvoj teleta v kravjem telesu, ali pa za po-množenje hrane za rojeno tele. Omeniti je pa, da niso vse krave enako občutljive pri brejosti, kajti nekatere dajejo več, druge manj časa mleko. V tem slučaju nima človek moči, da bi vplivat na žival, da se predrugači, ostane nam pa edino ta možnost, da povišamo tupatam mlečnost pojajočih se in brejih krav z boljšim krmljenjem. Za Vaš slučaj pa V*m ne vemo dati drugega nasveta, kakor da poskusite v času pojatve in brejosti krmiti kravo bolje, in sicer s tečnimi močnimi krmili. To sredstvo bo morda kaj pomagalo, toda tudi za to so različne krave več ali manj dovzetne, in pri vseh kravah ta pripomoček ne učinkuje.
Vprašanje 95. Ker sem vsled lanske suše in rekvi-riranja sena prisiljen pasti svojo živino na tujem svetu, drugače jo moram odprodati, prosim pojasnila, ali Smem pasti po grmovju, kjer nihče ne kosi? Sosedje mi pretijo s tožbo, ker pasem na takih zemljiščih, dasi sem čital v časopisih, da je sedaj v času vojne paša dovoljena na vseh onih prostorih, ki se drugače ne izkoristijo za krmo. (M. H. v D.)'
Odgovor: Po naredbi c. kr. kmet. ministrstva z dne 23. februarja 1916, drž. zak., štev. 53., je žetvena komisija v vsakem okraju dolžna dognati t,sta zemljišča, travnike, pašnike ali planine, ki jih lastnik ne more aii noče uporabljati za pridobivanje krme ali za pašo. Ta svet mora žetvena komisija naznaniti okrajni politični oblasti, ki pozove lastnike, da se izjavijo ali hočejo in ali morejo izkoristiti krmo na njem. Ko se ugotovi, da bi na teh zemljiščih ostala krma neuporabljena, določi jih politična oblast občini, da jih izrabi na najprimernejši način. Tedaj prisodi občina posameznim posestnikom na njih prošnjo zemljišča za pašo ali pa za pridobivanje krme proti odškodnini, ki pripade občini. Nihče pa ni upravičen samovoljno izrabljati tuj svet v svoje svrhe, pa naj si bo kot paša ali travnik ali v druge namene, ampak mora vedno imeti v ta namen dovoljenje od občine ali od žetvene komisije, oziroma od politične oblasti. Tako se glasi ta sedaj veljavna,
naredba. Če hočete torej pasti svojo živino na tujem svetu, morate se dogovoriti z sosedi, da Vam to dovolijo proti odškodnini; ali se pa obrniti na žetveno komisijo ali na občino, da ta določi svet, ki se drugače ne uporablja za krmo in ga Vam dogovorno s politično oblastjo in županstvom prisodi za pašo proti primerni odškodnini. Ako si pa samovoljno lastite pravico paše na tujem svetu, morate biti pripravljeni, da Vas sosedje tožijo in Vi zapadete kazni, oziroma globi ter povrnitvi vseh stroškov in odškodnine.
KMETIJSKE NOVICE.
Ustanovni občni zbor kmetijske podružnice v Kotu se je vršil v nedeljo dne 16. t. m. v Kotu. Na željo pripravljalnega odbora sta se zborovanja udeležila adjunkt c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani dipl. agr. A. Jamnik in deželni poslanec ter odbornik c. kr. kmetijske družbe A. Mihelčič iz Lokvic. Po nagovoru teh dveh so se vršile volitve v podružnični odbor. Za načelnika je bil soglasno izvoljen I. Štefan iz Kota, za odbornike pa J. Šušteršič za vas Lipovec, M. Pavlišič za vas Brezje, župan J. Hočevar za Nestopljo vas, J. Kapš za Starihov vrh, J. Saje in Jak. Štukelj za vas Kot in I. Golobič (namestnika Zupančič in Bukovic) za Sadinjo vas. Po izvolitvi se je vršila seja novega podružničnega odbora, v kateri se je natančneje določil delokrog odborovih članov, kakortudi bodoče delovanje podružnice. Sklenjeno je tudi bilo, da se imajo podružnični člani obračati v vseh zadevah na za vsako posamezno vas izvoljenega odbornika, kateri ima potem zadevo v skupni seji predložiti odboru v izvršitev. Po tem potu se ima v bodoče vršiti naročanje in prejemanje kmetijskih potrebščin, gnojil itd. Udeleženci ustanovnega občnega zbora so posebno izrazili svoje zadovoljstvo na tem, ker ima Belo-krajina, odkar je stekla karlovška železnica, tudi v glavnem odboru c. kr. kmetijske dtužbe kranjske v Ljubljani svojega posebnega zastopnika.
Sprejem goveje živine na pašnik c. kr. kmetijske družbe kranjske na Ivju v radeškem sodnem okraju na Dolenjskem. Kmetijska družba je kupila moderno urejen pašnik na Ivju, ki leži 500 do 600 m visoko nad morjem v dobri legi, z dobro vodo, z ugodnim podnebjem, ter je Zato tudi prikladen za živino, ki prihaja naravnost iz hlevov. Paša je obila, enaka kakor na kakem bujno rastočem travniku, zato more živina jesti, kolikor hoče. Izključna reja na paši noč in dan je izrednega pomena za zdravje in razvoj živine. Ob deževnem in mrzlem vremenu ima živina prost vhod v hleve, kjer se ji poklada, če je potrebno, dobro seno. Najboljši uspehi se dosežejo pri živini, ki še rase in ki je torej 1/2 do 1 1/2 leta . stara. Družba sprejme na pašnik še kakih 50 glav zdrave goveje živine v popolno oskrbo do konci letošnje pašne dobe, t. j. nekako do konci meseca oktobra. Pristojbina za pašo znaša 1 K za vsak kilogram žive teže, ki jo živina na paši pridobi, oziroma najmanj 50 vinarjev na dan, če se živina iz kateregakoli vzroka dovolj ne zredi, če je n. pr. že prestara, se sploh noče rediti ali pasti itd. Živina se na pašniku redno tehta in če kako živinče dovolj ne uspeva, se to sporoči lastniku, da jo eventuelno s pašnika vzame. Oni kranjski živinorejci, ki hočejo dati svojo govejo živino na ta pašnik, naj jo kar preprosto pripeljejo na Ivje, kjer naj jo izroče upravniku Mihi Čerčku, ki da vsa druga pojasnila. Dohod na pašnik Ivje je iz Radeč čez Njivice in Močilno, ali čez Brunek in Rudno vas, ali iz Št. Janža čez Leskovec.
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	za vojvodino kranjsko.
Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 6 K na leto. Posamezna številka stane 40 h. Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 240 K, na ■'!, strani 160 K, na >/s strani 80 K, na '/, strani 40 K in na '/„ strani 20 K. Družabnikom 10 °J„ popusta. Vsaka vrsta v ..Malih naznanilih« stane 90 h.
Urejuje inž. Rado Lah, založba c. kr. krnet, družbe, tisk J. Blasnika nasl. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
St. 12. V Ljubljani, 30 junija 1918. Letnik XXXV.
Blagovno poročilo.
Ljubljana, 30./VI. 1918. — Prevzemne cene c a 1916,17 za sledeče avstrijske pridelke : Za sto kg Drž. zak. 219 z dne 31. julija 1917: Pšenica K 40"-. Rž K 40.-. Pira K 40"-. ječmen za varenjeK37—. Ječmen z'a krmo K 37-—. Oves K 36'—, pri oddaji pred 15. nov. se pribije še 2 K pri 100 kg. Po min. nar. z'dne 29-/9. 17. drž. zak. št. 391 veljajo naslednje prevzemne cene za 100 kg: koruze K 38"—, prosa K 40'—, ajde K 40--, graha K 80-, fižola K 80'-, leče K 120"-, boba K 60--, grašice K100-oziroma K 51"—, ter K 35'—, zadnjega žita K 35"—, oruženih koruznih storžev K 15"— franko mesto prevzema, jedilni fižct'1 in bob vseh vrst K 40"—. fižol in bob, grahalileča za krmo K 30—. Grašica K 29'—. Mak K 150--. O g r S č i ca K 100--. Repič K 97.-. Suhe č e š p 1 j e , sto kg, Drž. zak. 290. z dne 6. sept. 1916: a) do 105 kom. K 104'—. b) 106 do 130 kom. K 100--. c) nad 130 kom kg K 95—. d) merkant. blago K 65--. Povidl K 120"-. Držav, lak. 159 z dne 10. aprila 1917: Slad ne kali K 22-—. Pivovaruiške tropine, posušene K 26 -. Tropine s o I n i n i h rož, oluplj. pečk K 25--. neoluplj. K 17-—. Tropine bučnih pečk oluplj. K 30"—, neoluplj. K 20"—. L a n e n e tropine K 25—. Konopne tropine K 19—. Tropine repnice K 18—. Makove tropine .K 24'—. Krompirjevi izlužki posušeni K 19'— sto kil, kolodvor obratovališča, brez vreč, vštevši stroške nakladanja. Krompir 32 K od 11/1V. 1918 dalje. Drž. zak. 390 17 z dne 23. sept. Seno 25 K, škupa (ržena slama) 14 K, slama od žita, graha, in gr a ši c e-12 K, fižolova.bobova, leči na, makova, repična in koruzna slama po 7 K za 100kg. Jajca. V ozemlju Ljubljane velja kos pil pridelovalcu 28, v trgovini pa 32 vinarjev, v vseh drugih delih dežele velja jajce pri pridelovalcu 20, v trgovini pa 24 vinarjev, glej ukaz c. kr. dež. predsednika z dne 7. nov. 1916 št. 34.201. Moka. Pšenična moka za peko, pše-nični zdrob, pšenična debela moka igraham krušna moka i K 110'-; pšenična moka za kuho K 90'—; pšenična enotna moka K 75"—; ržena enotna moka K 47' - za 100 kg od bližnje železn. postaje mlina ibrez vreč). — Ajdovamoka, bela št. 1, 82 h; temna st. 2, 58h. Koruzen zdrob 84h, koruzna moka 52 h, koruzna obloda 52 h. (Odredba c. kr. dež. vlade z dne 14. maja 1916, št. 16.303) Ješprenj št. 10, 66 h; št. 9, 68 h; št. 8, 75 h.	(7)
Žita in moke posreduje občinam Zavod za promet z žitom ob času vojne, podružnica v Ljub-javi. Gori označene prevzemne in najvišje cene objavljene so čisto neobvezno glede pravilnosti. Za semensko blago določene so primerno višje cene.
Tržna poročila.
Cene za klavno goved. (Ukaz dež. preds. z dne 10./3. 1917., št. 8855. in fcrz. kmet. min. dež. vladi z dne 20./III. 18. št. 15515) - Za 1 kg žive teže veljajo naslednje najvišje cene in sicer: za voli I. kakovosti po K 4'50, II. kakovosti po 4 K, III. kakovosti po K 3*50; za krave I. kakovosti po K 410, II. kakovosti po K 3'70, III. kakovosti po k 3-30; za telice in bike I. kakovosti po K 4-30, II. kakovosti po K III. kakovosti po K 3-40, za koščeno živino po K 2'80. Za kalo se sme odbiti do 5% od žive teže v kolikor je živina nakr-mljena ali napojena. (Glej lanski .Kmetovalec* stran 47, 52, in 81.)
Najvišje cene za prašiče. (Min. naredba z dne 6.,7. 1916, drž. zak. št. 211.) — Za 1 kg žive teže veljajo najvišje cene in sicer za pitane prašiče, ako pridejo res v zakol (iz hleva) po K 5-50, za debele prašiče zanadaljno pitanje, ki so od 60 -90 kg težki po 6 K, za mesnate
fr a s i č e nad 40 kg žive teže po K 4-70, za p i-ane prašiče pod 60 kg in mesnate prašiče pod 40 kg ni določena nikaka cena, a jo zato določa ukaz. dež. predsednika, ki tu sledi. (Glej pred lanski .Kmetovalec" stran 103, 118).	(8)
Najvišje cene za prašiče, ki jih min. nar. z dne 6./7. 1916 ne omenja. (Ukaz dež. preds.) Za 1 kg žive teže veljajo nasled.ije najvišje cene :
A.	za odstavljene pujskedo3 mescev starosti: 1) domačega plemena po 8—9 K, križanih pasem po 9—10 K, žlahtnih pasem po 10—12 K;
B.	za prašiče za zakol in sicer: pitane prašiče pod 60 kg žive teže in nepitane pod 40 kg žive teže 1.) domačefea plemena po K 5 —, križanih pasem po K 5'50, žlahtnih pasem po K 6-—. Za prašiče za pleme, ki so navedeni pod B se sme pribiti še 25°/o, ako se jih proda za pleme. Za plemenske mrjasce in za breje svinje gorenje cene ne veljajo. (Glej lanski .Kmetovalec" stran 47.)
Svinjska mast In sveže meso po K 7-80 za kg čiste teže. (Min. nar. z dne 6./7.1916. — (Glej pred lanski .Kmetovalec" stran 103, 118.) Za svinjsko mast pa določa novejši ukaz dež. predsednika z dne 1./4.1917 št. 10.384 odškodnino in scer za 1 kg surove masti po K 7-—, scvrte svinjske masti po K 8'—. (Glaj lanski .Kmetovalec? stran 55).
Mala naznanila.
,'.a vsako besedo je naprej plačati 6 vinarjev v ienarju ali znamkah, sicer se naznanila ne objavijo, /sak ud c. kr. kmetijske družbe more na leto brezplačno prijaviti eno štlrivrstno objavo, tičočo se gospodarskega prometa. Upravnlštvo ne prevzame posredovanja.
(■liho nnhs (jurčke) kupuje po najvišjih cenah IJUllG yUUB tvrdka M. Geršak & Co., Ljubljana Kongresni trg 10.	119
TuHi Ivfnc kupuje R. Luckmann, I U UI Idila prej J. Leuza nasl. t L ubljanl na Martinovi (Ahacijevl) cesti 10 p« nftjviSJlh cenah raznovrstna zelišča, suho cvetje (suhe rože), lipovi) cvetje, korenine, lobjeln semena. Kdor si hoče s pridnim nabiranjem zagotoviti dober zaslužen, naj zahteva pojasnila' pri imenovani tvrdki. Cene, ki jih plačujem nabiralcem, so letos izredno visoke. 115
Stiskalnico za grozdje, K.0^:
na g. Girot, Št. Jernej, Kranjsko.	120
Voz
(zapravljenec), vlnto in kosiln co ima naprodaj Marg. Babnik, Zg. Šiška 32.	121
Voz za par honj, p"dd°j z^noVdogo-
voru pri Franu Borštnar v Spodnji Šiški 216 I
124
Rpnrin -mntnnip z novodobnim parnim hla-□ ti 11UIII "UlUlUrjC dilom s 3 ali 5 konjsk. moči, stalne ali prevozne, zelo priprosti in zanesljivi, najpripravnejši za kmetijstvo in obrtnike, pošlje v približno 2 mesecih, ter posreduje vse druge potrebščine in kmetijske stroje, kakor mlatilnice, pa-rilne kotlje za živinsko krmo ali pa za žganjekuho, gnojniSčne sesalke itd. ter izdeluje domače mline z jeklenimi ali umetnimi kamni na roko ali drugo silo, vse po mogoče zmerni ceni Josip Božič, p. Grafenstein; Koroško.	125
Večjo množino deteljine in več sanshih ftoz ^^^^^ ™os*0.
Inftarnat ali rdeče detelje šo5sa
meni Sever & Komp , Ljubljana.
tr-se-127
(53) SOO KRON.
Vam plačam, če Vam moj .Ria Balsam" teko rti treh dni ne odstrani brez bolečin Vaših kurjih očes , bradavic in roženic. Cena ene posodice z jamstvenim pismom K 3'—, tri zaklopnice K 6'—, šest zaklopnic K 11.—. Stotine zahvalnih dopisov. Ke-meny Kaschau (Kassa), Poštni predal 12 (Ogrsko) 903.
registrovana zadruga z neomejeno zarezo v
v LJubljani, g lastnem domu, Miklošičeva cesta št. 6, nasproti hotela „llnion" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
(5)
Vloge v »Ljudski posojilnici« popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
4 V
Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1917 nad 34 milijonov kron.
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih
4 krone 26 vinarjev na leto.
»Ljudska posojilnica« sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poioštru
ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše.
za pravočasno dobavo zanesljivega semena tr>av in detelj! Mešanica zanesljivih travnih semen
ki sestoji jamčeno z : semena domače detelje,
, nemške lucerne ali sedemletne detelje,
hmelske lucerne, , francoske pahovke, , angleške ljulike, , mačjega repa
oddaja c. kr. kmet. družba kranjska v Ljubljani svojim udom po 8 K kg.
Kmetovalci I Mešanico travnega semena si nabavite šele, ko poznate množino in kakovost posameznih pridejanih vrst in ko na tej podlagi izračunate vrednost mešanice.	(22)
15 »/o 8 •/, 18 0/o
17 »/o
17 •/, 25 »/„
Garje ^ srbečico
odstrani hitro dr. Emil Fleschovo origjn.
„Skaboform - mazilo".
Poskusni lonček K 3'—, večji K 5'—,
obiteljska mera K 12'-. (32)
Ob večjih naročbah za živino veljajo naslednje znižane cene:
1 kg K 25,5 kg K100,10 kg K180,25kg K400.
Pošiljanje franko. Naročite edino pri izdelovalnici:
Dr. Emil Fkschoia lekarna „Pri kroni",
Gydr (Raab] Ogrsko.
Podkovska- šola
c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani
sprejme v službo	(43)
podkovskega m kovaškega mojstra.
Plača po dogovoru.
Nastop po možnosti takoj.

^ (39) *
*
Nič ne pomaga po toči zvoniti! Boljše, prej zavarovanje skleniti.
*	Zavarovanje proti shodi po toči |
sprejema pod ugodnimi pogoji in po nizkih stavkih	^
*	generalni zastop c, kr. priv. avstr. zavarov. družbe JDUNAV" *
v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3.
X Zglasite se pravočasno! Pojasnila poštnine prosto. ^
JR	d.jix._:______■__________:__* '
*
Pošteni posredovalci* se sprejmejo.
*
Poštne hranilnice račun štev. 828.400. Telefon štev. 185.
Uatanovljena 1882.
Kmrfska posojilnica
ljubljanske okolice
reglatr, sadrnff« a neomaj. utiu
• v LJUBLJANI •
v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti štev. 18. Obrestuje hranilne vloge po 4 '/4 °/o
iirM t takega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica »asaa «a vložnik«.
Sprejem* tudi vloge v tekočem računu v mve»i t čekovnim prometom ter jik obrestuje od dne vloge in do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog 28,000.000 hran
===== Stanje rezervnih zakladov: 1,000.000 kron. =====
Družbene vesti.
*	Modra galica je sedaj vsa razdeljena in so naročitve bile vse po vrsti v primernih obrokih izvršene tako, da je tudi letos zopet vsak vinogradnik na Kranjskem imel vselej za vsako škropljenje zadosti modre galice po-K 3'70 za kg pri rokah. Družba z zadoščenjem ugotavlja, da se je obširna akcija vzlic vsem težkočam pri dobav-ljanju (pomanjkanju materijala, železniških voz, delavnih moči, vreč in sodov) tudi letos v lepem redu izvršila. Družba si radi tega zase sicer ne prisvaja nobenih posebnih zaslug, pač pa na tem mestu izreka vsem marljivim razdeljevalnicam in zaupnikom po deželi toplo zahvalo za obilni trud, ki so ga imeli s prevzetjem nadrobne razpečave modre galice. Računi glede povračila tozadevnih stroškov se bodo sklenili z 10. junijem t. 1., vsled česar naj se družbi pravočasno predložijo železniški vozni listi in potrdila voznikov za prevažanje itd., ker se na poznejše vloge ne bo mogoče ozirati.
*	Sodi Od galice. Razpošiljanje galice je bilo letos tudi vsled tega često skoro onemogočeno, ker je tvornicam sodov zmanjkalo. Že lani se je c. kr. poljedelsko ministrstvo zato s tvornicam dogovorilo, da le-te vzamejo prazne sode za ceno po 7 K 50 za vsak sod v dobrem stanju franko Liesing pri Dunaju nazaj. Poživljamo torej prejemnike galice naj čimpreje odpošljejo kolikor mogoče dosti dobrih sodov franko nazaj na naslov Wagenmann, Seybel & Co. A. G. chem. Fabriken, Liesing, (postaja Liesing pri Dunaju) in naj tvornicam sode kar naravnost računijo. Seveda velja cena le za sode, ki so vsebovali ;po 250 kg galice, manjši so primerno ceneji.
*	C. kr. kmetijska družba kranjska ima za svoje ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine:
Kajnit, vsebujoč) 124»/0 do 158 % kalija, bo družbi te dni došel. Opozarjamo pa kmetovalce ponovno, da to gnojilo ni primerno za gnojenje ajdi, temveč le za travnike ali pašnike ter njive, posebno če se jih je morda že preje pognojilo z fosforovimi in dušičnatimi gnojili. Naročitve se. sprejmejo neobvezno do 20. julija t. 1. Pripo-račamo udom posebno, da si priskrbijo kajnit že sedaj 3.0 jesensko kalijevo gnojenje.
Seme lucerne detel j e ogrske provenience, jam-čeno brezpredenično in skrbno čiščeno po K 16.— kg.
Seme domače ali črne detelje, istotako čiščeno s strojem »Cuscuta« jamčeno brezpredenično in največje kaljivosti pri odjemu 50 ali 100 kg in več po K 10"—, pri manjšem odjemu po K 12"— kg.
Seme hmelske lucerne (Medicago lupulina) dve-ietna rumena detelja stane pri družbi 5 kron kg. To brezpredenično seme uspeva tudi v slabih, apnenih ali lahkih zemljah in je posebno priporočljivo za primes k travnim semenskim zmesem.
Travna semena: Mačji rep . > . K 6"— Angleška ljulika „ 6'— Francoska pahovka „10'— Travna mešanica „ 8'—
Vreče za semena trave in detelje morajo udje naročniki po možnosti družbi obenem z naročitvijo dostaviti. Le koder to nikakor ni mogoče priskrbi družba udom sama primerne močne vreče. Te vreče so pa sedaj j ako drage in jih mora družba po nastopnih cenah računiti, ne da bi jih za te cene potem nazaj jemala : pri pošiljatvah' do 10 kg stane vreča K
3	—
4	—
5	—
6	—
» »> „ „	K
» , » 20 „ „	K
i, » 25 „ „	K jvečje vreče stanejo vselej primerno več.
Kalijev hipermanganat po 8	K kg. Natrijev bisulfit po K 1"40 kg.
Natrijev tiosulfat (salojidin) po	K 160kg.
Žveplenokislo glino namesto galuna, kot primes galičnemu škropivu, ima kmetijska družba v zalogi, ter jo oddaja po 1 K kilogram.
Galun po K 240"— sto kg. Polovico modre galice si vinogradniki lehko prihranijo, če k galici za napravo škropivne zmesi vzamejo galun ali žveplenokislo glino. Kolikor dodajo teh snovi, toliko manj drage galice jim je treba, dokazano pa je, da se lehko brez škode za učinkovitost škropiva porabi do polovice galuna ali gline k ostali polovici modre galice. Apna pa je toliko vzeti, kakor navadno. Škropiva, ki je tako prirejeno, tudi dež ne od-pere tako hitro iz listja, vsled česar družba vsem vinogradnikom nakup galuna in gline poleg galice vselej prav toplo priporoči.
Melior, preskušeno sredstvo proti peronospori na trtah in proti drugim glivičnim in živalskim škodljivcem na vseh rastlinah, stane kg za ude 3 K 40 vinarjev. (Glej spis »Melior« v »Kmetovalcu« št. 11. z dne 15. junija 1915.)
Fenolftaleinov reagenčni popir, ki se rabi pri napravi trsnega škropiva, pola ali zaklopnica po 1 K.
Trakove za vezanje snopov (enostaven motvoz) v klopčičih po 2000 gr po K 12"— kg.
Mlečne cevi iz kosti, štev. 3561 po K 1'40.
E p o n i t, s katerim se vzame vinu vsak zoprn okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. stane kg 7 K.
Trokarji so po 8 K komad. Požiralnikove cevi in trokarji služijo v [to, da se napenjanje govedi hitro odstrani.
Požiralnikove cevi z dvojno tkano cevko za koze po K 29"—, z žično cevko za goved št. 3466 po 15 K.
Bernadotov vinomer (vinsko tehtnico) za hitro določanje alkohola v vinu mrzlim potom. Cena temu vi-nomeru je 15 K ter je denar pri naročitvi naprej poslati.
Ca
KMETIJSKA
kr.
DRUŽBA
je dala naslednja	10
»GOSPODARSKA NAVODILA"
posebej ponatisniti iz „Kmetovaica" in jih oddaja komad
po 20 vin.
Denar ali znamke je treba
Zakaj vino črni, kaj je temu vzrok in kako se'odpomore. Rak na sadnem drevju. Gnojenje vinogradov. Kako se iz gnilega grozdja napravi dobro in stanovitno vino. Ciste drože in njih raba v kletarstvu.
Navodilo, kako je spravljati in razpošiljati namizno sadje. Kako se pripravlja dober vinski kis.
Vzroki neplodnosti pri govedi. Kako se pravilno ravna z vinsko posodo.
Krmljenje z oljnimi tropinami. Čiščenje in precejanje vina. Bradavice pri domačih živalih. Kisli črviček.
Zeleno ali suho cepljenje trt. Vnetje vimena ali volčič na vimenu.
Kaj je popek in kako se pravilno ravna s popkom novorojenih živali. Zavrelka. Trtna plesnoba. Nova naredba kranjske c. kr. deželne vlade glede zvrševanja rczarstva.
Kislost (kisloba,) in razkisanje vina.
Vinske napake, kako se Jih je ogibati in kako se popravijo, kadar so nastale. Mazanje trt z zeleno galico. Močno krmilo .ribja moka* kot pospeševalno sredstvo za rast
ob naročitvi naprej poslati, in pitanje prašičev.
42.	Kržljavost ali okrnjenost trt.
43.	Dolžnost vzdrževanja ograj v obrambo kulturnih zemljišč pred škodo po živini, ki se pase.
43. Kaj je presnavljanje v živalskem telesu?
46. Kaj so bradavice (gobe) in kako jih odpravimo?
48. Kožni izpuščaji pri prašičih.
51. Zdravljenje kužnih bolezni s cepljenjem.
5?. Sredstva proti trtni plesnobi.
53.	Kteri način zelenega cepljenja trt je najbolj priporočljiv.
54.	Nove zakonske določbe o sporih pri kupčiji z živino.
55.	Konserviianje sadja brez sladkorja.
56.	Kako živi žitni molj in kako se pokončuje.
57.	Snetjavost pri žitu.
58.	Kako se jajca ohranijo.
59.	Natrijev bisulfit kot nadomestno sredstvo za žveplo.
60.	Kako se obnavljajo in popravljajo meje?
61.	Kdo se naj še zglasi za državni preživljenski (vzdrževalni) prispevek ?
62.	Presojanje krmil po škrobnih vrednotah.
63.	Garje pri konjih.
64.	Apneni dušik, najboljše sedanje dušičnato gnojilo.
Vabilo
na
redni občni zbor
Mlekarske zadruge v Zagorju
pri Št. Petru
ki se vrši
v nedeljo dne 14. julija 1918
točno ob 4. uri popoldne
v šolskih prostorih v Zagorju.
Ur
Vspored:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje letnih računov za 1. 1917.
3.	Nadomestna volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
V Zagorju, dne 26. junija 1918.
Nadzorstvo.
Kmetovalci!
Ne samo stanovska temveč tudi naša narodna dolžnost nas veže, da se strnemo vsi v Kmetijski družbi. Le v kmetijstvu je bodočnost našega naroda. Po vojni nas čakajo ogromne naloge, ki jim bomo kos le s pomočjo stanovske organizacije — sicer utonemo. —
I Samo !
za
enoJrw
pošilja
c.hp.hmet.dpužba :: kranjska ::
ilustrirano knjižico
Jzrejevanje :: matic" ::
ki je neobhpdno potrebna vsakemu čebelarju.
J. Komatič,
prodajalec strojev Ljubljana,
Gradišče štev. 11 priporoča dobro znano tovarno
WELSIA
ki izdeluje izvrstne brzoparilnike
vseh velikosti in po-rabne obenem za kuhanje žganja. PriporoCam tudi
!! decimalne tehtnice !!
od 50 do 300 kg
in	(50)
žitočistilnike
(pajkelne) na 6, 8, 9 in 12 mrež. Cene po dogovoru.
Proda se
iz proste roke
15 do 20 parcel
njiv, travnikov in nekaj malega za drvarijo.
Ivan Renko,
Brce št. 7., p. Trnovo pri Ilirski Bistrici.
(49)
16)
C.
kr.
RMETI3SK9 DRUZBi)
.	KRANJSKA	a
je izdala in prodaja naslednje
'Zvezek
knjige:
C«Da K -30
2.	Fr.Stupar: Apno »kmetijstvu
3.	Fr.Stupar: Navodilo, kako je sestavljati porofiila o letini . —-20
B. M. Kostanjevec: 0 užitninl
od vina In mesa . . . 1*50 8. Boh. Skalick^ Siljenje ali
kaljenje ameriških ključev — 30
10.	B. Skalicky: Kmetijske razmere na Ceikem . . . —-70
11.	Gustav Pire: Poglavje o govedoreji na Kranjskem —-30
12.	Pridelovanje in razpeča-vanje namiznega grozdja ter zgoja trt na špallrju.
(B. Skalicky).....— 60
13.	0 sestavljanju In setvi travnik mešanic. (Weinzierl - Turk) 1 • —
14.	A. Sivic: Poljudno navodilo
2a merjenje lesa .... 1-50
15.	Steuert-Jamnik: Soseda Razumnika konjereja . . 1-—
48 raznih gospodarskih navodil po 20 vin. komad.
Verige za živino,
kotte-brzoparllnike,
štedilnike
za vzidati, (55)
okovje za okna in vrata,
orodje za zidarje, kovače, ključarje in mizarje, žico, pocinkano mrežo za ograjo, samo-kolnice, železne ročne blagajne, kuhinjske tehtnice in drugo železnino dobavi tvrdka
A. Sušnik,
Ljubljana,
Zaloška cesta.
Kmetovalci!
Gospodarska zveza v Ljubljani
Dunajska; cesta — Bavarski dvor.	(3)
i eliho zalogo vsakovrstnih poljedeljskih strojev
iz najslovitejših avstrijskih tovarn.
parne kotle znanih tvornic ..BELSIfl".
Žveplo
za (48)
žveplanje sodov

1 zavoj (20 kosov) stane K 7, razpošilja na vse strani
A. F. Krepek,
- Maribor, -Bismarkstrasse 19.
Denarni zavodi 1
Gozdarske in gospodarske zadruge!
Berite!
Les&tržcl!
Berite I
A. Šivic :	(9)
..Poljudno navodilo za merjenje lesa".
V omenjeni knjižici je poljudno popisano kako se izračuna telesnina debel posekanega in rasto-šega drevja ter celih gozdov, kakor tudi obtesanega in razžaganega lesa. Pridejane so vse za tako računanje potrebne tabele. V knjižici se nahaja tudi popis in potrebne tabele za pravilno določanje oblik in razmerij lesu, ki se ima obtesati ali raz-žagati. Kmetovalec se pouči kako na podlagi tabel izračuna prirastek v gozdu. Dalje so pridejane tabele za določanje prostornine v ogljarskih kopali in kub. mera drv za kurjavo v prostorninskih metrih kakor tudi popis in potrebne tabele za primerjavo nove dolžinske, ploskovne in kubične mere s staro mero. Cena knjigi proti predplačila sa ude c. kr. kmet. družbe K K 1-50.
Kislo uodo
in (35)
vino
razpošilja
A. OSET,
p. Guštanj
(Koroško).
Upravništvo .Kmetovalca1
sprejema
primerne inserate
po cenah, ki so razvidne na poglavju.
Objavljenje bo imelo vedno zadovoljiv u-speh, kajti »Kmetovalec«, izhaja (dvakrat mesnino) v 17-tisoč izvodih ter je razširjen po vseh slovenskih deželah.
Vinometre »Bernadot« — Asbestov bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatlno — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur— Špansko zemljo — Tanln Žveplo v prahu — Limonovo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve Itd. ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija ANTON Hi) H F