Posamezna Stev. Dia Št. 50. Upravništvo »Domovine v Ljubljani — Knafljeva ulica 5 Uredništvo »Domovine« — Knafljeva ulica Stev. 5/tU telefon 8122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 din, polletno 18 din. celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletne 12 din, polletno 24 din, celoletno 48 din. Amerika letno 1 dolai Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani št 1».TU Poročilo o volitvah v narodno skupščino Agencija Avala je izdala o izidu volitev v narodno skupščino, ki so se izvršile v nedeljo 11. t. m., nastopno poročilo: Po podatkih, ki jih je dobilo notranje ministrstvo, so izidi po banovinah takšnile (prve številke pomenijo glasove za listo dr. Milana Stojadinoviča, druge glasove za listo dr. Vladimira Mačka in tretje glasove za listo Dimitrija Ljotiča): dravska: 170.252 45.123 1.132 savska: 111.483 529.712 2.137 dunavska: 372.085 129.269 17.291 moravska: 248.733 77.818 802 drinska: 189.291 130.297 3.806 vrbaska: 107.421 101.873 1.071 primorska: 42.781 159.428 2.387 vardarska: 226.716 74.977 133 zetska: 128.174 70.765 1.041 Beograd: 39.683 11.561 510 Skupaj: lista dr. Stojadinoviča 1,636.519, lista dr. Mačka 1,336.823, lista Ljotiča 30.310. V odstotkih so dobile vse tri državne liste po posameznih banovinah (razpredelitev ista): dravska: 78.64 20.84 0.52 savska: 17.33 82.34 0.33 dunavska: 71.74 24.93 3.33 moravska: 75.98 23.77 0.24 drinska: 57.47 41.38 1.15 vrbaska: 51.06 48.43 0.5 primorska: 20.91 77.92 1.17 vardarska: 75.11 24.84 0.05 zetska: 64.09 35.39 0.52 Beograd: 76.68 22.34 0.98 lz navedenega sledi, da je bilo za listo dr, Stojadinoviča 58.90°/«, za listo dr. Mačka 40.21°/o, za listo Ljotiča pa 0.89%> volilcev. Na podlagi teh izidov bo po odredbah zakona za volitve narodnih poslancev dobila lista dr. Milana Stojadinoviča več ko 300 poslancev, a lista dr. Vladimira Mačka okrog 70. Lista Dimitrija Ljotiča ni dobila po zakonu določenega najmanjšega števila glasov ter zato ne bo dobila nobenega poslanca. Podrobne številke iz Slovenije Agencija Avala je objavila: Srez Ptuj: Marko Kranjc (Stojadinovič) 11.485, Anton Maček (Stojadinovič) 69, skupaj dr. Stojadinovič 11.554; Jožef Lacko (Maček) 46, Kolarič Anton (Maček) 460, skupaj dr. Maček 1467; Drago Šega (Ljotič) 11. Skupaj je glasovalo 13.032 volilcev. Srez Šmarje: dr. Ogrizek Anton (St.) 5919; Franc Jevšnik (M) 1148, Milan Jenčič (M) 86, F-ranc Nejedli (M) 146, skupaj dr. Maček 1380; Julij Hmelak (Lj.) 11. Skupno jc glasovalo 7.310 volilcev. Srez Brežice: Tratnik Josip (St.) 4640; Andrej Budič (M) 369, Krunoslav Batošič (M) 74, dr. Vekoslav Kukovec (M) 344, Franc Trupej (M) 1561, skupaj dr. Maček 2465; Franc Zupančič (Lj.) 14. Skupno je glasovalo 7019 volilcev. Srez Dravograd: Gajšek Karol (St.) 2921, Alojz Rozman (St.) 137, skupaj dr. Stojadinovič 3058; Karol Dobršek (M) 757, Viktor Eržen (M) 1468, Franc Bart (M) 10, skupaj dr. Maček 2235; Hinko Šlajmer (Lj.) 11. Skupno so glasovali 5304 volilci. Srez Gornji grad: Martin Steblovnik (St.) 2343; Franjo Papež (M) 119, Anton Žehelj (M) 188, skupaj dr. Maček 307; Vinko Va-bič (Lj.) 15. Skupaj je glasovalo 3265 volilcev. Srez Laško: Mirko Bitenc (St.) 3941; Alojz Lešnik (M) 587, Alojz Hohkraut (M) 1119, Josip Petejan (M) 1587, skupno dr. Maček 3293; Ciril Šuštar (Lj.) 41. Skupno je glasovalo 7275 volilcev. Srez Murska Sobota: Bajlec Franc (St.) 5471; Kranjec Miško (M) 1817, Talanji Franc (M) 1413, skupaj dr. Maček 3230; Rudolf Šimunovič (Lj.) 1. Skupaj sta glasovala 8702 volilca. Srez Konjice: dr. Sevšik Maksim (St.) 3402: Danijel Smcrsu (M) 33, Bruderman Leopold (M) 85, Žagar Ciril (M) 263, skupaj dr. Maček 321; Julij Hmelak (Lj,) 27. Skupaj je volilo 3750 volilcev. Srez Ljutomer: Snoj Franc (St.) 6249; Kores Martin (M) 16. Bujan Mirko (M) 396, Skuhala Franc (M) 405. skupaj dr. Maček 817; Matija Golub (Lj.) 8 Skupaj je glasovalo 7.074 volilcev. Srez Lendava: dr. Klar Franc (St.) 4606, Grčar Josip (St.) 538, skupaj dr. Stojadinovič 5144; Miško Kranjec (M) 959, Muhvič Rudolf (M) 347, Ljudevit Seči (M) 92, skupaj dr. Maček 1398; Vladimir Kavčič (Lj.) 0. Skupaj je glasovalo 6.542 volilcev. Srez Celje: Mihelčič Alojzij: (St.) 10.342; Fedor Gradišnik (M) 1486, Ivan Prekoršek (M) 964, skupaj dr Maček 2450; Vinko Va= bič (Lj.) 122. Skupaj je volilo 12.914 volilcev. Srez Maribor levi breg: Zebot Franjo in Spindler Josip (St.) 14.075, dr Irgolič Franc in Šnuderl Konrad (St.) 442, skupaj dr Stojadinovič 14.517; dr. Vekoslav Kukovec in Stanislav Lubienski (M) 666, Avgust Reis-man in Miloš Vauhnik (M) 981, skupaj dr. Maček 1647; Stanko Koštomaj in Ivan Kranjc (Lj.) 74. Skupno je volilo 16.238 volilcev. Srez Maribor desni breg: Koban Franc (St.) 7730; Kores Martin (M) 83, Čanžek Andrej (M) 215, Josip Petejan (M) 810, dr. Otmar Pirkmajer (M) 1249, skupaj dr. Maček 2357; Alfonz Arh (Lj.) 42. Skupaj je volilo 10.129 volilcev. Srez Slovenji Gradec: Teuerschuh Ivan (St.) 4945; Simon Blatnik (M) 329, Albert Puncer (M) 108, skupaj dr. Maček 437; Rudolf Šimnovec (Lj.) 0. Skupaj je glasovalo 5.382 volilcev Srez Kamnik: Štrcin Ivan (St.) 7016; Anton Marinček (M) 279, Cerar Anton (M) 555, skupaj dr. Maček 834; Lojze Kane (Lj.) 125. Skupno je glasovalo 7975 volilcev. Srez Krško: dr. Miha Krek (St.) 6796; Fran Mesojedec (M) 609, Krunoslav Batošič (M) 275, Milan Mravlje (M) 872, skupaj dr. Maček 1756; Stovičck (Lj.) 20. Skupaj je volilo 8572 volilcev. Srez Kranj: Janez Brodar (St.) 6184; dr. Jakob Mohorič (M) 60, Tomaž Križnar (M) 1419,. skupaj dr. Maček 1479; Karol Demšar (Lj.) 83. Skupno je volilo 7746 volilcev. Srez Litija: dr. Lavrič Jože (St.) 6439, dr. Dragotin Lončar (M) 225, Jurij Arh (M) 612, Josip Strman (M) 347, skupaj dr. Maček 1184; Vinko Sedlar (Lj.) 78. Skupaj je glasovalo 7701 volilcev. Srez Logatec: Franc Gabrovšek (St.) 3857; dr. Dragotin Lončar (M) 610, Franjo Tavčar (M) 874, skupaj dr. Maček 1484; Vekoslav Bavdek (Lj.) 5. Skupaj je glasovalo 5346 volilcev. Srez Škofja Loka: Ivan Dolenc (St.) 3958; Lojze Hartman (M) 183, Albin Koman (M) 268, Karol Dolenc (M) 35, skupaj dr. Maček 486; dr. Dragotin Demšar (Lj.) 45. Skupno je volilo 4489 volilcev. Srez Črnomelj: Dr. Koče Jure (St.) 2946; Peter Koren (M) 1802, Ivan Malešič (M) 280, skupaj dr Maček 2082; Nikola Vilhar (Lj.) 1 Skupaj je volilo 5029 volilcev. Srez Novo mesto: dr. Franc Kulovec (St.) 8718; Franc Špehar (M) 528, Robert Germ (M) 243, Ivan Hrovat (M) 209, Josip Matko (M) 361, skupaj dr. Maček 1341; Ferdo Še-ner (Lj.) 17. Skupaj je volilo 10.076 volilcev Srez Ljubljana mesto: dr. Korošec Anton in Mašič Pavle (St.) 13.176; dr. Stanovnik in dr. Brecelj (M) 424, dr. Kraigher in Leskov-šek Franc (M) 417, dr. Kramer Albert in dr. Jelenec Celestin (M) 2791, skupaj dr. Maček 3632; dr. Kandare in Šturm Ture (Lj.) 242. Skupaj je volilo 17.050 volilcev. Srez Kočevje: Alojzij Rigler (St.) 6089; Tomšič Ivan (M) 473, Arko Ivan (M) 956, skupaj dr. Maček 1426; Nikola Vilhar (Lj.) 27. Skupaj volilo 7547 volilcev. Srez Ljubljana okolica: dr. Anton Korošec in Stare Miloš (St.) 10.054; Furlan Fran in Črne Jože (M) 377, Leskovšek Franc in Škerjanc Franc (M) 763, Stanko Jurij in Mravlje Milan (M) 1191, skupaj dr. Maček 2331; Zupančič Ivan in Siberer Ignac (Lj.) 20. Skupno je volilo 12.405 volilcev. Srez Radovljica: dr. Šmajd Albin (St.) 5194; dr. Stanovnik Aleš (M) 1341, Pavel Olip (M) 1922, skupaj dr. Maček 3263; Kr-žišnik Vinko (Lj.) 92. Skupaj je glasovalo 8549 volilcev. Cigani so povsod nadloga, kjer se pokažejo. Kakor poročajo hrvatski listi, se zdaj ciganom obeta konec klatenja. V Slavoniji (ee tudi drugod, ne vemo) so namreč oblastva pokrenila vprašanje naselitve ciganov na določenih krajih, ker postajajo cigani v zadnjem času čedalje hujša pokora. Vsi poskusi, da bi jih privadili na mirno življenje, so ostali doslej brez najmanjšega uspeha, ker pač menda zadevne odredbe niso bile dovolj stroge in odločne. Cigani so se v teku stoletij razširili po vsem svetu in se pomešali med druge narode ali kljub temu so ostali do današnjih dni povsod enaki. Potepajo se od kraja do kraja in kar počenjajo, je v nasprotstvu z zakoni STRAN 2 tJVI ff" ■■.»——...... lllllinilMMBM Posebna v Slavoniji so, kakor pišejo hrvatski listi, na dnevnem redu ciganska slepar-stva, prerokovanja, ugrabljenja otrok in tatvine. Prav neverjetno je, kako spretni so cigani po prirodi, da se znajdejo v vseh okolnostih in v vsakem položaju. Najzadovoljnejši so, če morejo lenuhariti, krasti in slepariti. Ciganske rodbine štejejo po osem do deset otrok, zato se v zadnjem času opaža vse večji Naš kmet, zlasti obmejni s svojo živino na sever čez meje ne more, na jug pa ne sme. ker so že tri mesece vsi goveji sejmi zavoljo slinavke in parkljevke in svinjski sejmi zavoljo svinjske kuge prepovedani. Posledice teh gotovo umestnih odredb pa se čutijo vse huje, zlasti ker je letošnji pridelek sena in otave zelo skromen. Cene krmi so visoke in dosezajo ponekod že 80 do 90 din za metrski stot. Naš obmejni živinorejec je izrabil letošnjo lepo jesen doskraj" nos ti, da si jespasenjem živine prihranil suho krmo Moral pa bi zdaj pred zimo odvisno živino prodati in obdržati le nujno po- prirast ciganov. Vse to je vzrok, da so oblastva dala pobudo za končno rešitev ciganskega vprašanja Pozvane so bile občine, da predložijo svoja mišljenja, kako bi se moglo to vprašanje najbolje rešiti. Ko so cigani izvedeli za te namere, je nastal med njimi velik strah. Silno se boje stalne naselitve. Vsekakor pa bo v korist prebivalstva in oblastev, da se vprašanje reši in se odpravi to narodno zlo. trebno goved, saj sicer s senom ne bo izhajal. Druga posledica bolezni in s tem zabrane sejmov pa so nizke cene živini, ker se le na sejmih dosežejo ugodne cene. Ker sejmov ni, a kmalu tudi krme ne bo, čaka kmet vedno težavneje na kupce živine, mesarje, ki govore meščanom o visokih cenah živine, da utemeljuje razmerno visoke cene emsa, čeprav so v resnici cene živini nizke. Nekaj bo treba ukreniti, da se bo našim živinorejcem pomagalo in da ne bo živinoreja v naših krajih čisto opešala, saj je že tako nedobičkonosna. Živino gojijo kmetje dandanes skoro le še zaradi gnoja. Zelo ceneno krmilno hišico si lahko napravimo iz zelenih smrekovih vej, in sicer tako, da si iz vej napravimo nekak predor, ki je proti severni strani zaprt. V ta predor položimo primerno desko, na katero pokladamo lačnim ptičkom hrano. Vsako zimo se nam nudi lepa prilika, da privabimo sicer plašne pevce v vrtove, nasade in sadovnjake. Privabimo jih pa le na ta način, če jim nudimo valilnice, krmilnice m v njih dovolj ptičje hrane. Med semensko hrano pa me^ajmo le prav malo količino bučnih pešk, ker te so zlasti sinicam zelo škodljive. Ptice, katere pozimi privabimo v svoje vrtove in sadovnjake, bodo ostale pri nas tudi v pomladnem in poletnem času. kier nam bodo z uničevanjem škodljivega mrčesa mnogo koristile Imamo sicer vse mogoče pripo-močke za zatiranje mrčesa, za katere izdamo vsako leto mnogo denarja, a skoro zastonj nam nudijo pomoč naši zvesti in krilati prijatelji. Zato se nam na i nikdar ne zdi škoda, če njim v pomoč kaj izdamo. Politični presl&tf Ob veliki pozornosti javnosti sta se v torek sestala češkoslovaška poslanska zbornica in senat. Ministrski predsednik Rudolf Beran je podal deklaracijo vlade, ki slika novi položaj češkoslovaške republike ter navaja naloge m dolžnosti vlade za bodočnost. Vladna deklaracija je bila odobrena na seji ministrskega sveta, pri kateri so sodelovali člani osrednje vlade in vseh treh samoupravnih pokrajinskih (češke, slovaške in podkarpatskoukra-jinske) vlad. V svojem govoru je predsednik vlade Rudolf Beran predvsem poudaril pomen izprememb, ki so nastale po miinchenskem sestanku. Mi smo doprinesli na oltar miru tolikšne žrtve, kakor jih zgodovina ni še nikoli zahtevala od nobenega drugega naroda Odreči smo se morali ozemlju, na katerem smo uredili gospodarsko in politično življenje. ' Po načelu samoodločbe smo izgubili skoro t.retiino prebivalstva, ki ie prišlo pod so- Pomagajmo pticam, da isam bodo tutf i one pomagale Življenje v prirodi je zamrlo. Kjer je bilo pred časom še toliko žvrgolenja, je zdaj vse kakor onemelo. Večina ptic je odletela na jug. Le redki so pevci, ki nam ostanejo zvesti tudi čez zimo. Ščinkovci, čopasti škrjan-žek, sinice, kosi in nekatere druge ptice nas ne zapustijo Te ptice zdaj žalostno letajo okrog. Zima jim je vzela hrano. Lačni se približujejo človeškim bivališčem, kjer jim dajejo dobri ljudje hrane Mnogi ljubitelji krilatega rodu potresajo ptičkom hrano kar na zemljo, kar je pa zelo pogrešno, kajti hrana na tleh se navzame vlage in vlažna hrana ptičkom škoduje Su- hih prostorov najdemo okrog hiše dovolj in tja pokladajmo ptičjo hrano. Na odprtem prostem prostoru pride v poštev samo ona ptičja hrana, ki je pomešana z govejim lojem. Za drobtine in semensko hrano pa moramo zgraditi preproste krmilne hišice s krmiščem, ki je dobro zaščiteno proti vlagi. To se pravi, streha naj bo komaj pet prstov nad krmiščem. Krmilnico postavimo, ako je le dana možnost, pod zeleno drevo (smreko, bor), kjer so ptički bolj varni pred roparicami. Vsem pogojem ustrezajoče krmilne hišice je letos postavilo po ljubljanskih mestnih nasadih Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk Hude posledice živalskih kužnih bolezni Vaški apostol PO L. GANGHOFERJU PRIREDIL R. R 23 Tedaj mu je Lizika izvila roko in mu naravnala lase na hladnem čelu »Peter, ne delaj se takšnega, kakršen v resnici nisi Moja mati je hudo trmasta, ti pa ne smeš biti!« »Tako? Misliš?« Pobrala je brisalko, ki je ležala zraven vedra na tleh in jo obesila na žebelj. kjer je bil njen prostor. Se stol je potisnila k zidu. potem pa je šla k vratom Ko je pritisnila z roko na kljuko, se je še enkrat obrnila: »Če se Janez vrne, mu reci, da se mu lepo zahvaljujem!« »Lizika!« Tedaj pa nje že ni bilo več. Z vso težo, da je postelja zaškripala, je Peter omahnil nazaj na blazine »Jezesma-rija! Kaj imam še? Kaj mi še ostane?« Kar ie bilo na njegovem jeziku živega so C pestmi ubili in z uradnim žigom zapečatili. Kar mu je bilo drago, so mu iztrgali iz srca. In njegov bog ie vse to dovolil Ni ostal »pri ročici« in tudi nebeški »paragrafi« niso obveljali Petru Zdazilku se je podrl svet. nebo. tisto lepo. sinje, nebeško nebo je padlo na zemljo in se zdrobilo! na sivi cesti so ležale črepinje in občinski očetie so hodili oo niem z okovanimi čevlii Brez pomoči, ves zmeden ob spoznanju da je vsa njegova vera zaman, je Peter planil v iok v tako krčevit iok da so mu drgetala prsa, kakor bi mu jih bilo hotelo raznesti. Ko si je hotel obrisati solze in je segel z roko čez obraz, čez vse, oči, usta in nos. mu je na žuljevem palcu obvisela kapljica zvo-denele krvi. Ko jo je pogledal, si je rekel: »Tako? Tako?« Na robu postelje si jo je obrisal ob lesu, se obrnil na drugo stran in zavil obraz med blazine. Kadar je črno pred očmi, se laže misli: In med tem, ko je Peter začel v svoji temi misliti, kako bi se dalo pomagati botri Nani in Liziki, so priplavali mogočni zvoki trobent od daleč čez vrtove. Vaška godba je imela v gostilni svojo vajo. Najprej so zaigrali »drvarsko koračnico«, potem pa še počasno pogrebno, kakršno igrajo pri procesiii ali pa pri kakšnem svečanem pogrebu, kadar na primer zapusti to solzno dolino kakšen občinski oče ali pa kakšen ud požarne brambe. In nato so začeli poskušati še poskočnico za neko ženitovanje, ki se je pripravljalo. Kako veselo se je to slišalo! XI. [jliTMii Prihajal je večer. V rumenkastem ozračju je bil lesket, ki se je odražal od belih sten Petrove čumnate, kakor bi se bil sosedov skedenj vnel Čeprav je bilo v sobici hladno, vendar se je Peter potil Čumnata ni imela peči Toda če bi jo bila imela in če bi bili vanjo naložili cel seženj drv. Petru ne bi bilo tako vroče kakor od tega premišlievania. V vročini se je nekaj skuhalo; imelo je že trdno obliko, zidove in okna, streho in peč. Ali je imel Peter mrzlico? Ali pa je bilo vse, — kakor vidi od žeje umirajoči človek celo morje vode in mleka — samo njegova nemoč, v kateri so se mu prikazale sanje, ki so pomenile izpolnitev njegovih želja? Takšne sanje, ki so presegale vse, kar si je mogel želeti. Samo še ena misel ga je obhajala: da bi si kupil svet in sam postavil hišo s tremi sobami Te sobe ie razdelil kakor sveti Peter šotore. Samo. da si je Peter rekel: »Največja soba bo za botro Nano in za nie-no delo, najbolj sončna za Liziko in najslabša zame!« Takole, lep kos zemlje za hišo in vrt se kupi za pet ali šest tisočakov Hiša s tremi sobami in kuhinjo pa pride na dvanaist do petnajst tisoč Skupaj torei kakih dvaise* tisočakov. To ni dosti Samo denar je treba imeti! Toda kje naj ga dobim?« Da bi si ga izposodil? To Petru ni prišlo na misel Da bi ga zaslužil? To traia predolgo. Da bi ga našel? Saj bi ga moral vrniti. Da bi imel srečo? Da bi dobil dvajset tisoč v loteriji? »Z božjo pomočjo?« Pri tei misli ie Peter pozabil vse svoie težave. »Ljudje so takšni, kakršne ie naredil Mora iih pustiti, da delaio po svoii glavi Poplača ali kaznuie iih že pozneje za njihovo delo Če se pa zgodi kai takšnega kier liudie nimaio besede? Pri hišici ni mogel pomagati, ker ie bila odločitev v človeških rokah Sreča ie pa nekaj takega pri čemer se liudie ne moreio vmešavati. Tam mi bo pomagal!« To olajšanje je šlo čez Petrovo srce kakor vroč likalnik čez zmečkano sraico Razločno. tako razločno, da bi iih lahko z roko zagrabil, je zagledal tukai tri številke ki so se svetile v temnem kotu niegove sobe Se nikdar v živlieniu ni stavil niti dinaria v loterijo! Toda zdaj. Te številke mu je dal sam ljubi bog. Številke padejo v loteriji tako, ka- Kako ste danes krasni. danes se zdite tako omamljivi, krasni, čisto pomlajeni in drugačni ... to je vse učinek pravega mila, namreč terpentinovega mila »Oven«, ki daje prijeten svež vonj. te.*pento večini prvič nastopili, so se jako dobro odrezali. Pokazali so nemškim gostom, da tudi jugoslovensko delavstvo skrbi za prosveto. — Posebna hvala gre režiserju g. Kambiču. — Društveni člani smo se udeležili 4. decembra svečane proslave 201etnice obstoja naše mlade domovine. Pokazali smo, da smo zvesti svoji domovini. Držimo se besede našega rajnkega kralja Aleksandra I.: »Čuvajmo Jugoslavijo!« in bodimo zvesti mlademu kralju Petru IL Proslava je bila v društveni dvorani pri Rosi in je lepo uspela. — Vsem rojakom in rojakinjam javljamo, da s^ člani »Domovinskega zvona« in članice ženskega društva »Kraljice Marije« lahko uče plesov samo za 3 marke. Kdor niti tega ziitska ne zmore, se mu bo še ta vsotica odpustila. Fantje in dekleta, zdaj imate priložnost, javite se fakoj pri predsedniku g. Jazbecu, Knikmannstrasse 41. — Pred kratkim smo pokopali zvestega rojaka g. Antona Kaša, starega 69 let. Rajnki je bil na videz zelo trden, a ga je na sprehodu zadela srčna kap. Za njim žalujejo žena trii j sinovi in ena hči. Na zadnjem potu ga je spremljalo obilo prijateljev in prijateljic. ~>ruštvr , . je izkazalo zadnjo čast z jugoslovensko zastavo in krasnim vencem, ki mu ga je položil na grob predsednik g. Jazbec in mu izpregovor5] poslovilne besede. Naj bo zvestemu bralcu »Domovine« tuja ^.nlja lahka! Preostalim naše sožalje! Trupla umorjenih sultanovih na dnu morja V Zlatem rogu blizu Carigrada poglabljajo ob obrežju morje že dalje časa. Delajo z bagri in eden izmed bagrov je te dni dvignil z dna morja usnjeno vrečo, v kateri so bili ostanki ženske, ki je bila zašita v njo, zvezana na rokah in nogah. rPi nadaljnjem poglabljanju so privlekli iz morja na dan še več takih vreč. Vseh skupaj je 17. Oblastva so dognala, da so to bivše žene sultana Abdula Hamida. V njegovem haremu je bilo okrog 300 žen. Pod nadzorstvom sultanke Valide so živele tu žene, ki so sultanu rodile mnogo otrok, razen njih pa začasne ljubice in naposled sorodnice in ženske, za katere se je sultan prav malo brigal. Ce je katero doletela nesreča, da se je sultan nehal zanimati za njo, ali če mu je bila sumljiva, da ga vara, je kratkomalo zapo-vedal črnim evnuhom, naj jo odstranijo. Evnuhi so te nesrečnice v vrečah metali ponoči na dno morja v Zlatem rogu. Abdul Hamid je zapisan v zgodovini Turčije kot rdeči sultan. Rodil se je v Carigradu leta 1842. Njegova mati je bila Armenka Faiša, ki jo je pobrala jetika. Njegov oče sultan Medžid je poveril otroka dojilji. Ab- dul Hamid je bil zahrbten, ljubosumen, maščevalen in krut že v otroških letih. Od 20. do 30. leta je živel tako burno življenje, da si je uničil zdravje. S spletkami se mu je posrečilo strmoglaviti svojega strica Abdula Aziza, očetovega naslednika, potem pa še brata Murada V., kateremu je stregel pa> življenju. Dne 30. avgusta 1. 1876. je zasedel Abdul Hamid turški prestol in vladal je 33 let. Leta 1877. je Abdul Hamid vodil vojno proti Rusiji in 1. 1878. je moral podpisati mir, s katerim je bilo Turčiji naloženo priznati neodvisnost Črne gore, Srbije in Ru-munije. Leta 1883. si je dal Abdul Hamid zgraditi novo palačo Jildiz, kjer so se odigravali prizori strašne krutosti. Žrtve te sultanove krutosti so zdaj izročili valovi Zlatega roga. Abdul Hamid je storil vse, da bi utrdil svojo moč, toda njegov vpliv je padal, dokler se 24. aprila 1. 1909. niso polastili mladoturki Carigrada ter odstavili sultana, ki je še v aprilu odpotoval v Solun in preživel tam svoja zadnja leta brez vsakega stika z javnim življenjem. Preživel je pa malone še vso svetovno vojno. Umrl je leta 1918. v Brusi za pljučnico. X Uvedba splošne vojaške obveznosti na Madžarskem. Nedavno ie madžarski minister za narodno obrambo Bartha izjavil, da bo novi zakonski načrt o preosnovi madžarske vojske obsegal tudi uvedbo splošne vojaške obveznosti, kakor je bila pred svetovno vojno. Uvedli bodo obvezno vojno službo načelno za tri leta, vendar pa bodo vojaki praktično služili samo dveletni vojaški rok. Izvzeti bodo obvezniki, ki bodo služili v strokovnih četah, kjer bo vojaški rok znašal tri leta. Vojaška služba se bo raztezala na vse osebe od 18. do 45. leta starosti. V primeru vojne lahko pozovejo na službovanje v vojsko vse moške in ženske od 14. do 70. leta starosti. Vse tvornice in vsa podjetja pridejo v primeru vojne pod vojaško oblast. Minister Bartha je poročal tudi o zdajšni vojaški moči Madžarske in dejal, da bo vlada posvetila veliko pozornost predvojaški vzgoji. Ta vzgoja se bo začela z 12. letom, končala pa z 18. X Nad 100 žrtev zime v Ameriki. Ze ob koncu novembra je zadel vzhod Zedinjenih držav hud mraz, ki je terjal nad 100 žrtev. Najnižja temperatura v državici New Yor-ku je bila 28. novembra, in sicer 31 stopinj, kar je najhujši mraz, kar so ga imeli doslej Američani v novembru. Veliko število žrtev se pa ne pripisuje toliko mrazu kakor poledenelim cestam, na katerih se je pripetilo mnogo nesreč. Mnoge podeželske ceste so morali za promet zapreti. V New Yorku so morali poslati na ceste 45.000 snežnih plugov in nad 40.000 delavcev, da so vsaj za si* lo očistili ulice snega. Zanimivo je pa, da so imeli v Ameriki tik pred valom hudega mraza izredno toplo jesen. Ribiči pripovedujejo, da je toplo vreme zmotilo ceilio ribe, da so jo ubrale proti severu namesto proti jugu. Talko so prišle v Zalivski tok, kamor se zatečejo navadno na zimo in plavajo z njegovo toplo vodo proti jugu proti amen.-* ški obali. X Nove odredbe za zaplembo imovine v Avstriji. Z nemško vladno uredbo je 2daj tudi v Avstriji urejena zaplemba imetja tistih oseb in društev, ki podpirajo delo proti narodu in proti državi. Zaplemba spada v pristojnost Hitlerjevega namestnika za avstrijsko pokrajino. Zaplenjeno imetje pripade pokrajini Avstriji. Notranji minister ali njegov pooblaščenec določi, kakšno početje je smatrati za naperjeno proti državi in narodu. HHifMHiHMiniHrrriiBmp*^*^*!!? IBIHMI STRAN 9 " ■MMM Ženski uestnik Pomivaiijs posade Posodo pomivati res ni prijetno delo, posebno če si gospodinja to delo še bolj oteži, ko pusti, da se vsa jed v loncih prisuši. Zato nalij v lonec, ko iztreseš jed, takoj vode, da se ostanki ne bodo prisušili. Ko začneš pomivati, nalij v skledo ali kozo vroče vode in v tej vodi oplahni vse ostanke jedi iz krožnikov, skled, žlic in loncev, in šele nato si nalij vroče vode v skledo za pomivanje in posodo v vroči vodi pomij. Tako voda, v kateri si pomivala, ne bo mastna in gosta od ostankov jedi, posoda pa bo čista in lepo pomita. Če se voda med pomivanjem shladi, je malo odlij in prilij vroče, ker le v vroči vodi se da posoda čisto pomiti. Če imaš črne in sajaste lonce, jih zdrgni, preden začneš pomivati, s časopisnim papirjem, zribaj s peskom, oplahni v posebni vodi in šele nato jih dodobra pomij z vročo vodo. Ko si vso posodo pomila, vzemi kos papirja in s papirjem pomij skledo. Papir otisni in ga deni na peč sušit, da ga, ko se je posušil, lahko uporabiš za podkurjenje. Skledo potem še enkrat pomij s toplo vodo, operi tudi po-mivalko. jo izperi v topli vodi in obesi sušit. Preden začneš posodo brisati, si umij roke z milom, ker imaš umazane in mastne od pomivanja. Sicer se tudi krpa za brisanje posode od rok samo zamaže. Tudi to krpo obesi potem sušit. Za kuhisijjo Piščanec v omaki. Očiščenega piščanca razreži na štiri kose in ga na masti hitro opeci, da nekoliko porumeni. Potem ga daj na topel krožnik in ga postavi na toplo, na mast pa deni debelo, nadrobno zrezano čebulo, ko čebula malo porumeni, potresi žlico moke in ko tudi moka porumeni, zalij s kuhanimi in pretlačenimi paradižniki (pet do šest paradižnikov). Prilij še malo vode in ko prevre, noter zloži piščanca, in naj vse skupaj počasi vre, da postane piščanec mehak. Osoli in dodaj še malo sesekljanega zelenega peteršilja in žlico ali dve kisle smetane. Zraven daš valjance, krompir in slično. Kumarice v kisu. Majhne kumarice dobro umij in posuši na rešetu, nato rtasoli in 'jih pusti nasoljene čez noč. Drugi dan jih kolikor mogoče nagosto naloži v pripravljeno steklenico s širokim vratom. Vmes položi nekaj zelenih paprik in nekaj 'majhnih in olup-ljenih čebulic in malo hrena. Ko- si steklenico napolnila, deni na vrh. en lavorjev list, nekoliko zrn celega popra in zalij s kisom (kisom za ukuhavanje), ki Si ga prej prSVre-la in shladila. Nato zaveži steklenico s- per-gamentnim papirjem in shrani na suhem, hladnem in temnem prostoru. Jajca v omaki. V kožico deni štiri žlice kisa, četrt litra vode in malo kumne. Kuhaj to četrt ure..' Pol titra kisle smetane in žlico moke dobro raztepi, ukuhaj zraven in kuhaj dalje, da dobiš gostljato omako. Preden daš na mizo, ubij za vsako osebo po eno jajce v omako (a ne mešaj, da ostanejo jajca cela). Naj vre samo toliko, da se jajca strdijo. K omaki daš s kumno kuhan krompir. Cenena božična torta. Dobro raztepi v če-trtinki litra mleka eno jajce, pet dek kakava, 20 dek sladkorja v prahu, en pecilni prašek, 30 dek moke in eno pest opranih rozin. Rozine prej poškropi malo z rumom. Posodo za torto dobro namaži s sirovim maslom, posuj z moko, zlij noter testo, razrav-naj in speci. Drugi dan torto prereži in nadevaj z mezgo, po vrhu jo pa oblij s čokoladnim ledom. Orehovo pecivo. Mešaj, da narase pet rumenjakov in sedem dek zmletih, orehov in sedem dek mandeljnov (namesto mandeljnov lahko vzameš samo'orehe in ne bo pecivo zato nič slabše; torej 14 dek orehov). Pekačo dobro namaži s sirovim maslom, položi vanjo čist papir, ki ga tudi dobro namaži, zlij testo na papir, ga razravnaj za prst na debelo in peci približno 10 minut. Ko je pečeno, poma-ži s poljubno mezgo, zvij skupaj in med tem ko zvijaš previdno odvijaj papir. Zvito pecivo posuj s sladkorjem v prahu. Preden daš na mizo, zreži na tenke koščke. Zelo dobro pecivo za h čaju. Orehova potica. Vmesi v testo 30 dek moke, 14 dek sirovega masla, eno jajce, en rumenjak, dve in pol deke vzhajanega kvasca, malo soli, žlico sladkorja v prahu in žlico mlačnega mleka. Testo dobro stepi, da se prično delati mehurji in mora biti mehko kakor navadno testo za krofe. Vmešeno testo pokrij s toplo skledo in naj na toplem počiva pol ure. Med tem ko testo počiva, pa skuhaj 14 dek sladkorja in dva decilitra vode. Ko je sladkor zavrel in se stopil, primešaj 20 dek zmletih orehov, lešnikov ali mandeljnov, ščep cimta, malo naribane limonove lupinice, osem dek rozin in tri žlice ruma. Ko se je nadev shladil, razvaljaj testo precej tenko ter ga pomaži z nadevom prav do roba. Zloži testo z vseh strani skupaj in ga položi na pomazano pekačo. Pokrij s p rtičem, postavi na toplo in naj za dvojno velikost vzhaja. Pomaži z raztepenim jajcem in speci. Med tem pa pripravi led. Led: 16 dek naribane čokolade, 16 dek sladkorja v prahu in tri žlice vode skuhaj mešaje, da se zgosti. Ko je potica pečena in jo vzameš iz pečice, jo zvrni na lesen krožnik, zaobrni in polij z ledom. Ko se je led strdil, šele tedaj potico zreži in daj na mizo. PraktSšsii ssasveti Lakasti čevlji. Če hočeš, da bodo lakasti čevlji vedno lepi, jih moraš negovati. Kakor hitro sezuješ čevlje, jih dobro zbriši z volneno krpo, da odstraniš prah ali blato, a jih nikar ne krtači. Če imaš kopito, jih daj takoj na kopito, sicer jih pa natlači s časopisnim papirjem. Maži jih vedno s kremo, ki je za lak, le tu in tam z vazelinom. Kremo dobiš v vseh trgovinah s čevlji. Isto pravilo velja tudi za vse druge čevlje. Blatne čevlje rajši umij in ne pusti, da se blato na njih posuši. Če ti rada koža poka na rokah, posebno okoli nohtov, drži roke vsak večer vsaj pet mmut v topli vodi in jih šele potem umij z milom. Potem odrini z nožkom ali škarjami vso kožo z nohtov in kar je trde kože, jo previdno poreži. Nato si umij roke še enkrat z milom v topli vodi, jih obriši samo napol in dobro namaži z glicerinom. Dobro ja obleči še kake stare rokavice čez noč. Proti ozeblinam pomagajo obkladki z alkoholom. Namoči vato ali večkrat zloženo čisto krpo v špirit in jo položi na srbečo in bolečo ozeblino, po vrhu pa se obveži še s kakim suhim ovojem. To napraviš najbolje zvečer, preden ležeš spat. od 18. do 25. decembra Nedelja, 18. decembra: 8.00: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. 8.45: Verski govor (ravnatelj Jože Jagodic). 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Kmečki trio. 10.15: Dvorak: Ameriški kvartet v F duru (plošče). 10.45: Bežigrajski pevski zbor. 11.30: Koncert (Leopold Turšič — fagot solo in radijski orkester). 13.0.0: Napovedi, poročila. 13.20: Koncert opernih spevov (Marijan Rus, član za- • grebške opere; pri klavirju profesor Lipov- • šek; vmes plošče). 17.00: Kmetijska ura: Gospodarjenje z gozdom (inž. Karel Tavčar). 17.30: Vesel domači koncert (Poldka Zupanova, Poldka Rupnikova, Svetozar Banovec, Tone Petrovčič in radijski orkester). 19.00: Napovedi poročila. 19.30: Nacionalna ura: Notranja kolonizacija (dr. Miloslav Sto-jadinovič). 19.50: Klavirski koncert: Umetni plesi z narodnimi prvinami (prof. Pavel Ši-vic). 20.30: Ura skladatelja Hochreiterja (pel bo Sattnerjev zbor, vodil kapelnik Neffat; orgle:-Salvator Majhenič). 21.10: Dvorak: Iz novega sveta, simfonija št. 5 v c molu op. 95 (plošče). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Koncert radijskega orkestra. Ponedeljek, 19. decembra: 12.00: Pisano polje (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napo- vedi. 13.20.: Opoldanski koncert . radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 18^00: Zdravniška ura: Zgodovina psihiatrije (dr. Bogomir Ma-gajna). 18.20: Koroške narodne pesmi (plošče). 18.40: Zimski ljudski svetniki (Boris Orel). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Lirika Djure Jakšiča (Siniša Kordič). 19.50: Zanimivosti. 20.00: Večer Viktorja Parme (sodelovali. bodo Milica Polajnar — sopran, Banovec — tenor, mešani zbor »Sloge« in radijski orkester). 21.15: Reproduciran koncert (godbe grenadirske garde). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Prenos lahke glasbe iz restavracije Emone. Torek, 20. decembra: 11.00: Šolska ura: Naši izseljenci po izvenevropskih državah (Julija Šušteršičeva). 12.00: Pisana šara (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 18.00: Koncert (sodelovala bosta zbor mestne ženske realne gimnazije in radijski orkester). 18.40: Problem malega naroda (univ. prof. dr. Fran Veber). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Ljubljana izza osvoboditve domovine (Alojz Potočnik, učitelj). 19.50: Vesela kronika. 20.00: Roussel: Suita (plošče). 20.15: Vošnjak: Lepa Vida, dra ma (člani radijske igralske družine). 21.30: Debussy: Morje, simfonična suita (plošče). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za vesel konec (igral bo radijski orkester). Sreda, 21. decembra: 12.00: Zvezde in zvezdniki (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Šramel »Škerjanček«. 14.00: Napovedi. 18.00: Mladinska ura: a) Nekaj o jezikih in njihovi zemljepisni razširjenosti (dr. Valter Bohinec); b) Ročna dela: Hlevček za jaslice (Miroslav Zor). 18.30: Chabier: Es-pana, rapsodija. 18.40: Dolenjski gradovi (L. Petauer). 19.00^ Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Šari Nadie in Ilirija (dr. Pavel Brežnik). 19.50: Prirodopisni kotiček (prof. Fran Pengov). 20.00: Cankarjeva proslava ob priliki 201etnice smrti. 21.30: Schubert: Nedokončana simfonija v h-molu (plošče). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Akademski pevski kvartet. Četrtek, 22. decembra: 12.00: To in ono (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 18.00: Slavne koračnice (plošče). 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila,., 19.30: Nacionalna ura: Zasluga jugoslo-venskih dobrovoljcev za naše osvobojenje (Mirko Jovanovič). 19.50: 10 minut zabave. 20.00: Koncert (sodelovala bosta Drago Žagar in radijski orkester). 21.30: Kozaške pesmi (plošče). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15; Kvartet mandolin. Petek, 23. decembrf: 11.00: Šolska ura: Božična oddaja (brezposelni učiteljski abi-turienii). 12.00: Iz naše domovine (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 18.00: Božič' v družini (Ivanka Velikonjeva). 18.20: Šramli igrajo (plošče). 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Tucin-dan in'božični kolači v narodnem verovanju (Jelica Belovič-Bernačikovska). 19.50 Smučanje naš ljudski šport (Janko Sicherl). 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij "Kuhar). 20.30: Orgelski koncert (Stanko Premrl). 21.15: Koncert radijskega orkestra. 22.00: Napovedi, poročila. 22.30: Angleške plošče. Sobota, 24. decembra: 12.Q0: Božič prihaja (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Bach: Maša v h-molu (plošče). 14.00: Napovedi. 17.00: Otroška ura (vodila bo Slavica Vencajzova). 17.30: Recitacije s ploščami. 17.50: Pregled sporeda. 18.00: Salonski trio (Novak Karlo — violina, Comelli Ludvik — cello, Borštnik Boris -— klavir). 18.40: Božični običaji naših pomorcev (Viktor Pirnat). 19.00: Mozart: Koncert za gosli in orkester št. 5 (plošče). 19.30: Beseda k prazniku (Fran Finžgar). 19.50: Sveti večer (sodelovali bodo radijski komorni zbor, radijski orkester, trnovski cerkveni zbor, ljubljanski godalni kvSrtet, kvartet Stritarjevih, Filip Bernard — flavta solo, Hebein in Mezgolits — duet citer, člani radijske igralske družine in plošče). 24.00: Prenos polnočnice iz trnovske cerkve. Mi&M1"N A P I S A L M IRKO BRODNIK Srce v okovi! Snoči sem sanjal o tebi, Zora, vem, da si bila to ti! Zdelo se mi je, da grem sam, čisto saim po daljnem polju, ki mu ni meja. In ena sama steza je vodila po njem. Tako brezkončna je bila, da se me je polotila groza. Omagal bi bil sredi poti, da nisem takrat zagledal v daljavi od raj" ske glorije obdan obraz, in ta obraz je bil tvoj in me je vabil in klical. Takrat se mi je zdelo, da so me nenadoma prepojile nove moči in stekel sem naprej po samotni ravnini. In videl sem tvoje roke, ki so me klicale, tvoje ustnice, ki so me iskale. In ko sem se prebudil, se mi je zdelo, da čutim tvoj poljub, ki si mi ga poslala v sanjah. Zora, ali niso to lepe sanje, ali ni to lepa pravljica? Kdaj postane resnica, kdaj bom spet zagledal tvoj obrazek? Nekaj mi veleva, da bo tega pekla kmalu konec, in čeprav mi skrivne slutnje trgajo srce, se ne bojim. Da bi le kmalu prišel tisti čas! In zdaj čuj še tole. Zora: preden mine mesec dni, bom pri tebi, in takrat boš zvedela, kako zelo te ljubi tvoj Branko.« Zora niti opazila ni, da stoji Vera za njo in čita čez njeno ramo. Šele ko je pismo zložila in ga naglo vtaknila v nedrje, se je obrnila. »Ali si čitala, Vera?« »Sem.« »In kaj meniš?« »Da si noričica. Če ti ni to pismo dovolj velik dokaz, kako zelo te ljubi, ti ne morem pomagati.« »Praviš, da se res vrne?« »Vrne se, dušica moja. Vrne se tvoj Branko, k tebi se vrne in ti reče: »Dovolj dolgo si čakala, Zora. Zdaj je prišel čas, ki naju združi za zmeraj.« Deveto poglavje GROZNA NOČ Štiri dni je bila Vera že pri Stojanovih. V teh štirih dneh Se ni dosti izpremenilo. Zora se je nekako vživela v svoj novi položaj. Niti tako strašen se ji ni več zdel. Koprnela je samo po svojem Branku. Njegova pisma so prihajala vsak dan in v njih je našla toliko moči, da se je lahko premagovala, ko so jo še venomer mučile tajne skrbi, ki jim ni vedela vzroka. Tisti večer — sreda je bila — so sedeli Stojanovi v salonu. Notar je bil po svoji stari navadi pri peči, kjer je prebiral dnevnike, ki so čez dan prišli, in kadil iz pipe. Gospa je pletla nogavice, Vera in Zora pa sta dominah "za mizo. Zora je bila nekam čudno razigrana. Vera kar ni mogla verjeti svojim očem, ko jo je opazovala. Odkod neki to veselje? Tudi notarka je postala pozorna in pletilli-ke so se je sredi dela ustavile. Nagnila se je k Veri in ii rekla šaljivo na uho? »Kar si ti pri nas, je Zora čisto drugačna. Kar naenkrat jo je minula tista zamišlje- ' nost, ki mi ni bila prav nič všeč. Če ostaneš še dolgo tu, jo čisto ozdraviš.« Zora, ki je te besede čula, je pobesila gla- | vo, da skrije rdečico, ki ji je zalila obraz. ! Vera pa je rekla skoraj resno: :>Preveč sama-je bila zmeraj. Zdaj ko sem jaz pri nie.i, ima dovolj družbe, in to jo malo rj^trer" « -- : sedaj si je Zora upala pogledati mate - -obraz. v - i res! Vera naj kar pri nas ostane!« in pr: s- bi si ie misHla in upala: »Ko bi ostala vsai tako dolgo, da se Branko vrne...« T?ko so se pogovarjali ves večer. Pozno je bilo že, ko so se odpravili spat. Vera in Zora sta spali v isti sobi. Ko sta bili sami v spalnici, se ie Zora naslonila na vrata. »Ko bi vedela, Vera, kako me nocoj boli srce... kako mi je težko... Umrla bom...« Vera si ni vedela pomagati. Stopila je k njej in ji pogledala v oči: . »Nikar se toliko ne muči, Zora! Lezi v posteljo im zaspi. V spanju boš vse pozabila.« Nemo, kakor ne bi imela svoje volje, jo je Zora ubogala in legla. Vera je utrnila luč. Nato je stopila k Zori in jo poljubila na čelo: »Zaspi, Zora!« Toda deklica ni mogla zatisniti očesa. Skozi špranjo v oknu je silila mesečina v sobo. Njen tenki žarek, ki je padel na njeno posteljo, se ji je zdel kakor meč, ki se ji hoče zasaditi v srce. Nemo so ji drhtele ustnice. Še moliti ni mogla v tej noči, ko se ji je zdelo vse tako strašno tuje, mrtvo. Zazrla se je v tisti pramen mesečine in bilo je, kakor bi nehala živeti in misliti. Hotela je prisluhniti. Zdelo se ji je, da čuti utripanje srca tistega malega bitja pod svojim srcem, ki ga še čaka življenje... Kakšno življenje? »Zaradi njega mi ga ohrani, Bog,« je prosila vroče in njene misli so se pomešale s potokom solza, ki se ji je vlil po licih. »Preveč bi trpel, če ne bi imel očeta.« Nenadoma pa se je pomirila. Kakor sence so zbežale od nje bolne misli... izginjale so v daljavi, da se nikdar več ne vrnejo. »Nikdar več... « je šepnila sama pri sebi. »O, da se res ne bi več vrnile!... « Čula je, kako je odbila ura eno, kako je odbila dve. Težki so bili ta udarci. Kakor gluh odmev... Vse spi, samo ona je še budna, ona, sirota med tisoči, ki jih je zadela ista usoda kakor njo. Takrat pa se je nenadoma nagnila naprej in se uprla z roko na blazine. Oči so se ji široko razprle in zdelo se ji je, da vidi v pranemu mesečine, ki je postajal čedalje širši in jasnejši, da vidi v tem pramenu Brankov obraz. In ta obraz je bil bled in trpeč kakor obraz mučenika. Oči je imel zaprte in zdelo se ji je, da vidi kaplje krvi, ki lezejo druga za drugo iz kotov njegovih ustnic in padajo globoko nekam v brezkončni prepad, ki mu ni dna. Kakor blazna se je zagledala v to vizijo; potem ji je bilo, da so se te oči za trenutek odprle in jo pogledale tako neskončno milo in žalostno, da ji je od bolesti zastalo srce. Videla je, kako so se ustnice zganile. Nato se je glava pobesila in izginila v temi, ki je vse zajela. Zora je še zmeraj nemo strmela predse. Potem se je počasi zavedla. Neizrekljiva groza jo je obšla in obupen krik se ji je utrgal iz stisnjenega grla. Vera, ki jo je ta krik zbudil, je še pol v spanju planila iz postelje. Zora je bila nezavestna. Šele čez dolgo časa se je prebudila. Vera je klečala ves čas pri njej in ji močila čelo in sence. Ko je videla, da je odprla oči, ji je odleglo. Bala se je, da ne bi bilo kaj hujšega. Dobro je vedela, da bi notarka poslala po zdravnika, ki bi nedvomno povedal, kaj je Zori v resnici. Tega pa nihče ni smel zvedeti, dokler se Branko ne vrne s fronte in ne popravi, kar je zagrešil. * Drugo jutro se je Zora izgovorila, da jo boli glava in da ostane zato v postelji. Še zmeraj je bila bleda in okrog oči je imela velike kolobarje, ki so pričali, koliko je morala pretrpeti v minuli noči. Vera je uredila tako, da je sama ostala pri njej in pazila, da ne pridejo nepoklicani v sobo. ■ Zaklenila je vrata in sedla k svoji bolni prijateljici. Dolgo se ni upala vprašati, kaj je bilo ponoči, naposled pa je Zora začela sama: »Vera ... Vera ... nocoj je bilo strašno ... Branka sem videla ... mrtvega ...« »Nikar tako ne govori, Zora«, jo je skušala sestrična pomiriti. »Samo tvoja razbolena domišljija...« »Ne, ne... jo je vročično zavrnila Zora. »Nikar me ne prepričuj! Branku se je moralo to noč pripetiti nekaj strašnega. Morda je celo mrtev! Moj Bog, ne smem misliti na to! Joj! Gorje meni!« Krčevita bol ji je spačila obraz. V tem je dekla prinesla kosilo. Vera ga je postavila na mizo, toda Zora se ga ni niti pritaknila. Popoldne se je toliko popravila, da je lahko vstala in odšla z Vero na vrt. Tam sta sedli na klopico, toda beseda jima ni šla iz ust. Obe sta bili preveč zatopljeni v svoje misli. Ko je prišla notarka mimogrede na vrt, se je Zora zdrznila. Naglo se je sklonila k tlom, in jela z rokami grebsti po pesku, da ji ne bi mati videla v obraz. Zvečer je šla zgodaj spat. Vera se ni ganila od njene postelje. Neprestano se je bala, da se ne vrne snočnji prizor. Toda Zora je bila zbita in je kmalu zaspala. Vera je še nekaj časa bedela pri njej. S skrbjo je gledala drobne gubice na dekletovem čelu. Potem pa so se te gubice počasi razlezle in okrog usten ji je zaigral slaboten nasmešek. Vera se je oddahnila. Ljubeče se je sklonila čez Zoro in ji popravila odejo. »Bodi srečna, sirotica, vsaj v sanjah bodi srečna!« Deseto poglavje VSI SO PRIHAJALI... Drugi dan je bila Zora spet zdrava. Ves dan je hodila z Vero po gozdovih, komaj toliko, da sta prišli h kosilu in na večerjo. Zora je bila dopoldne dobila Brankovo pismo, ki jo je čisto pomirilo. Ko sta bili zvečer spet sami v sobi, se je Zora nenadoma spomnila. »Če je dobil moje pismo, mora biti jutri že tu. Vera, ko boš jutri zjutraj še spala, po-hitim k jutranjemu vlaku. Morda pride z njim...« Burno je stisnila prijateljico k sebi. »In če ne pride zjutraj, pride popoldne. Takrat mora priti...« Nenadoma pa se je spet vznemirila. »Mora priti...« je ponovila, kakor da se hoče samo sebe prepričati, »mora priti...« »Saj pride! Če ne jutri, pa po jutrišnjem,« jo je poskušala Vera pomiriti. »Po jutrišnjem bo gotvovo tu...« »Jutri... jutri... ali pa nikdar več... nikdar več...« Iztrgala se ji je iz objema in se zastrmela predse, venomer ponavljajoč: »Jutri... jutri... in če ga jutri ne bo? ...« Nema slutnja ji je stisnila srce, da ji je skoraj zastalo. O, če bi takrat smela zakričati, kar bi ji dale moči: »Branko ... Branko... pridi... pridi!...« * Drugo jutro se je zbudila na vse zgodaj. Tiho, da ne prebudi Vere, je vstala in se z mrzlično naglico oblekla. Potem je počasi odprla vrata, da niso zaškripala, nato pa je naglo zbežala po stopnicah in odklenila težka okovana vežna vrata. Zunaj je bilo hladno, ni čudo — pozna jesen je bila že v deželi in priroda se je pripravljala za zimo. Le čez dan je bilo drugače. Takrat je sijalo solnce toplo kakor poleti, da je bilo veselje greti se na njem. Ogrnila si je plašč, potisnila klobuček globoko na čelo in odhitela. Čeprav je bila postaja komaj nekaj lučajev od njenega doma, se ji je zdelo, da leze pot v neskončnost. Šele ko se je pokazalo kolodvorsko poslopje izza drevja, je vsa zasopla umirila korake. Na postaji se je obrnila v čakalnico, ki je bila toplo zakurjena. Tam je zagledala posta-jenačelnika, ki se je nemalo začudil, ko ie videl Zoro ob tako zgodnji uri pokoncu. Prijazno mu je odzdravila in ga vprašala, ali nima jutranji vlak zamude. »Ne, gospodična! v četrt ure mora biti tu. Koga pa čakate gospodična?« »Šele čez četrt ure? O, hvala lepa!« Naredila se je, kakor da ne bi bila čula njegovega vprašanja, in stopila na peron. Dalje prihodnjič. cas je zlato Gospa Mršnikova je izredno iznajdljiva ženska Njenemu možu se res ni treba nad nj pritoževati Takole je pripovedoval nekoč: Oopoldne dela moja žena v uradu. Poool-dne prodaja vstopnice za kinematograske predstave, ponoči pa igra klavir v baru.« »Kdaj Da potem spi?« »Cez poldne v neki izložbi kot reklama za r^sne sraice.« Postani Iti ostani člaia Veiisllceve taižlse! Ravno ob vlažnem in mrzlem vremenu je nuino potrebno da imate pri sebi Niveo. da si morete poljubno večkrat namazati kožo z Niveo. S tem zagotovite svoii koži trat-no varstvo pred vplivom <'abefn vremena in si ohranite mladostno, svežo in zdravo barvo. »mam S Ur A vseh tit> vrs' P" tovar-ImI| IS10UfiM,S niških cenah dobite v domu glasbe R. VVARBINEk. Ljubljana, Miklošičeva cesta 4 (pri Frančiškanski cerkvi) Lastovke ugonahijajo z maskami maladjo Na pobudo italijanske vj1!ade so v območju izsušenega Pontmskega močvirja pri Rimu naselili lastovke, ki so se izkazale kot dragocene zaščitnice ljudskega zdravja v borbi proti malariji. V tem močvirju so nastala v zadnjih letih nova selišea v katerih pa se lastovke niso hotele naseliti. Pa je profesor Budim tudi ta nedostatek odpravil. Poskus, ki ga je napravil, ne samo da bi napolnil ta-mošnjo pokrajino z lastovičjim čebljanjem, temveč da bi tudi uporabil lastovke v borbi proti malariji, se mu ie posrečil Kljub iz-sušenju močviria se namreč dobijo na tem ozemlju še zmeraj roji onih mušic, ki povzročajo malarijo več let ie profesor Budini delal v svoji opazovalnici v Ferrari poizkuse, ki so dove-dl- naposled do čisto novega načina ptičjega naseljevanja Njemu ki ga v Italiji imenujejo »lastovičji oče« se je prvemu posrečilo, da je mlade liaisto/ke umetno vzgojil Pomladi je vzel mlade živalce iz gnezd in jih nastanil v umetnih gnezdih nareienh iz gline in rastlinskih vlaken Lastovke so se novega bivališča kmalu navadile Profesor jih je krmil z mešanico moke. mleka in žuželk Na stotine živalc je profesor naselil v Pontmskem močvirju Ko so izetele. so začele loviti mušice Te lastovke so naslednje leto prš^e nazai napravile so si gnezda, in kier prej nisi slišal niti enega ptičjega glasu, slišiš zdai veselo čebljanje lastovk Tako bodo lastovke v teh krajih uničevale mušice. ki povzročaio malarijo moram biti v vsaki ročni torbic«? pohitite! dokler še traja zaloga prvovrstnih šiv. strojev različnih znamk, ki se prodajo po smešno nizkih cenah pri »Prometu« v Ljubljani (nasproti križanske cerkve) preproge perzija, smirna, phš, volnene, jutene, predposteljnike in kokose kupite najceneje pri »OBNOVA« F. Novak, Jurčičeva ul. 6. AJ Apoteka Mr. BAHOVEC,Ljubljana S or 2007 TOVARIŠI GORENJCI Vsi bivši vojaki, služeči pri 7. lovskem baonu se prosijo, da se ob 201etnici Jugoslavije udeleže sestanka dne 6 januarja v Škofji Loki rest pri »Otetu« Martelek Janez in Pušar Jaka, bivši narednik. ZA ZIMO! vsakovrstno blago in vse potrebščine kupujte vedno le v trgovinah SENCAR, Mala Nedelja, Ljutomer in Štrigova Nakup, jajc. putra. masla, zabele, suhih gob, svinjskih kož in »vseh poljskih pridelkov Zamenjava bučni c. sončnic in repice za prvovrstno olje 2.50(1 D5N POTREBUJETE da zaslužite I 000 din mesečno Pišite »Anos« Maribor Orožnova ulica Oglait^lfe v »Domovini« 1. Mm Ljubljana 6 Lastna protokollrana tovarna ui T Svid. zastonj dobite ilustrovano knjigo »Pot do sreče«, ako se obrnete na naslov Karmah. Žalec. Popolnoma sem moker, moram hiteti v tvrdko Ivan Gr*t««čn!k In sin Dravograd krojaštvo, zaloga blaga in gotovih oblek Samo tam dobim nepremočljive Hubertuse za ceno po 270.— din, moderne zimske površne suknje od........ 420.— din naprej površnike od..... 200.— din naprej smučarske obleke od . . 280.— din naprej damske plašče in kostime od 285.— din naprej NOVOST! "SS? St. 82.300 Anker ur» pravi Švicarski stroj. Dobra kvaliteta, lep k r o m 1 r a n okrov • pismeno ^ajratncljo Din 49.50 etev 62.301 ista • osvetljenimi kazalci tn številčnico (Radium) Din 59.50 Zahtevajte ceniK Sj ram ga pošlje a** .tanj ln poštnin« Nov reditssl prašek „Eefilssi4 za prašiče Vsak kmetovalec si lahko hiti o in z malimi stroški zredi svoje prašiče. ~ Zadostuje samo 1 zavitek za 1 prašiča ter stane i zavitek Din 6-., po pošti 12.-. trije zavitki po pošti Din 24.—. . Mnogo zahvalnih pisem. Uspeh Vam je zagotovljen. Pazite, pravi »Redin« se dobi samo in ga v zavitkih z napisom »Redin« prodaja za kranjski del Slovenije droge-rija A Kane, Ljubljana Židovska ul. Za štajerski del Slovenije in Prekmurje pa samo drosrenja Kane, Maribor, Gobčka ul. 33/11. Knjige najbolj izobražujejo človeka. Načitan človek se v svojem, četudi na videz nepomembnem poklicu bolje uveljavlja, kakor oni, ki mu knjig ni mar. V prostem času si v gostilnah in drugih javnih lokalih za težko prisluženi denar kupuje drago in dvomljivo zabavo. če bi žene navajale svoje može k branju zanimivih knjig, jim ne bi bilo treba preživljati bridkih ur, ko si možje krajšajo čas ob vinu, žrranju in cesto tudi v slabi družbi. Ob lepi, zanimivi knjigi bi mu bil skopo odmerjeni prosti čas še doma prekratek. Možje in vsi, ki ne najdete doma blagodejnega razve« drila, vzemite v roke knjigo »Lucifer« ali pa roman »V krempljih inkvizicije«, »Rdeča megla«, »Veliki inkvizitor«, »Tigrovi zobje«. »Onkraj pragozda«. »Hek-torjev meč« aH katero koli spodaj navedenih knjig, pa boste spoznali. Ja je doma najlepše življenje. Kaj vse si boste prihranili, veste pa sami najbolj. Z našimi romani, ki so tako napete vsebine, kakršnih v drugih knjigah ni, se tudi začetnik kaj lahko navadi branja knjig. Kdor Se navadi brati zanimive knjige, mu je vsak prosti čas, ki ga preživi ob knjigi, v srečo, izobrazbo in zabavo. Poleg telesnega odpočitka si okrepča tudi duha, ki mu širi obzorje na najprijetnejši način. Olajšali smo družinam in vsem neimovitim slojem nabavo najbolj zanimivih knjig z globokim znižanjem cen. da si jih bo mogel vsakdo nabaviti čim več. Opozarjamo pa, da veljajo znižane cene samo za Miklavžev in božični nakup. Od 1. januarja 1939 dalje pa bodo veljale zopet običajne prodajne cene. ne bere knjig, živi predrago in urtau tega slabo iiuifenie Na razpolago so naslednje knjige i. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. Lucifer, fantastični roman v šestih delih. Tigrovi zobje. Iz francoščine prevedel Jean de la Hire 1924. 273 strani. Maurice Leblanc F. J-o. 1924. 217 strani. Veridicus : Pater Kajetan. Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih. 1924. 187 strani. James Oliver C o r w o o d : Onkraj pragozda. Roman. 1925. 129 strani. Gustave le Ronee: Misterija. Roman. 1925. 177 strani. J a c k London: Roman treh src. 1926. 433 strani. Oevre Richter Frich: Rdeča megla. Roman. 1926. 108 strani. Rene la Bruyere: Hektorjev meč. Roman. 1926. 80 str. Z e v a c c o : Papežinja Favsta. Roman 1927. 184 strani. J. O. Corvvood: Lov za ženo. Roman. 1927. 194 strani. E. G. Seliger — Brat: Ugrabljeni milijoni. Roman ameriškega Jugoslovena. 1927. 291 strani. Milijonar brez denarja. Roman. 12. Phillips Oppenheim 1927. 92 strani. Zane Grev: Železna cesta. Roman. 1929. 219 strani. 13. 14. Rdeča kokarda. Roman iz velike revo* Stanley Weyman: lucije. 1928. 233 strani. 15. Sinclair — Gluck 16. M i c h a e 1 Zevacco roman. 1929. 462 strani. 17. M a r c e 1 P r i o 11 e t : 18. Emerson Hough: 19. D o n a 1 d Keynhoe: 130 strani. 20. A rtur Bernede: Belfegor. Pustolovski roman, 21. Staroslav : Gostilne v stari Ljubljani. 22. M e 1 i k : Do Bitolja in Ohrida. 23. Frank Heller: Blagajna velikega vojvode. : Zlati panter. Roman. 1928. V krempljih inkvizicije. Zgodovinski Seržant Diavolo. Roman. 1929. 344 str. Možje. Roman. 1930. 210 str. Gusar v oblakih. Letalski roman. 1930. 1930. Globoko znižane cene knjigam m sleiašes Posamezne knjige: Skupina 5 knjig: Broširane Din 10.— Broširane Din 40.— Vezane Din (50.— Vezane Dm 15.— Izbira poljubna. Skupina IS knjig: Broširane Din 60.— Vezane Din 120.— •s • ■ ... lzbk-a poljubna. Upravmštvu „ Jutra" v Ljubljani Podpisani naročam sledeče knjige: (navedite samo številke knjig) Din Vam obenem nakažem po poštni položnici, na poštni ček. račun v Ljubljani, štev. 11842. Knjige pošljite na naslov: ___