EKOLOŠKO JCILA Od 7. dO 1o. ure Epe d.o.o, Tržaška 37, Maribor do 20% prihranek energije radiatorski termostatski ventil »ovolj zreli za volan? sumljiva prodaja delnic zdravilišča laško? Stran 20 Stran 5 1 22 NT 0179880 MRVAR NATAŠA ČASOPISNI ODDELEK NUK TURJAŠKA 1 1000 LJUBLJANA RAČUNALNIŠKI TEČAJI ŠT. 40 - LETO 59 - CEL JE, 7.10.2004 - CENA 350 SIT rrrcvri EZ3ceCQ3 uril no ECO OIL QUE 03/4902440 //^Vj&f? Želite da so vaša okna Z^^^T bolj varna in hkrati vaš J k I jL/^X prostor prezračevan F/f* p i i c tudi ko so zaprta? M W C L J L ( prezračevalni sistem GECCO ) "NOV/V" OKNA p> rednost j© v kvaliteti MIK d.o.o. Celje, Goji 4 2 b . P E C e I j e 0 3 4 2 5 5 0 5 0 OSO 12 24 www. mik-ce.si NOVO ! salon Maribor, D u p I e S k a cesta 10 ^Mercator ê®odq®[? (mj® MERCATOR d.d., Dunajska 107, Ljubljana - sobota 09. oktober 2004 ob 10. uri OTROŠKA DELAVNICA - Izrezovanje buč - nedelja 10. oktober 2004 med 9. in 12. uro UŽITKARUE - Otroška zabava s Pupami CAS ZA SPREMEMBE Strani 2-4 VINSKI PRESTIŽ NA GOLF IGRIŠČU Stran 16-17 ÛJ/Lolje za okolje [_ • plačilo tudi do 12 obrokov mses Oljefon: ČIGAVE SO SLATINSKE GRAFIKE IN MILIJONI? Stran 13 UVODNIK Karte so premešane V nedeljo smo slovenski volivci na novo premešali karte. Šest desetin volilnega telesa, ki je odšlo na volišča, jih je razdelilo tako, da imajo adute v rokah slovenski demokrati. Skupaj z Novo Slovenijo, ki je s SDS partnerica v Koaliciji Slovenija že štiri leta, ter ljudsko stranko, ki se je v družbo pomladnih strank znova vrnila z vključitvijo v Zbor za republiko, imajo v rokah po začasnih neuradnih izidih glasovanja natančno polovico - 45 poslanskih mest v Državnem zboru RS. Ogromno, a da bi lahko povsem sami oblikovali vlado, jim manjka en poslanec. Ga bodo dobili po ponovnem preštevanju glasov, ki ga zahtevajo v SDS? Bodo y svoje vrste pridobili »prestopnika« iz katere od drugih strank ali pa bo treba v koalicijo povabiti še kakšno stranko? Prvak demokratov Janez Janša zatrjuje, da se bodo i; koaliciji pogovarjali z vsemi. Nekateri ocenjujejo, da bi bila prav vključitev katere od nepomladnih strank v vladno koalicijo izjemnega pomena za stabilnost celotnega na novo preurejenega političnega prostora v Sloveniji, drugi pa spet opozarjajo, da bi slednje vneslo nestabilnost v samo vlado. Počakati bo treba, kako se bodo razpletli pogovori in dogovori, ki so se zagotovo načeli že v nedeljo zvečer, intenzivirali pa se bodo po razglasitvi uradnih volilnih izidov. Že zdaj pa je povsem jasno, da novi vladi ne bo lahko. Volivci, ki so se v nedeljo tako množično izrekli za spremembe, jih tudi dejansko pričakujejo. Volilni rezultat je ob polarizaciji političnega prostora v Sloveniji namreč v veliki meri tudi posledica prenasičenosti volilnega telesa z več kot 10-let-nim vladanjem LDS, ki je, če odmislimo vse drugo, na minimum zmanjšalo sposobnost odzivnosti oblasti na dejanske težave in potrebe »navadnih« ljudi. Čas je bil torej za spremembe! V predvolilnem času izrečene napovedi in obljube pa ne bodo smele ostati zgolj to, sicer se bo veliko zaupanje volivcev razvodenelo. In pri slednjem bo zagotovo pomagala tudi opozicija, ki sicer napoveduje konstruktivno držo, a se zagotovo ne bo grizla v jezik in bo izkoristila vsako priložnost za opozarjanje na morebitne napake zmagovalcev volitev. Spoštovani bralci! Zaradi stavke novinarjev, v kateri je sodelovala tudi večina novinarske redakcije Novega tednika in Radia Celje, je današnji časopis izšel v nekoliko zmanjšanem obsegu in z nekoliko okrnjneno vsebino. Upamo, da boste kljub temu v njem našli večino tistega, kar ste sicer vajeni in da boste ostali naši zvesti bralci. TATJANA CVIRN, odg. urednica Novega tednika Stavka novinarjev začasno prekinjena Včeraj zjutraj se je začasno prekinila stavka urednikov in novinarjev, prva v samostojni Sloveniji. Trajala je 80 ur. Najbrž marsikdo še danes ne ve, zakaj je pri stavki sploh šlo. Novinarji smo skorajda edina poklicna skupina pri nas, ki še nima prenovljene in zakonu o delovnih razmerjih prilagojene kolektivne pogodbe. Stavka se je začela 3. oktobra, na volilni dan, potem ko so delodajalci zavrnili veljavnost sedanje kolektivne pogodbe, č.eš da so leta 1998 od pogodbe odstopili, in se zato o njenih spremembah in dopolnitvah niso hoteli začeti pogajati. SNS se je sicer stavki poskusil izogniti, zato je tik pred njo opustil vse druge zahteve, razen zahteve po začetku pogajanj o prenovi kolektivne pogodbe. spremembe Velika zmagovalka nedeljskih volitev je SDS, ki je prav v 5. volilni enoti sedežem v Celju dosegla najboljši rezultat - Zahteva za ponovno štetje glasa Začasni neuradni izidi nedeljskih volitev so znani -velika zmagovalka volitev je z dobrimi 29 odstotki glasov SDS, s slabimi 23 sledi LDS, tretja na lestvici zaupanja volivcev je ZLSD z dobro desetino glasov, NSi je prejela 9 odstotkov, dobrih 6 sta nabrali SLS in SNS, volilni prag pa je po zdajšnjih podatkih s 4,05 odstotka glasov uspelo prestopiti še DeSUS. Jutri, v petek, bo Republiška volilna komisija (RVK) preštela še glasovnice, ki bodo po pošti prišle iz tujine, zatem pa se bo začel postopek ugotavljanja uradnega izida glasovanja in izida volitev, ki ju bo predsednik države dr. Janez Drnovšek po napovedih razglasil v sredo, 13. oktobra. Začasni neuradni izidi volitev so praviloma tudi že končni, saj je v skupnem številu glasovnic tistih, ki prispejo iz tujine, tako malo, da ne morejo vplivati na rezultate. A letos je nekoliko drugače, daj so v SDS takoj po objavi začasnih neuradnih izi- dov napovedali, da bodo od RVK zahtevali vnovično štetje glasovnic z nekaterih volišč. Na volitvah je namreč stranka samostojno zbirala in preverjala potek štetja glasovnic po posameznih volilnih odborih in komisijah. Primerjava podatkov, ki jih je zbralo več kot 3.600 strankinih zaupnikov na voliščih in pri okrajnih volilnih komisijah v času štetja glasov, z objavljenimi neuradnimi podatki RVK kaže na določene razlike. » Po ugotovitvah SDS se podatki z nekaterih volišč znatno razlikujejo, zato bo stranka v zakonitem roku predlagala preverjanje vnosa podatkov za posamične liste iz zapisnikov volilnih odborov v računalnike okrajnih volilnih komisij ter ponovno štetje glasovnic z nekaterih volišč, kjer se zbrani podatki bistveno razlikujejo. Kot je še povedal predsednik SDS Janez Janša, po njihovih podatkih DeSUS ni dosegel 4-odstotnega praga za vstop v državni zbor -na volitvah naj bi stranka prejela približno 3,8 odstotka Čeprav Gospodarska zbornica Slovenije oziroma njeno združenje za tisk in medije v svojem zadnjem odgovoru ni v celoti sprejelo stavkovnih zahtev novinarskega sindikata, je stavkovni odbor stavko prekinil, vendar samo začasno. Sklenil je, da bo sprejel pobudo združenja za začetek pogajanj o kolektivni pogodbi za poklicne novinarje,-ki se bodo začela danes, to je v četrtek. Gospodarska zbornica zdaj priznava veljavnost kolektivne pogodbe v medijskih podjetjih, kjer imajo novinarji v svojih pogodbah o zaposlitvi zapisano obstoječo kolektivno pogodbo. Če pogajanja ne bodo vodila k ustreznemu reševanju pravnega, materialnega, socialnega in poklicnega statusa novinarjev v Sloveniji, se bo stavka nadaljevala. Enoten informacijski sistem vih, pa tudi na spletu, kjer lahko vsak prijavljeni tudi sproti spremlja, kako je z njegovo vlogo in na katerem mestu čakalne liste je. Tako pridobljeni podatki bodo slednjič dali realno podobo o potrebah za gradnjo novih domov in bodo tudi eno od osnovnih meril, katere projekte bo ministrstvo podprlo. Na nedavni razpis ministrstva se je prijavilo kar 65 sloven skih občin, kjer želijo graditi domove. 33 vlog je bilo popolnih, saj občine že razpolagajo s potrebnimi zemljišči, imajo izdelane projekte in podobno. V ministrstvu so ob tem veseli predvsem dejstva, da je večina načrtov naravnana na gradnjo manjših domov s 40 do 60 oskrbovanci. Pričakujejo, da bodo na osnovi teh načrtov v petih letih zagotovili novih 2.S00 ležišč v domovih za ostarele. BS Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je uvedlo enoten informacijski sistem socialno varstvenih zavodov, ki je v celoti poenotil postopke prijav za domove upokojencev in uvedel enotno vodenje evidenc. Sistem v osnovi preprečuje večkratne prijave čakajočih na sprejem v domove ostarelih. Prav zato bo, ko bodo vanj vnesli še podatke iz starih evidenc, onemogočil podvajanje prijav in prikazal realno podobo čakalnih dob. Sistem deluje tako, da se oseba na enotnem obrazcu prijavi za sprejem in že v prijavi navede tudi svoj izbor domov, v katere želi oditi. Prva ustanova, ki takšno prijavo vnese v sistem, je v nadaljevanju nosilec vseh dejavnosti v zvezi z njo. Obrazce je mogoče dobiti v vseh domo- www.novitednik.com Imamo prenovljeno internetno stran glasov in ne 4,05 odstotka, kot kažejo neuradni podatki RVK. Če bo prišlo do vnovičnega preštevanja glasov in bo le-to pokazalo, da DeSUS dejansko ni prestopil parlamentarnega praga, se bodo poslanski sedeži prerazporedili zgolj med šest strank. Za dvanajsterico 13 imen Po v ponedeljek objavljenih podatkih RVK, ki vključujejo tudi glasove volivcev po pošti z območja Slovenije, začasni neuradni rezultati nedeljskih volitev kažejo, da bomo imeli s Celjskega v državnem zboru 12 poslancev in to bodo: Ivan Jelen (DeSUS), Jakob Presečnik (SLS), dr. Slavko Gaber in Lojze Posedel (oba LDS), Bojan Kontič in Matjaž Han (oba ZLSD), Martin Miko-lič in Drago Koren (oba NS-i) ter štirje poslanci SDS. Ob treh dosedanjih poslancih te stranke - Mirku Zamerniku, Francu Sušniku in Rudolfu Petanu se bo v državni zbor uvrstil še Ljubo Žnidar ali Franc Jazbec. Slednja -Žnidar v enem od žalskih. Jazbec pa v enem od celjskih volilnih okrajev - sta namreč dobila do stotinke enak delež volilnih glasov. Na odgovor, kdo od njiju se bo uvrstil v državni zbor, bo treba počakati najmanj do petka, ko bodo morda odločili glasovi volivcev iz tujine - sicer pa bodo poslanca določili z žrebom. Podpovprečna volilna udeležba V nedeljo je na volišča odšlo 60,52 odstotka oziroma 988.867 od skupno 1,6 milijona volilnih upravičencev. Volilna udeležba je kar za deset odstotkov slabše kot pred štirimi leti, še posebej pa smo se z neudeležbo na volitvah izkazali na Celjskem, saj je bila nad povprečjem le udeležba v petih volilnih okrajih. Poslanca državnega zbora, predstavnika madžarske in italijanske narodne skupnosti, tudi v tem mandatu ostajata Maria Pozso-nec in Roberto Batteli. Bolj množično od povprečja v Sloveniji so se na Celjskem na volišča podali le v Mozirju, obeh žalskih in enem velenjskem volilnem okraju ter v Slovenskih Konjicah. Najboljšo volilno udeležbo s 70,38 odstotka (kar je enako povprečju pred rimi leti) so zabeležili na{ renjskem, v enem od kra skih volilnih okrajev, najsi; šo med 88 volilnimi oki pa pri nas, v Šmarju pri šah, kjer je na volišča odS le 50,13 odstotka volivcei Prvič skupaj do 23. oktobri Kljub temu da so novi slanci že izvoljeni, pa dos danjim še ni prenehal mai dat. Le-ta se namreč konča prvo sejo novega državne) zbora, ki jo skliče predse nik republike najkasneje dni po izvolitvi, letos to najkasneje do 23. oktobi Dr. Janez Drnovšek pa bo lal ko prvo sejo sklical šele objavi dokončnega uradii ga izida volitev, ko bo tu dokončno znano, katerih kandidatk in kandidatov bilo izvoljenih. Čeprav so se pogovori začeli, bo prišlo oblikovan vladne koalicije povsem predje po kostitutivni seji dr žavnega zbora. Za začetekj si le privoščimo drobno ši kulacijo in poglejmo, kaj se zgodilo, če najverjetne mandatar Janez Janša jo ekipo ministrov povabi ! ga od poslancev pomladi strank s Celjskega. Še najl »pravično« bi bilo, če bi to kdo iz njegove strankel saj bi se potlej v državni ztx uvrstil tudi tisti, ki bo, po a verjetnejšemu žrebu, mi Žnidarjem in Jazbecem zd odpadel. Drugače bi bilo, bi ministrsko mesto zaupa konjiškemu Petanu, saj bif nadomestil poslanec z mai borskega konca. V primei da bi se kot minister v vlai uvrstil Presečnik, bi bil žavnem zboru že četrti mât dat zapored Jurij Malovt (SLS) iz Šentjurja, Šentju čani pa bi do »svojega« p< slanca, Janka Cerkvenil (NSi), prišli tudi v primefl da postane minister Drago K ren. Poslansko mesto bi Celjskem ostalo tudi v p meru, če bi minister post Martin Mikolič (NSi), saj ga zamenjal Stanislav Poť platan iz Slovenskih Konjic In čisto za konec, še mal večja špekulacija - v prim ru, da se v vladno koalicij1 vključi tudi SNS Zmaga # linčiča in le-ta uspe prid" biti stolček ministra za kiť turo, bi ga v državnem zl ru zamenjal Martin Voši ki je kandidiral v 5. voliln« okraju (Žalec) in se po del žu dobljenih glasov uvrst" 5. volilni enoti takoj za linčičem. . IVANA STAMEJÛl V Šentjurju so se kandidati za poslance lepo »naslikali« na vrata gasilskega doma in vabili občane, da jim dajo svoj glas. Žal od tistih, ki so na sliki, nihče ni uspel. Da bodo lažje preživeli udarec »po glavi«, si lahko nadenejo pripravljeno gasilsko čelado... ( T. VRABL) Neuradno število mandatov list po volilnih enotah Lista Skupaj 1.VE 2. VE 3.VE 4.VE 5. VE 6.VE 7.VE 8.VE Kranj Postojn LJ-center J-Bežigrad Celje Novo mesto Maribor Ptuj SDS 29 4 3 4 4 4 3 3 4 LDS 23 3 2 3 4 2 3 3 3 ZLSD 10 1 2 2 1 1 1 1 1 NSi 9 1 1 2 1 1 1 1 1 SLS 7 2 „1 1 1 SNS 6 ..1 1 1 1 1 1 DeSUS 4 -v. J 1 1 AS - Aktivna Slovenija; DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije; JL - Junijska lista; LDS - Liberalna demokracija Slovenije; NSi - Nova Slovenija, Krščanska ljudska stranka; SDS - Slovenska demokratska stranka; SLS - Slovenska ljudska stranka; Legenda SMS - Stranka mladih Slovenije; SNS - Slovenska nacionalna stranka; SJN - Slovenija je naša; ZLSD - Združena lista socialnih demokratov. Kandidati, ki so po začasnih neuradnih podatkih izvoljeni v DZ, so natisnjeni na modri podlagi. IVI TEDNIK VOLITEV2004 Začasni neuradni rezultati glasovanja za Slovenijo (podatki glede na stanje v ponedeljek, 4. oktobra ob 17.uri) Neuradni poimenski rezultati glasovanja po volilnih okrajih 5. VOLILNA ENOTA VO Šentjur 8.568 100 %| Kandidat Stranka Št. glasov Odstotek glasov 1. Jože Korže SDS 2.470 28,83% 2. Anita Kolesa LDS 1.282 14,96% 3. Jurij Malovrh SLS 1.078 12,58% 4. Mag. Marko Diaci SMS 886 10,34% 5. Janko Cerkvenik NSi 880 10,27% 3. Roman Hriberšek SNS 508 5,93% 7. Mag. Andreja Stopar ZLSD 492 5,74% 5. Franc Gazvoda DeSUS 372 4,34% }. Anton Slatinšek AS 207 2,42% 10. Drago Strmšnik SJN 106 1,24% 1. Stanislav Hren SDS 3.520 26,52% 2. Dr. Slavko Gaber LDS 3.484 26,25% 3. Andreja Rihter ZLSD 1.854 13,97% 4. Peter Thaler SNS 767 5,78% 5. Oskar Kocijan NSi 689 5,19% o. Emil Kolene DeSUS 648 4,88% 7. Marko Zidanšek SLS 560 4,22% Janko Šopar SJN 560 4,22% 9. Anton Noner . AS 314 2,37% Petra Golež SMS 229 1,73% 4. VO Žalec 10.179 100 %| Kandidat_ Ljubo Žnidar S. Lojze Posedel .3. Peter Thaler 4. Ivan Jelen Drago Podgorelec Karmen Špiljak Stranka Št. glasov Odstotek glasov SDS 3.241 . 31,84% LDS 2.662 26,15% SNS 888 8,72% DeSUS 688 6,76% NSi 643 6,32% ZLSD 627 6,16% 7. Majda Virant SLS 419 4,12% 8. Karmen Fijavž AS 281 2,76% 9. Robert Smodej SMS 230 2,26% 10. Vesna Škodnik GabrovecSJN 87 0,85 % I 5. VO Žalec 10.942 100 %| Kandidat Stranka Št. glasov Odstotek glasov 1. Franc Sušnik SDS 3.662 33,47% 2. BožaVerdev LDS 2.375 21,71% 3. Mateja Perger NSi 967 8,84% 4. Martin Vošnjak SNS 913 8,34% 5. Anton Repnik DeSUS 622 5,68 % Nikolaj Rak ZLSD 621 5,68% 7. Anton Grobler SLS 563 5,15% 8. Matjaž Jazbec AS 420 3,84% 9. Franc Rančigaj SJN 220 2,01% 10. Danijel Novak SMS 184 1,68% I 6. VO Mozirje 8.672 100%1 Kandidat_Stranka Št. glasov Odstotek glasov 1. Bogomir Zamemik SDS 3.162 36,46% 2. Jakob Presečnik SLS 1.584 18,27% 3. Rajko Pintar LDS 1.284 14,81% 4. GregorVerbuč NSi 660 7,61 % 5. Damijan Cehner SNS 453 5,22% 6. Peter Marjan Habjan DeSUS 445 5,13% 7. Boštjan Rakun ZLSD 331 3,82% 8. Marko Krajner AS 258 2,98% 9. Jurij Kolene SMS 145 1,67% 10. Rado Repenšek SJN 96 1,11% 5. Mihael Letanje SNS 755 7,23% 6. Vinko Gobec DeSUS 543 5,20% 7. Ivan Rakun SLS 438 4,19% 8. Sebastjan Boljte SMS 245 2,35% 9. Marko Druškovič AS 196 1,88% 10. Tadej Korošec JL 108 1,03 % 6. VOLILNA ENOTA Stranka Št. glasov Odstotek glasov 7. VOLILNA ENOTA 1.VO Šmarje pri Jelšah 12.790 100 %| Kandidat Stranka Št. glasov Odstotek glasov 1. Miran Ulbin SDS 3.292 25,74% 2. Milan Pogačnik LDS 1.945 15,21 % 3. Martin Mikolič NSi 1.742 13,62% 4. Jernej Dirnbek ZLSD 1.275 9,97% 5. Mimica Kidrič DeSUS 1.177 9,20% 6. Marjan Drofenik SLS 976 7,63% 7. Mirko Justin SNS 926 7,24% 8. Anton Plevčak SJN 461 3,60% 9. Borut Šprajc SMS 363 2,84% 10. Zdenka Kovač AS 302 2,36% I 3. VO Slovenske Konjice 10.925 100 %| 1. Rudolf Petan SDS 3.812 34,89% 2. Janez Jazbec LDS 2.442 22,35% 3. Maksimilijan Brečko ZLSD 895 8,19% 4. Stanislav Podplatan NSi 878 8,04% 5. Dušan Arbajter SLS 704 6,44% 6. Rok Peče SNS 6,26% 7. Tadej Slapnik AS 539 4,93% DeSUS 273 2,50% 9. Srečko Širca SJN 161 1,47% 10. Peter Ambrožič SMS 149 1,36% Število oddanih glasovnic: 988.527 Število neveljavnih glasovnic: 22.310 Število veljavnih glasovnic: 966.217 Volilna udeležba: 60, 52% Sestava Državnega zbora RS ndidatna lista Število glasov Odstotek bs 281.134 29,10 % S 220.438 22,81 % LSD 98.345 10,18 % Si 87.057 9,01 % LS 65.944 6,82 % S 60.707 6,28 % SUS 39.093 4,05 % 13.273 100%] Stranka Št. glasov Odstotek glasov I 8. VO Velenje 10.444 100 %| Kandidat Stranka St. glasov Odstotek glasov 1. Igor Knez SDS 2. dr. Anton Grizold LDS 3. Matjaž Han 4. Boštjan Pražnikar 5. Anastazija Deželak 6. Danijel Dobršek 7. Vanja Veselic 8. Vanja Krajšek Rainer 9. AndrijanaZrinji 10. Peter Šuhel SDS LDS JJ ZLSD g Nsi Q| SLS SNS Q| DeSUS narodni skupnosti 4. Mihael Letanje 5. Andrej Kuzman 6. Erika Veršec 7. Herman Arlič 8. Tomislav Matić 9. Robert Bah 10. Darja Boben Bardutzky JL Dvanajsterica s Celjskega Ko na Celjskem govorimo o državnozborskih volitvah, vselej upoštevamo območje vseh naših 32 občin. Le-te je, kljub razdelitvi med tri volilne enote, v letih 1996-2000 v državnem zboru zastopalo 13, v iztekajočem se mandatu pa 11 oziroma le 10 poslancev. Kot kažejo začasni neuradni volilni rezultati, jih bomo do leta 2008 imeli 12; štiri iz vrst SDS, po dva z list LDS, ZLSD in NSi ter po enega poslanca SLS in DeSUS. Še pred razglasitvijo uradnih volilnih rezultatov smo zbrali njihove prve odzive -v najbolj nehvaležnem položaju sta poslanska kandidata SDS Franc Jazbec in Ljubo Žnidar, ki sta zbrala do stotinke enak delež podpore volivcev in bo o tem, kdo se bo uvrstil v državni zbor, odločalo preštevanje volilnih glasov iz tujine ali pa žreb. program, ki pokriva vsa področja delovanja in življenja v državi. Iz programa bi poudaril predvsem to, da je treba deregulirati in odpraviti nadstandarde, ki nas težijo in narediti državno upravo prijazno ljudem. Brez tega namreč ne gre, saj je tako nemogoče urediti skladen regionalni razvoj, ki je tudi ena od perečih zadev. Pri predstavljanju Savinjske doline pa bomo poslanci zagotovo sodelovali ne glede na strankarsko pripadnost, saj smo to počeli že sedaj. Ob tem bi spomnil na spremembo zakona o visokem šolstvu in s tem povezano ustanovitev mariborske medicinske fakultete, kjer smo vsi Štajerci oziroma severovzhodni Slovenci stopili skupaj. Verjamem, da bo v bodoče dobro sodelovanje v prid Savinjske doline, Savinjske statistične regije in Štajerske.« Rudolf Petan iz Slovenskih Konjic, SDS: »Volilni rezultati potrjujejo, da si ljudje želijo spremembe. Čaka nas ogromno dela, na katerega smo pripravljeni. Imamo alternativni program, ki ga je pripravila še vlada v senci, imamo ljudi. Res pa je, da so spremembe potrebne praktično na vseh področjih. Sam imam iz dosedanjega dela v parlamentu največ izkušenj na področju obrambe in notranje politike, kakšno pa bo moje prihodnje delo, je odvisno od dogovora v poslanski skupini. Težko bi rekel, da je katerokoli področje pomembnejše od drugega, osebno pa si želim spremembe na treh področjih. Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč je nesprejemljiv, ker namesto da bi omogočal hitro pomoč, išče vse načine, da bi jo ljudem lahko odtegnili. Drugo področje je šolstvo, kjer je potrebno poenostaviti vse v zvezi z maturo. Poleg obveznega slovenskega jezika bi si morali dijaki ostale predmete izbrati glede na bodoči študij, izbiro pa ne bi smel povsem onemogočiti točkovni sistem. Enako pomembne se mi zdijo spremembe na področju sodstva, da bo tudi to v službi ljudi,« Franc Jazbec iz Štor, SDS: »Najprej bi se volivcem zah- lemov iz občin, kot je ura tev razmer v HE Vrhovo, plavne varnosti v Lašketf cestnih povezav, manjših je preveč, da bi jih naštev Kot sem obljubil, bom v r krajšem možnem času za > čane odprl poslansko pisJ no, kmalu pa bom začel kampanijo za naslednji nozborski mandat.« Franc Sušnik z Vranskega, SDS: »Vsem, ki so me na volitvah podprli, se zahvaljujem. To je predvsem rezultat dobrega programa stranke, je pa tudi nagrada oziroma priznanje za moje štiriletno delo v državnem zboru. V stranki nismo izdelali nobenega posebnega načrta, saj smo v mesecih pred volitvami pripravili obsežen, temeljito izdelan valil za zaupanih pet tisoč glasov, obžalujem pa zaenkrat deljen volilni rezultat, skupaj s strankarskim kolegom Ljubom Žnidarjem s Polzele. SDS se je v prejšnjem mandatu intenzivno borila za spremembo proporcionalnega volilnega sistema, ki omogoča tak izid. Po večinskem volilnem sistemu, kakršnega smo predlagali, bi v 5. volilni enoti bilo izvoljenih kar deset poslancev SDS. V primeru, da bodo žreb ali glasovi iz tujine odločili, da bom izvoljen, bom funkcijo župana opravljal še vnaprej, vendar nepoklicno. To je za občino ter širšo regijo nasploh pozitivno.« v preostalih dveh letih opravljal župansko funkcijo. V sami občinski upravi se bo zato treba kadrovsko tako organizirati, da bodo vse naloge potekale, kot so do sedaj. Vsekakor je izvolitev za poslanca le še dodatna možnost, da se za našo lokalno skupnost oziroma v bodoče za vse obsoteljsko-kozjanske občine, opravi še več.« Martin Mikolič iz Rogatca, NSi: »Moram poudariti, da sem zadovoljen, ker so se volivci očitno odločili glede na rezultate mojega župano-vanja v Rogatcu, v preteklem desetletnem obdobju. V naši občini se je v tem času kar dosti naredilo, zato so verjetno menih, da lahko veliko prispevam tudi k razvoju celotnega Obsotelja in Kozjanskega. Ko sem se odločil za kandidaturo, sem imel obenem v mislih, da bom tudi Dr. Slavko Gaber iz Ljubljane, LDS: »Predvsem se zahvaljujem vsem volivcem v obeh celjskih volilnih okrajih, kjer sem kandidiral in ki so mi namenili svoj glas. Število glasov, ki sem jih dobil, izkazuje veliko količino zaupanja meni in stranki in so na nek način tudi odraz vsega, kar smo skupaj opravili v preteklem mandatu. Po svojih najboljših močeh se bom trudil, da se bo za to območje naredilo vse, kar bo mogoče. To pa iz opozicije ne bo lahko. Predvsem pa upam, da se bodo uspešno končali vsi skupni že začeti projekti, ki smo jih začeli v tem okolju. Pri tem mislim na fakulteto za logistiko, gradnjo srednje zdravstvene šole, gradnjo telovadnice pri IV. Osnovni šoh v Celju, pa projekta na Frankolo-vem, v Vojniku in drugje.« Lojze Posedel iz______ LDS: »Vztrajam pri svojih načelih: dokler rezultati ne bodo uradni, ne bom dajal izjav. Če bo ostalo pri teh rezultatih, bo lepo za dolino, za vse drugo pa bo kasneje še dovolj časa.« Bojan Kontič iz Velenja, ZLSD: »S svojim rezultatom, ki je v primerjavi s prejšnjimi volitvami boljši za en odstotek, sem zadovoljen, pa tudi z rezultatom stranke, čeprav sem, vsaj v Celju, pričakoval več glasov. Padec podpore LDS je bil sicer pričakovan, tako močna zasuk v desno pa me je presenetil. Mislim, da to za mojo dolino ni dobro, če pa bo, bom prijetno presenečen. Kar se mojega dela v parlamentu tiče, se bojim, da kot opozicijski poslanec ne bom mogel storiti prav veliko - vendar, volivci so se pač tako odločili. V svoj program sem zapisal decentralizacijo in regionalizacijo Slovenije ter gradnjo avtocest. Glede na to, da so imele tudi druge stranke podobne načrte in da so napovedovale hitrejše uresničevanje danih obljub, jih bom kot poslanec v opoziciji lahko vsake toliko časa povprašal, kako je z uresničevanjem teh obljub.« Matjaž Han iz Radeč, ZLSD: »Zmago sem pričakoval, saj sem že po naravi tak, da če se spustim v borbo, pričakujem zmago. Seveda pa mi ne bi uspelo brez vseh prijateljev in znancev, ki so mi pomagali pri humanitarno obarvani volilni kampanji. Ostajam takšen kot sem bil, kar pomeni tudi, da mi bosta najbolj pomembni občini Laško in Radeče, ki v zadnjem mandatu v parlamentu nista imeli svojega poslanca. Že v volilni kampaniji sem izpostavil nekaj večjih prob- Ivan Jelen s Ponikve, SUS: »Pred volitvami sem I vsaj glede na število upo jencev, prepričan, da bo SUS dobil več glasov. Po žaj je še sedaj tak, da nas ganjajo. Po zagotovilih pn sednika stranke Antona sa, z rezultati ne more bitin narobe in bomo ostali poslanci stranke. Če bo os tudi uraden rezultat takšc kot je sedaj, bo to za Spodi Savinjsko dolino s 4 poslan najboljše, kar je bilo spit možno. Je pa res, da se ss ukvarjam z velikim števili interesnih dejavnosti in da; bo najbrž ueba čemu odrei V parlamentu bodo v ospre ju prizadevanja za boljši/* ložaj upokojencev, tako nai dročju zdravstva, sociale pokojnin. V ospredju delot nja bo tudi skrb za povt števila rojstev, pa boljšo brazbo ...« Bogomir Zamernik iz Pod-volovljeka, SDS: »Ob takšnem zaupanju, ki ti ga izkažejo ljudje na volitvah, so občutki lepi, istočasno pa to zaupanje pomeni veliko obvezo. Tridi ljudje veliko pričakujejo od človeka, ki so mu namenili svoj glas. Rezultat volitev po moje odraža naveličanost volivcev od 12-let-ne zgodbe o uspehu. Hidi zato se bom močno trudil, da nebom razočaral ljudi, kot največji uspeh pa bom štel, če bomo lahko iztrebili korupcijo, ki se je razpasla v vseh porah državne uprave in javnih naročil. Vesel bom, če bomo porabili manj denarja pri projektnih nalogah - enormno draga gradnja cest je že eden takšnih primerov. Ne smem pozabiti na Zgornjo Savinjsko dolino, za katero pričakujem, da jo bomo prebudili, in potem bolj intenzivno vlagali v naše kraje.« K** SDS: »Občutki ob skorajšnji izvolitvi niso nič posebnega, je pa to zagotovo presenečenje, saj v stranki nismo računali na tako dober volilni izid. Kljub temu razen v nedeljo še nismo proslavljali, ker rezultati še niso uradni, odstotki so izenačeni in se ne bi rad prehitro veselil. Če bom poslanec, pa je težko govoriti kaj konkretno bom storil, saj lahko obljubiš le tisto, kar zagotovo veš, da boš lahko uresničil. Moja največja želja pa je bila že v volilni kampanji, da dolina dobi največ. Mislim, da je prav s tokratnimi volitvami Spodnja Savinjska dolina dobila največ. V parlament so se iz doline namreč uvrstili kar štirje poslanci in to je izjemno velik uspeh. Ne glede na to ali bom potrjen za poslanca, ostajam župan Občine Polzela. Ob tem lahko rečem le, da bo treba določene naloge prerazporediti in zadeve na občini organizacijsko urediti.« Drago Koren iz Lokovi- ce, NSi: »Zelo vesel sem svojega uspeha, pa tudi dobrega rezultata pomladnih strank, čeprav sem za našo stranko pričakoval kakšen odstotek več. Precej lažje in hitreje bi bilo sestaviti vlado, če bi pomladne stranke dobile še dva mandata - seveda mislim pri tem na zahtevo po ponovnem štetju glasov za DeSUS. Zahvaljujem se volivkam in volivcem, ki so se odločili za NSi, vesel pa sem, da ima Šoštanj tudi zdaj svojega poslanca. Prepričan sem, da bomo skupaj tudi za širše celjsko območje lahko veliko naredili. Po moje je treba prepre-. čiti centralizacijo, sicer pa se bom najbolj zavzemal za družinsko politiko. Prva stvar, ki jo mora Slovenija urediti, je omogočanje pogojev, da se bodo mladi odločali za družine in večje število otrok. V nasprotnem primeru bo slovenski narod propadel.« Jakob Presečnik iz Moá ja, SLS: »Če bodo ti rezu® tudi uradno obveljali, bnmš veda vesel izvolitve. Rečem lal ko, da bom, podobno kot s( daj, delal prizadevno naprf drugih posebnih oblj ub pa to nisem trosil. Kar se tiče stran ke, ocenjujem, da smo na vi litvah dosegli kar dober rezi tat - sploh glede na nekát® predvidevanja par tednov pn volitvami, po katerih strani naj ne bi dosegla niti praga J vstop v parlament. Kar se ti nadaljnjega dela, izboljšanjeii frastrukture, ki je sama po bi razumljiva tako v Zgornji S vinjski dolini kot v drugih d? venskih krajih, niti ne bi njal. Po moje pa bi bilo predvsem ugotoviti, kje je ni problem, dajezgomj sko gospodarstvo, s tem pa di plače, na tako nizki ravni roma predvsem izboljšati goje za delo podjetnikov. US, ŠO, BJ, MBP, RP, Sumljiva prodaja lelnic Zdravilišča Laško? sredo bodo svetniki občine Laš-odločali o odprodaji občinskega moženja, in sicer delnic Zdravi-Laško. Odboru za gospodarstvo edi poteza razumna, saj je občin-proračun zaradi šole v Debru še no zelo obremenjen. Poleg tega restitorji pri obeh turističnih pro-ktih v občini, torej pri ureditvi struge vinje za Zdravilišče Laško in iz-adnji ceste mimo zdravilišča Rim-Toplice po drugi trasi, od občine čakujejo sodelovanje. Nekateri čla-odbora vseeno opozarjajo, da je dog odprodaje povsem drugje, 'ovsem konkreten je bil v svojem pi-svetnikom član odbora za gospostvo Anton Turnšek: »Očitno so ape- titi po tem premoženju (Zdravilišča Laško, op. p.) zelo močni. Rešitve, ki se ponujajo, so sicer zavite v celofan, vendar preveč prozorne, da se ne bi videlo, da je velika želja nekoga spraviti delež lastništva občine pod 51 odstotkov.« Podobno mnenje ima še en član odbora, Štefan Grosar. »Zakaj se hoče na vsak način unovčiti premoženje občine ter s tem izničiti njen vpliv?« se sprašuje. Še na nekaj opozarjata. Sredstva, pridobljena s prodajo delnic Zdravilišča Laško - gre za 58 milijonov tolarjev - se bodo namenila za razvoj turizma. To je odbor za gospodarstvo zapisal v svojem sklepu. Z manj olepša-nimi besedami to pomeni, da bo zdravilišče od občine lahko odkupilo svoje delnice, denar, ki ga bodo porabili za nakup delnic, pa bodo pravzaprav dobili nazaj, saj bo občina sodelovala pri ureditvi struge Savinje. Ali kot je zapisal T\irnšek: »Nič nimamo proti, da občina pomaga pri izgradnji turističnih načrtov Zdravilišča Laško, smo pa proti temu, da občina parcialno razprodaja svoj večinski paket delnic in nato tako pridobljena sredstva samo prenakaže kupcu - Zdravilišču Laško za realizacijo njegovih načrtov.« Kaj najbolj drži? Ali je občina res tako »obremenjena« z lastništvom zdravilišča in v prodaji vidi edini vir financiranja občinskih projektov ali pa želi pomagati »posamezniku«? ROZMARI PETEK Republiška nagrada Slavku Deržku Letošnji republiški nagra-nec s področja šolstva s jdjskega je Slavko Deržek, je prejel nagrado za porno uspešno vzgojnoizo-aževalno, inovacijsko in anizacijsko delo v vzgo-n izobraževanju na po-ičju srednjega šolstva, lavko Deržek je profesor ncoskega in angleškega je-a in ima naziv svetnika, egovi dijaki dobivali Stena priznanja na državnih mednarodnih tekmovanjih nanju francoščine, spod-al pa jih je kulturnemu us-rjanju. O formuli za us-Slavko Deržek pravi: »Pri turnem ustvarjanju je po-)no dijakom predstaviti ' predlog, se z njimi po-roriti, kaj jim je všeč in ne, vsekakor pa jim stva-e smeš vsiljevati. Tina Go-jak mi je pred nekaj dne-rekla, da ne bi šla v gleda- lišče, če se v gimnaziji ne bi vključila v francosko gledališko skupino. Pogoj za vpis nikoli ni bil, da se lahko vključijo samo odličnjaki, ampak smo znali vzpodbuditi tudi tiste, ki jim francoščina ni šla tako dobro, so bili pa bolj uspešni na kakšnem drugem področju, kot npr. v glasbi, plesu ... S tistimi, ki so bili zelo pridni za jezik, med njimi je bila tudi Manica Janežič, ki je na tem področju tudi nekaj dosegla, pa smo še posebej delali in poglabljali francoščino.« Tako je nastal tudi Fran-kofonski dan, na katerem dijaki predstavijo umetniška dela v francoščini. Še vedno je z ženo Carmen, prav tako profesorico francoskega jezika, mentor različnih raziskovalnih nalog, med drugim naloge Anžeja Dežana, dijaka I. Gimnazije Celje, Fran- coski in slovenski šanson, ki se je na državnem tekmovanju pred kratkim uvrstila na prvo mesto v kategoriji slovenski jezik in književnost. Tudi v prihodnje namerava sodelovati z ženo in njenimi dijaki v kulturnem ustvarjanju v francoščini in v letoš njem šolskem letu priprav ljajo večer najlepših ljube ženskih šansonov v francoščini. Zaradi strokovnosti in vsestranskega udejstvovanja je bil Slavko Deržek imenovan za predavatelja francoskega jezika na Univerzi v Ljubljani in za izvedenca za pedagoško področje v splošnem izobraževanju za tuje jezike. Za slovenske gimnazije je priredil tuji učbenik in priročnik za učence za štiriletno poučevanje francoščine v srednjih šolah. Nekaj let je bil tudi predsednik Društva Neprecenljiv pomen civilne družbe Na skupščini Kolpingove zveze Evrope so se v Celju zbrali delegati iz 15 držav V Celju so pod geslom ' lingova ustanova - živ ivnik v civilni družbi tedna izpeljali iščino Kolpingove zve-ope. 'ržava, gospodarstvo in 'je, ki uresničujejo svoje rese so trije stebri vsake ">e. Kolpingove družine največ opravijo prav na ročju interesnega delova-državljanov, v organiza-civilne družbe. To je na larodnem srečanju na te-Vloga in pomen civilne 5-be v EU v svojem refera-rjposebej poudarjal prof. dr. ""tez Juhant, s teološke fakul- tete. Razmišljal je o nujnosti sprave krščanstva in liberalizma kot gospodarskega in političnega projekta. Prav liberalizem je v pogojih globali-zacije zakrivil stanja odtujenosti. Zaradi tega so organizacije civilne družbe še tem bolj pomembne, znotraj njih pa mora prevladati zavest o potrebi po globalnem razmišljanju in lokalnem delovanju, je poudaril Juhant. V razpravi je sodeloval tudi nacionalni koordinator za nevladne organizacije dr. Fedor Černe, ki je priznal, da je stanje na tem področju daleč od zastavlje- nih idealov, hkrati pa poudaril, da je prav civilna družba v državi dopolnilna moč za razvoj družbenega blagra. Skupščine Kolpingove zveze so se udeležili delegati iz 15 evropskih držav. Ob osrednji temi so razpravljali še o svojem delu in poslanstvu in z odobravanjem govorili o sicer težkih začetkih delovanja te vplivne zveze, a vendar že tudi o velikanskih dosežkih. Srečanje se je končalo v nedeljo s statutarno in volilno skupščino Kolpingove zveze, ki je danes razširjena v 60 državah sveta. BS za tuje jezike in književnosti Slovenije. Profesor Deržek je zaposlen na Zavodu RS za šolstvo kot višji svetovalec in vodja predmetne skupine za francoščino. »Trenutno učim na Gimnaziji Lava v evropskem oddelku. Zaprosili so me, da bi tudi oni uvedli francoščino in ker bom moral kot član ožje projektne skupine za uvajanje evropskih oddelkov v slovenskih gimnazijah ta program spremljati, sem sprejel ta izziv. To je nekaj za mojo dušo,« pravi Deržek. V okviru mednarodnega sodelovanja sodeluje s pedagoško službo francoske ambasade in je član medresorske komisije za frankofoni-jo pri ministrstvu za zunanje zadeve. Vsa leta je Slavko Deržek sodeloval tudi v maturi-tetni komisiji, zadnja leta pa je predsednik republiške predmetne komisije za francoščino. Zaradi vsega omenjenega mu je Mestna občina Celje leta 1997 podelila celjski grb za uspešno poučevanje francoščine, francoska vlada pa leto prej državno odlikovanje vitez akademskih palm. Ob pre jemu republiške nagrade na področju šolstva se Slavko Deržek malo pošali: »Osebno lahko rečem le, hvala bogu, da je nisem dobil za življenjsko delo. Celjski grb je bil vzpodbuda za naprej, tokrat pa sem bil zelo presenečen in zelo vesel.« SB Zgodovinar z milijon funkcijami Minuli petek je Branko Go-ropevšek kljub veselju ob izjemno zanimivem in uspešno izpeljanem simpoziju zgodovinarjev, ki mu ga je letos uspelo pripeljati v Celje, vendarle čutil tudi kanček grenkobe. Po dveh letih se mu je namreč iztekel mandat predsednika Zveze zgodovinskih društev Slovenije. Vnovič ni kandidiral, čeprav mu je bilo predsednikovanje v veliko čast, še posebej zato, ker je bil prvi Celjan, ki je opravljal omenjeno funkcijo. »Vlogo predsednika sem sprejel, ker imam ob sebi vrsto izjemnih zgodovinarjev, ki so mi vedno v veliko pomoč.« Obljublja, da bo kljub neprestani bitki s časom tudi v bodoče aktivno sodeloval z zvezo, čeprav ga že čakajo nove naloge in izzivi, ki se jih bo, tako kot že številnih doslej, lotil z vso odgovornostjo in predanostjo. V naslednjih dveh letih bo njegova največja skrb širitev in obnova knjižnice, ki naj bi bila, če bo šlo vse gladko, končana jeseni 2006, ter doktorat, ki tudi ni mačji kašelj. »Rad bi doktoriral iz zgodovine štajerskih Slovencev na prelomu v 20. stoletje,« pravi Celjan, ki je svoje otroštvo preživel v Preboldu. Da bo zgodovinar, je magister zgodovinskih znanosti vedel že v osnovni šoli. Srednjo pedagoško šolo je obiskoval v Celju, pedagoško fakulteto pa v Mariboru. Eno leto je na celjski gimnaziji poučeval zgodovino, a to ni bil poklic, ki bi ga v življenju najraje počel. Svoj sanjski poklic, ki je obenem tudi njegov največji konjiček, je našel v Osrednji knjižnici Celje, kjer je pred trinajstimi leti postal vodja domoznanskega oddelka, zadnja tri leta pa opravlja delo direktorja knjižnice. Njegov delovni čas se nikoli ne konča ob 16. cij (član sveta COBISS, Inštituta za informacijske znanosti v Mariboru, Upravnega odbora IZUM, Strokovnega sveta NUK-a, član znanstvenega projekta Zgodovina severovzhodne Slovenije...), pač zahtevajo svoj trud in čas, zato je pravi mali čudež, da ljubitelj tenisa in smučanja sploh najde kaj prostega časa zase. Tega je največ ob koncih tedna, ko se tu in tam odpravi v hribe, rad pa tudi kaj prebere, predvsem strokovna literatura in leposlovje sta mu pri srcu. »Mnogi mislijo, da imam v knjižnici časa za branje na pretek, pa ni tako,« se nasmehne in nervozno pogleduje na mobilni telefon, saj ga je ta dan čakalo še »milijon« obveznosti. Zamujanja ne mara in polovičarstva tudi ne. Pri vsaki stvari, ki se je loti, da vse od sebe in to pričakuje tudi od ostalih. Pravi, da je strog, a pošten. Politika ga ne zanima v tolikšni meri, da bi v njej aktivno sodeloval, se pa redno udeležuje volitev in referendumov, saj slednje čuti kot dolžnost. »Če hočem ostati kre-dibilen zgodovinar, moram do politike obdržati določeno distanco,« je njegovo vodilo. Branko Goropevšek se v veliki meri posveča ravno zgodovini slovenske politike, saj ga to področje ob zgodovini vsakdanjega življenja najbolj zanima. Pri tem ugotavlja, da prepričanje poli- do večera. Sodelovanje pri organizaciji in izvedbi bibliotekarskih zborovanj, pisanje strokovnih in znanstvenih člankov (osebna bibliografija šteje preko 150 enot), urejanje raznih zbornikov in ostalih strokovnih publikacij, sodelovanje pri mladinskem raziskovalnem delu Mladi za Celje, dodatno izobraževanje in vrsta ostalih funk- iz leta v leto veča, in nikakor se ne strinja, da mladi vedno manj berejo. Vprašanje je le, pravi, kaj berejo. Goropevšek, tehtnica po horoskopu, v delu, ki ga opravlja, enostavno uživa. Za čas, ki ga je preživel v proučevanju zgodovine, mu nikoli ni bilo žal. Žal pa mu je, da se ljudje vse preveč posvečamo banalnostim, medtem ko nam za pomembne stvari v življenju pogostokrat »zmanjka« časa. BOJANA AVGUŠTINČIČ NOVOST V PONUDBI DIGITALNIH PAKETOV FILMSKI PROGRAM nm dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o, tel. (03)42 88 119 u(c Marovt med savinjskimi gazelami Laščani so se pritožili na odločbo sodnice Sinoči so v Ljubljani razglasili najboljše hitro rastoče podjetje v Sloveniji. Za naziv zlate, srebrne in bronaste gazele se je potegovalo šest regijskih gazel, med njimi tudi podjetje Marovt s Stranic, ki je savinjsko-za-savska gazela leta 2004. Podjetje Marovt, katerega solastnik in direktor je Tomaž Marovt, je v zadnjih petih letih povečalo prodajo kar za 4,8-krat in do letos ustvarilo 54 novih delovnih mest. Ozko specializiran nišni proizvajalec je iz majhne obrtniške delavnice z osmimi zaposlenimi, ki je bila ustanovljena že leta 1971, zrasel v družbo z dvema glavnima proizvodnima linijama. To sta proizvodnja odkovkov in stružnih delov, ki jih v celoti izvozijo, od tega polovico v Združene države Amerike. Njihovi kupci so neposredni dobavitelji avtomobilskih proizvajalcev, kot so Ford, Chrysler, Opel, Mercedes, Renault, Citroen in Honda. Prednost podjetja, v katerem dela vsa družina Marovt, je predvsem v tem, da je celotna proizvodnja podprta z lastnim znanjem. Ko dobijo naročilo, se najprej lotijo razvoja in izdelave orodij, saj so tako hitrejši in prožnejši od konkurence. Kot še pravi Tomaž Marovt, ki je vodenje podjetja pred nekaj leti prevzel od očeta, nenehno izboljšujejo celotni proizvodni proces, k inovacijam pa vzpodbujajo tudi zaposlene. Pivovarna Laško se je pritožila na odločbo laške sodnice za prekrške Darje Dular, ki je presodila, da sta pivovarna in njen direktor Anton Hirnšek februarja lani pri nakupu Dela kršila zakon o prevzemih. Pivovarna Laško je bila neposredno lastnica nekaj manj kot 25 odstotkov Dela, vendar je sodnica za prekrške menila, da so imeli še 2,34 odstotka delnic Dela prek svoje odvisne družbe Radenska parkiranih pri Infond ID, in to ravno z namenom, da jim ne bi bilo treba objaviti prevzemne ponudbe. V Laškem opozaijajo, da sodnica v odločbi sumov o kršitvi ni podkrepila z dokazi, niti ni raziskala dejanskega stanja in da je svojo odločitev postavila na podlagi sklepanj in ugibanj agencije za trg vrednostnih papirjev. Sodnica bi morala, poudarjajo v pivovarni, zaslijj predstavnika Radenske in Infonda ter prev« ti način financiranja oziroma obstoj moreb nih opcijskih pogodb. Upoštevala tudi ni de tva, da je Radenska prodala delnice Dela julija 2002, torej dobrega pol leta preden j je pivovarna kupila. Pivovarna Laško se je n mreč začela pogajati za nakup Delovih deln šele decembra leta 2002, pogodbo o nakupu pa je s Krekovo družbo sldenila februarja 1 ni. V Laškem so prepričani, da niso kršili i bene od določb zakona o prevzemih, zato pritožbi predlagajo, da se odločba razvelja in da se celotna zadeva vrne v vnovično odli čanje. Izredna revizija v Jurmesu Tomaž Marovt, direktor in solastnik najboljšega hitro rastočega podjetja v savinjsko-zasavski re- ji, Foto: GK Gradiš se seli v tujino Delničarji celjskega Cra-disa so na zadnji skupščini z večino glasov potrdili vse sklepe, ki sta jih predlagala uprava in nadzorni svet. Tako so med drugim sklenili, da bodo bilančni dobiček, ki je konec lanskega leta znašal dobrih 43 milijonov tolarjev, razporedili v rezerve. Skupščina je tudi pooblastila upravo, da lahko s soglasjem nadzornega sveta kupi lastne delnice, vendar cena za delnico ne sme biti višja od njene knjigovodske vrednosti. Sklep o nakupu lastnih delnic je bil delničarjem ponujen že na lanski skupščini, vendar ni bil sprejet, saj je dobil premalo podpore. Na vse sklepe, razen za imenovanje revizijske hiše, je odvetniška pisarna Grego-rovič-Pungartnik v imenu treh bivših zaposlenih v Gra-disu, Janeza Strmeckega, Davorina Jančiča in Gvida Vi-ranta, ki so še vedno delničarji podjetja, skupaj pa imajo manj kot odstotek glasovalnih pravic, napovedala iz- podbojne tožbe za vse sklepe. Sicer pa je Gradiš v letošnjem prvem polletju ustvaril 2,4 milijarde tolarjev prometa. V primerjavi s preteklimi letí vse več gradbenih del izvajajo sami, brez kooperantov, vse bolj pa se širijo izven celjske regije in tudi Slovenije. Veliko priložnosti vidijo zlasti na Hrvaškem in v Avstriji, kjer so letos ustanovili tudi hčerinski družbi. Na teh trgih bodo aktivni predvsem pri stanovanjski gradnji ter pri gradnji turističnih in poslovnih objektov. JI Na včerajšnji seji skupščine šentjurske Grude Jur-mes so kljub nasprotovanju malih delničarjev sprejeli vse sklepe, kot sta jih predlagala uprava in nadzorni svet. Delničar Jože Štiglic, sicer nekdanji direktor podjetja, je zato zoper sklep o potrditvi dela sedanjemu direktorju Radu Tržanu in nadzornemu svetu za leti 2002 in 2003 že napovedal izpodbojno tožbo. Na lanski seji skupščine namreč direktor in nadzorni svet za leto 2002 nista dobila raz-rešnice. Je pa malim delničarjem uspelo uveljaviti svoj predlog, da se v podjetju najkasneje do leta 2005 opravi izredna revizija poslovanja za leti 2001 in 2002. Ugotovila naj bi, kako je mogoče, da je Gruda Jur-mes leta 2001 imela 5 milijonov tolarjev čistega dobička, leto kasneje pa kar 800 milijonov tolarjev izgube. Mali delničarji so na skupščini postavili tudi vrsto vprašanj o dosedanjih, po njihovem mnenju spornih poslovnih potezah uprave, vendar nanje niso dobili odgovora. Med drugim jih je zanimalo, zakaj je vodstvo podjetja kupovalo delnice Mesarstva Šentjur, ko je bil ta v prisilni poravnavi, in zakaj se je kljub lastnim težavam odločilo za vlaganja v celjski Merx ter za nakup ljubljanske Grude, za katero se je ve- delo, da je izgubarsko podji je. Mali delničarji, skupaj ima manj kot 25 odstotkov delrt so hoteli tudi vedeti, kaj p meni nova poslovna politj podjetja, saj se zadnje čase« varja predvsem s trgovanjen vrednostnimi papirji, z daj njem poslovnih prostorov vn jem in tudi s trgovanjem zi jem. Mali delničarji so tudi op zorili, da je dvema od sicer j tih članov nadzornega sve (eden je predstavnik delavce drugi pa kapitala), že 12. se tembra potekel štiriletni ma dat. Uprava podjetja in tudi sa nadzorni svet namreč tega spk ni opazil. Štore čakajo na odločitev Predvidoma že ta teden bo hrvaški fond za privatizacijo odločal o ponudbah za nakup nekaj manj kot 90-odstotnega deleža splitske železarne, za katerega se poteguje tudi železarna Štore Steel. Kot je povedal direktor štorske jeklarne Marjan Mačkošek, so v prestrukturiranje železarne v Splitu, za katero sicer država zahteva le eno kuno kupnine, pripravljeni vložiti do 88 milijonov kun, ohranili pa bi tudi vseh 430 delovnih mest. S tem nakupom želijo povečati proizvodnjo jekla za avtomobilsko industi ki je tudi njihova glavna dejavnost, iz Splitaá bi izvažali predvsem na evropske trge, kjer zanimanje za tovrstno jeklo zelo veliko. Če jim nakup splitske železarne ne bi uspi se bodo štorski železarji poskusili razširiti ttl katerega od drugih trgov izven Slovenije. K pravi Mačkošek, imajo v Štorah omejene rc nosti razvoja zmogljivosti, njihov cilj v pril njih letih povečati proizvodnjo jekla na 3001 soč ton. Med vodilnimi pri gorilnikih Weishaupt oziroma njeni hčerinski podjetji iz Slovenije in Hrvaške sta pred časom organizirali ogled matičnega podjetja v Nemčiji in obratov v Švici za poslovne partnerje, projektante, inštala-terje ter druge poslovne partnerje. Gre za ustaljen način dela tega priznanega podjetja, ki že dolgo sodi med vodilne v Evropi kar se tiče proizvodnje gorilnikov in ogrevalnih naprav. Matično podjetje je bilo sicer ustanovljeno že leta 1932 v Schwendiju v Nemčiji, proizvodnjo gorilnikov pa so vpeljali pred nekaj več kot petdesetimi leti. In prav ta še danes predstavlja najpomembnejši del proizvodnje podjetja, stalno podprte z novimi tehnološkimi dosežki in izpopolnitvami na tem področju. V Weishauptu so ponosni tudi na novi obrat v Švici, ki sicer slovi po strogih ekoloških predpisih in najmodernejšo proizvodnjo kotlov termo unit in termo condens. Sicer pa je bil Weishaupt eno prvih podjetij v tej branži, ki je dobilo certifikat DIN-ISO 9000. To merilo kakovosti pa se ne nanaša samo na izdelke, ampak tudi na storitve in sploh celotno poslovanje podjetja. Weishaupt se je lotil globalizaci- (1.500 delavcev) je v teh pod- kapitalom, je posla, ko se je o tem v svetu jetjih, v matičnih pa že manjši del še bolj malo govorilo, zato ni na- (1.000 delavcev), ključno, da ima podjetje danes Celjski Weishaupt je nastal 1. ja- dvema letoma zgrajenih podružnice oziroma hčerinska nuarja 1992 in tudi vtem pogle- poslovnih prostorih in podjetja v več kot štiridesetih dr- du je oral ledino, saj je bil takrat skladišču gorilnikov ter žavah in tudi večina zaposlenih prvi v Sloveniji z večinskim tujim mestnih delov. gtol] paring/iiiijliol/Vniokusom gospodarstvo 7 »Želimo biti najboljši in najhitrejši« Tako napoveduje Zdravko Počivalšek, direktor Term Olimia, kjer že nekaj let nizajo eno naložbo za drugo Terme Olimia so zopet v vrhu slovenskih naravnih zdra-rilišč. S prenovo, ki je trajala devet mesecev in je stala DO milijonov tolarjev, so postavili enega najbolj sodob-ih termalnih kompleksov. Posebnost prenovljenega ko-ališča namreč ni le novi savna svet, ki je trenutno naj-ečji v Sloveniji, posebnost je tudi nadstrešitev letnega lazena. Direktor zdravilišča Zdravko Počivalšek pravi, so pač gostom želeli ponuditi čim več pokritih vodnih Dvráin tudi pozimi. S to zadnjo naložbo ste jet na vrhu, vendar vas glede na velika vlagala v turizmu, najbrž kma-I kdo spet prehitel. Kak-;n bo vaš naslednji korak? Prenova bazenskega kom-leksa seveda ni naša zadnja iložba. Še preden smo jo ihčali, smo že začeli z dve-novima. Konec leta bo-10 začeli graditi nov hotel s irimi zvezdicami superior, i bo visoke kategorije in bo mel 300 ležišč. Umeščen bo led obstoječa hotela Breza Rosa. Projekti so bili iz-Mani že spomladi, imamo idi že pravnomočno građeno dovoljenje. Čakamo le na odgovor z ministrstva i gospodarstvo, ali nam bo el naložbe, ki je vredna 8 bilijonov tolarjev, uspelo pobiti tudi s sredstvi iz evropskih strukturnih skladov. Pristno se namreč na raz-za sofinanciranje naložb 'turistično infrastrukturi in len od pogojev določa, da ideli ne smemo pričeti, prene dobimo odgovora ko-isije. In če denarja iz struktur-skladov ne boste dobi- Pričakujemo sicer ugodno »tev naše vloge, vendar mo-povcdati, da sc bomo na Jožbe lotili, tudi če evropske-ka denarja ne bo. Napovedali ste, da začenjate z dvema velikima na-lama - katera je druga? Že v teh dneh začenjamo z " v Termah Tuhelj, ki jih imeravamo preurediti v ijvečji in tudi najbolj sodo-Si termalni center na Hrvaš-Naložba, ki jo name-'amo končati v dvanajstih secih, bo »težka« 9 mili-lov evrov. Prenovili bomo ločitvene zmogljovosti in (Stoječi bazenski kom-íks, na novo pa bomo zgra-' kongresni center in tako tenovani svet savn, ki se bo îkoliko razlikoval od tega, H ga imamo v Termah Oli-toia. ' Skupaj z vami gredo na-frej tudi ostala zdravilišča, to tekma, kdo bo največji, dajala v nedogled? V Termah Olimia se ne trudimo biti največji. Naš cilj je biti najboljši. Mislimo, da nam s prenovo vsebine, ki smo jo začeli s prenovljeno storitveno znamko, pa tudi z novim imenom podjetja, to tudi uspeva. Naše celotno poslovanje in vsa naša ponudba, od gostinstva, centra zdravja in lepote pa do animacije gostov, sta še bolj kot doslej vezana na naravo, na tradicijo okolja in na zdravilna zelišča. Za vse to imamo v naši okolici zelo dobre temelje. Povezanost z naravo ponujajo tudi druga zdravilišča. Seveda jo ponujajo, vendar se pri nas razlikujemo od drugih zdravilišč. Imamo namreč drugačno okolico, pri čemer ne mislim na naravo. Ta je enako lepa povsod po Sloveniji. Mislim predvsem na ponudbo lokalnega turističnega okolja, ki je tukaj, na širšem območju Podčetrtka, zelo močno razvita. Zato lahko gostu skupaj ponudimo vse tisto, kar si želi med zajtrkom in kosilom, kosilom in večerjo in tudi po večerji. Prava animacija pa je pri sodobnem gostu vse bolj pomembna pri odločitvi, kateri turistični kraj si bo iz bral za svoj oddih. Vsekakor se zavedam, da bo v prihodnje konkurenca med zdravilišči še trša, vendar da tega, kar počnemo, ne delamo za slovensko tržišče. Prav vsi zdraviliščniki, v to sem trdno prepričan, smo naravnani predvsem v to, da bomo naše storitve, ki so na evropski ravni, uspešno prodajali v veliki Evropi. To pa je, konec koncev, tudi ednino smiselno. Se v Termah Olimia razmerje med domačimi in tujimi gosti že spreminja? Vsekakor. Tako kot vsi ostali tudi mi veliko delamo na tujih trgih in poskušamo biti na njih čim bolj uspešni. Slovenija ima samo dva milijona prebivalcev, ki pa vse več potujejo. Zato je čedalje manj možnosti, da bi tisti, ki delamo v turizma, lahko M živeli od tega manjšega števila ljudi, ki je še na voljo na domačem trgu. Pri tem pa moram opozoriti, da bo v tujini treba nujno preseči sedanji način trženja in pričeti z bolj organiziranimi in povezanimi nastopi, ki morajo biti na nek način pokriti še z ustrezno državno marelo. Ne pričakujem, da bo država vlagala v naše podjetje, ali, na primer, v skupnost naravnih zdravilišč. Vlaga naj v lastno promocijo. Če bo Slovenija postala v Evropi bolj prepoznavna, bodo tudi reklame na ravni samega podjetja ali na področju takšnih ali drugačnih združenj imele precej večji učinek. Kje bodo Terme Olimia čez pet ali deset let? Boste v naročju katerega od nastajajočih turističnih velikanov? To je dolga zgodba, o kateri bi lahko marsikaj rekel, vendar nas tudi v naslednjih petih letih vidim kot uspešno, hitro razvijajoče se in samostojno podjetje, ki bo povezano s svojo hčerinsko družbo na Hrvaškem in morda še s kom v Sloveniji. Možnosti, da bodo veliki jedli majhne, po mojem ni veliko. Se bo pa bila bitka, kdo bo najhitrejši. Glede na lastniško strukturo Term Olimia je najbrž kar nekaj poskusov, da bi vas prodali? Tega ne morem ocenjevati, saj sem samo direktor podjetja, ne pa tudi lastnik. Poskusi seveda so, vendar bomo z dobrim poslovanjem ceno naših delnic ohranili čim višje. Da ne bi mogli postati predmet kakšnih Spekulativnih nakupov. Veseli pa bomo pravih lastnikov, ki bodo za nas pripravljeni plačati visoko ceno. Pod vašim vodstvom so Terme Olimia naredile velik korak naprej. Vam je bilo kdaj žal, da ste iz povsem drugega poslovnega okolja zajadrali v turizem? V zdravilišču je bilo že pred mano narejenega veliko. Terme Olimia so bile že pred mano in bodo tukaj tudi potem, ko mene ne bo več. Ne delam si utvar, da sem naredil kaj zelo pomembnega. Menim pa, da sem v svojem dosedanjem obdobju k razvoju vendarle prispeval nek svoj delež, da terme niso zaspale ali zaostale za drugimi. Pričakujem, da bomo uspešni tudi v bodoče. Sicer pa moram poudariti, da nikoli ne obžalujem korakov, ki sem jih naredil v življenju. Še zlasti ne obžalujem svojega prihoda v Terme Olimia. Pa čeprav mi je bilo še pred nekaj leti popolnoma nepojmljivo, da bom kdaj delal v turizmu. Ali v zdravilišču, ki je čisto na meji s Hrvaško, čutite kakšne posledice trenutno ne najbolj prisrčnih odnosov med našo in sosednjo državo? Prav nobenih trenj ni, niti jih ne potrebujemo, da bi si dvigovali ugled. Takšna trenja so v glavah tistih, ki jim pridejo prav za njihove dnév-nopolitične potrebe. JANJA INTIHAR Foto: ALEKS ŠTERN Optimistično vzdušje Na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev se je po korekciji tečajev ob koncu prejšnjega tedna in na začetku tega vrnilo optimistično vzdušje. Slovenski borzni indeks SBI 20 je po začetnem padcu pod mejo 4.800 točk proti koncu tedna pridobil 0,8 odstotka in trgovanje v četrtek zaključil pri vrednosti 4.838,82 točk. Najprometnejši vrednostni papir je bila delnica Mercatorja (MELR), s katero je bilo do četrtka opravljenega za 990 milijonov tolarjev poslov. Špekulacije investitorjev o morebitnem uspehu ali neuspehu pri prevzemu srbskega C-marketa so proti koncu tedna povzročile dvig tečaja za 2,8 odstotka, četrtkovo trgovanje pa je delnica končala pri vrednosti 41.898,05 tolarjev. K dvigu je prispevala tudi objava poslovodstva ljubljanskega Maximarketa, ki je pripravljeno sprejeti ponudbo za odkup delnic, k tem pa poziva tudi ostale delničarje. V petek je konkurenčno ponudbo za prevzem Maximarketa umaknila Maxima Holding. Druga naj-prometnejša delnica je bila minuli teden do četrtka delnica Krke (KRKG), s katero je bilo opravljenega za 921 milijonov tolarjev poslov. Tečaj je po korekciji na začetku tedna pridobil 1,5 odstotka vrednosti in četrtkovo trgovanje končal pri vrednosti 81.564,64 tolarjev. Med prometnejšimi delnicami so bile delnice Kolinske (KOLR), ki so izgubile 2,5 odstotka vrednosti. Še vedno je v ozadju trgovanja z delnicami Kolinske načrtovana združitev z Drogo iz Portoroža. Droga je minuli teden pridobila certifikat BRC, ki bo družbi odprl pot v evropski prostor, saj je ta certifikat pogoj za vstop v številne močne trgovske verige v zahodni Evropi. Preg ed tečajev v obd obju med 28. eptembrom in 4 oktob om Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v SIT E¥T3 CICG Cinkarna Celje 25.547.09 20.898.940 V 1.12 CETG Cetis 42.002,67 1.050.140 £ -0,02 CHZG Comet Zreče 2.990.00 0 0.00 GRVG Gorenje 6.455,66 244.739.316 ir 1.85 PILR Pivovarna Laško 7.612,22 39.775.378 it 0,20 JTKG Juteks 34.000,00 8.134.280 û 1,22 ETOG Etol 63.000,00 2.451.000 0,00 V preteklem tednu sta se zgodili dve zamenjavi v vodstvih pomembnejših podjetij. Funkcijo generalnega direktorja Save Tires, podjetja koncema Goodyear v Sloveniji prevzema Andreas Niegsch. Novo vodstvo pa danes dobiva tudi ajdovski Fructal, katerega krmilo prevzema Miran Božič, ki je bil doslej komercialni direktor Ljubljanskih mlekarn. Visoke cene nafte na mednarodnih trgih so povzročile dvig cen dizelskega goriva in kurilnega olja na slovenskem trgu. Pri 98- in 95- oktanskem bencinu je imela vlada več manevrskega prostora, saj je z znižanjem trošarin cena le-teh malenkostno padla. Indeks med 28. septembrom in 4. oktobrom Indeks Zadnji tečaj % spr. SBI20 4.836,61 Û 1,35 SBINT 4.450,35 1,04 PIX 4.374,24 Û 1,24 BI0 118,90 Û 0,20 IPT 4.003,24 it 0.84 Statistični urad RS je objavil poročilo o septembrski inflaciji (deflaciji). V mesecu septembru je bil ponovno zabeležen padec cen življenjskih potrebščin. Tokrat so se v primerjavi s preteklim mesecem znižale za 0,1 odstotka. V letošnjem letu rast cen življenjskih potrebščin tako znaša 2,6 odstotka (lani 3,9 odstotka). Mesečna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila prav tako negativna (-0,4 odstotka). Matija Lipar, investicijski analitik Ilirika borzno posredniška hiša d.d., Breg 22, 1000 Ljubljana matija.lipar@ilirika.si Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana Ci r a d i m n z a v a s »Ljudje si ne upajo pomagati« S Suzi Kvas, direktorico Javnega zavoda Socio, o težavah uporabnikov socialnih ustanov in o sosedih, ki nasil mirno prenašajo Suzi Kvas, ena od ustanoviteljic društva Regionalna varna hiša Celje, je direktorica Javnega zavoda Socio, ustanove, ki pod okriljem Mestne občine Celje združuje Projektno pisano Celje, zdravo mesto, materinski dom in zavetišče za brezdomce - ustanove, ki so pred tem delovale zelo razpršeno. V bližnji prihodnosti bi bilo po njenem nujno potrebno odpreti še svetovalni center za otroke in mladostnike ter bolje poskrbeti za odvisnike od trdih drog. Potem bo t.i. socialna infrastruktura v Celju dobro pokrita. Piko na i tej trditvi predstavlja pred tednom odprt materinski dom, ki se je po tem, ko je skoraj dve leti deloval na začasni lokaciji na Teharski cesti, preselil v prenovljene prostore nekdanjega vrtca Anice Černejeve na Čopovi 9. Suzi Kvas priznava, da kakovostni skrbi za socialne težave prebivalcev v veliki meri pomaga politična podpora; po drugi strani pa je, pravi, potrebno priznati tudi, da imajo v vodstvu celjske občine ter v mestnem svetu veliko posluha za področje sociale. »Ne glede na to,« pravi, »v kateri stranki je kdo«. Na kakšen način zaznavate socialne potrebe na Celjskem? Zberejo jih različni zavodi v Celju in svetovalni delavci. Že nekaj časa opozarjajo, na primer, da morajo starši otroke, ki potrebujejo pomoč, voziti v centre v Ljubljano ali Maribor. Ker gre pogosto za otroke iz socialno ogroženih družin, se marsikdaj zgodi, da jih starši v tako oddaljene kraje ne vozijo. Otrok, ki potrebujejo tovrstno pomoč, pa je na našem območju veliko. Mineva leto in pol, kar je občina ustanovila zavod Socio. Kakšne so izkušnje v zvezi z vodenjem več socialnih organizacij pod eno streho? Ker se je z zavodom uredil status omenjenih ustanov, smo lahko zaposlili tudi kadre in uredili financiranje. Prej so bih vsi ti projekti kot nekakšni priveski; vsak je bil obešen svoji instituciji. Zdaj so tudi zaposleni delavci bolj zadovoljni. Pomembno je, da te projekte vodi in nadzira ena institucija, saj se lahko le pod tem pogojem razvijajo še naprej. Kakšno je razumevanje manjših občin na Celjskem za podporo socialnih ustanov, ki sodijo pod okrilje vašega zavoda? To je zelo različno. Nekatere občine priskočijo na pomoč takoj, druge se tega branijo. Od župana ene od občin smo, na primer, dobili 10 tisoč tolarjev. Zadovoljni smo z vsem, kar dobimo; nikoli ne odbijemo pomoči. Vendar se v nekaterih občinah ne zavedajo, da je pomembno, da imajo njihovi prebivalci možnost, da se lahko zatečejo v katero naših ustanov, da jim, ko se znajdejo v stiski, nudimo potrebno psihološko oporo in materialno pomoč. Zakaj aroganten odziv nekaterih županov? Ta izvira predvsem iz dejstva, da problematike ne razumejo dovolj dobro; še posebej ne, ko gre za uporabnice varne hiše in materinskega doma. Nekaterim sploh ni jasno, za kaj v resnici gre. Ko gre za brezdomce, se izgovarjajo, da po zakonu niso zavezani plačevati zanje. Torej bi bilo logično, da bodo zanje poskrbeli v svoji občini. Vendar tega ponavadi ne storijo. S kakšne vrste problematiko se srečujejo v posameznih ustanovah, ki sodijo pod okrilje vašega zavoda? Najtežje je pri uporabnicah, ki pridejo v materinski dom, potem pa si morajo poiskati novo bivališče. Podobno je v varni hiši. Uporabnice v času, ko še lahko bivajo v kateri od naših ustanov, menijo, da imajo še dovolj časa. Potem pa je težko najti stanovanje. Prvič zato, ker nimajo toliko prihodkov, drugič pa, ker v nekaterih občinah nimajo na voljo toliko socialnih stanovanj. Pridobitev stanovanja predstavlja tako veliko težavo, da je to razlog, zaradi katerega gre ženska pogosto nazaj domov. V nekaterih mestih, kjer so želeli odpreti materinski dom, so se srečali z velikim odporom sosedov. Kako je s tem v Celju? Niti pri enem projektu, ne pri materinskem domu, brezdomcih in ne pri varni hiši, ni bilo nobenih težav. Vesela sem, da v Celju, ne glede na to, kje smo odpirali kakšno socialno ustanovo in čemu je bila le-ta namenjena, ni bilo težav s sosedi. To pomeni, da Celjani znajo prisluhniti tistim, ki so potrebni pomoči. Kako je v Celju poskrbljeno za odvisnike od trdih drog? Zanje obstajata metadon-ska ambulanta, ki pa je na- menjena tistim, ki so že dolgo odvisni, in zasebni zavod VIR. Kolikor opazujem delo v metadonski ambulanti, bi lahko rekla, da se število odvisnikov grozljivo povečuje, kar opaziš tudi, če greš po ulici. Je kdo, ki sistematično spremlja stanje na tem področju? Občina je koordinacijo teh programov zaupala našemu "zavodu. Z Urada za droge so nas prosili, da bi v Celju naredili kakšen nizkopražni program. V Celju ga namreč še nimamo, na splošno pa so bolj učinkoviti kot visoko-pražni programi. Zgled za to je dnevni center za odvisnike v Žalcu. Kaj nameravate storiti? Za začetek bomo pripravili celodnevni posvet in skušali analizirati, kakšne programe imamo za to področje v regiji. Ta posvet bomo organizirali v novembru, potem pa bomo dah predloge in skušali razmisliti, kako naprej. Glede na to, da je na voljo vse več naslovov, na katere se lahko po pomoč obrnejo žrtve nasilja - menite, da se število le-teh v zadnjem času zmanjšuje? Mislim, da je nasilja v družinah ravno toliko, kot ga je bilo prej, vendar ga sedaj več odkrijejo. Nasilje, ki se je še pred časom dogajalo za štirimi stenami, zdaj prihaja na plan, saj si upajo ženske o tem spregovoriti. Več nasilja med štirimi stenami je pogosto tudi zato, ker si sosedi, ki slišijo, kaj se dogaja, zatiskajo ušesa, ker so prepričani, da to ni njihova stvar. Se to še vedno dogaja? Še vedno je tako. Videti je, da si ljudje ne upajo pomagati. Kako bi se bilo najbolj prav odzvati v takšnem primeru? Najbolj prav bi bilo, da sosedi v trenutku, ko zaznajo, da gre za nasilje, pokličejo policijo. Žrtev bo imela ta- ko nenazadnje pozneje tudi pričo, kaj se je v resnici dogajalo. Ko policisti pridejo, je nasilnež marsikdaj ves sladek, obljublja, da tega ne bo več naredil, v to verjamejo in ne naredijo nič ... Če pokliče sosed, pa imajo žrtve pričo, da se je to že dogajalo. Vendar jih je bolj malo, ki so, ko se sosed znajde v stiski, pripravljeni pomagati. Kar nekaj težav ste imeli z dvema bivšima zaposlenima v varni hiši, ki sta vas prijavljali raznim inšpekcijam. Zaradi njihovih prijav smo imeli nadzore s pristojnega ministrstva in drugih institucij. Ti niso pokazali nobenih večjih nepravilnosti ne v finančnem ne v strokovnem smislu. Na nek način je bilo to celo dobro, saj je nadzor pokazal, kako delamo in kaj naj še dodatno uredimo. Šlo je predvsem za dokumentacijo, ki je bila prej pomanjkljivo obdelana. Ob tem se je pokazalo, da imajo pravico do pritožbe nad našim delom tudi uporabnice. Do kakšne mere je v ustanovah, ki sodijo pod vaše okrilje, prihajalo do strokovnih napak? Na začetku ne veš, kako zadeve tečejo. V Sloveniji smo bili tretji ali četrti, ki smo ustanovili varno hišo, učili smo se iz izkušenj tistih, ki so jih ustanovili pred nami. Na začetku je bilo vse bolj po domače, vendar smo hitro videli, da to ni v redu. Med uporabnicami in svetovalkami se je, na primer, pojavljalo preveč zasebnih povezav in to ni bilo dobro. Zdaj je delo veliko bolj strokovno, vse delavke so že delale v centrih in zdi se mi, da je drugače, ker imajo druge izkušnje. Kako je urejen nadzor nad financami v posameznih ustanovah? Znano je, da je v imenu humanitarnosti možnih tudi veliko mahinacij ... Mislim, da je mogoče te stvari izkoriščati, konec koncev se je to že velikokrat pokazalo. Zato je dobro, da imaš računovodstvo, v katerem skrbijo za to, da so finance vseh naših ustanov, vključno s prispevki donatorjev, urejene, kot je treba in da vedno delaš tako, kot zahteva zakon. V kakšni meri je v varni hiši in materinskem domu poskrbljeno za počutje otrok? V varni hiši za otroke i go ni bilo dovolj dobro skrbljeno. Zdaj je zaposl na delavka posebej za to, se ukvarja z otroki, nudi ji učno pomoč, svetovanje Otroci doživljajo hudo st sko, zamenjati morajo šol okolico, na novo se mora prilagajati ... Pri reševanj njihovih težav nam poma§ jo šolski svetovalni dela« in zunanji strokovnjal Ženske si nekako opomoi jo, pogosto si lepo uredi življenje. Otroci pa lahl utrpijo hudo posledice; zato, ker so dolgo nemoči gledali, kaj se dogaja donu Ko pridejo v varno hišo, p gosto izražajo agresijo n< mamo. Krivijo je, ker ' odšla od doma, ker so ir rali oditi od sošolcev, pa di od očeta. Po drugi stran pa so otroci, ki nočejo oč ta niti videti. Oče pa ima stikov z otrokom zakonsl pravico ... Kako izgledajo stiki oči ta z otrokom, katerega mi ti se je zatekla v varno h šo? I Ministrstvo smo za prošli da se prve tri tedne, ko je žet ska v varni hiši, upošteva « lja otrok, kadar ne želijo, bi se srečali z očetom. Tra» me otrok ob tem so grozn Otroci jočejo, polulajo se, pa ga moraš prisiliti, da si sreča z očetom. Drugače oâ reče, da mama preprečuje sti ke z otrokom ali pa, da ji ne dovolimo v varni hiši. Kako so urejeni stiki, se mama izogiba otrokovi ga očeta? Srečanja so organiziran na centru za socialno delo a v naši novi sobi za zasliši nje. Vendar je poskrbljeno z nadzor. Še uspevate skrivati k) kacijo varne hiše? Če kdo hoče, jo najde. Part' nerji so velikokrat prišli à hiše, kdo je grozil s fizičnii nasiljem ali s pištolo ... Vei dar imamo objekt zavaroval tako, da so naše uporabnici zaščitene. Koliko posluha za socia ne programe bo imela po va šem mnenju nova vlada? Težko je reči, saj je veliko odvisno od tega, kako bo vlî da sestavljena, kdo bo min1* ster in predvsem, kdo bodo »operativci«, ki bodo pri po sameznih projektih sodelovali. Mislim, da ljudi, ki s< strokovnjaki na posamezni! področjih, ne bodo zamenja li. V vsakem primeru pa j{ bilo na področju sociale zadnjem času res veliko n3' rejenega in škoda bi bilo, & se to ne izpelje. ALMA M. SEDLA» Foto: GREGOR KATK akcija Zlato za gasilskega abrahama Požari in poplave dolgoletnega gasilca - Trnovelj ska tragikomedija Avgustu Čerenaku iz Voj-j|ta so pred nekaj dnevi po-ili letošnje najvišje občin-priznanje, zlati vojniš-^"b. Dolgoletnemu gasilki se lahko ponaša že s iraj vsemi pomembnimi iavnimi gasilskimi odlivanji. Zlati vojniški grb mi kljub lu veliko pomeni. Zato, ker jega dela niso opažih le v gilskih vrstah, ampak naj-[še, vsi občani,« je vesel do-nik. Današnji upokojenec, letos spominja polsto-Dice delovanja med gasil-je začel kot štirinajstletni itič, med katastrofalno po-vo, ki je leta 1954 priza-a Vojnik in Celje. Zaradi lastrofalnih razmer je injkalo ljudi, zato so si ga-:i pomagali s fantiči. Os-mošolec jim je več dni po-agal pri reševanju pohištva drugih predmetov iz staranj. ded človekoljubnim desi se je dobro izkazal, zato ga povabili med organizi-? gasilske mladince. Dve pozneje je kot šestnajst-mik že sodeloval pri prvem šenju hudega požara. V Iven-kjer je zagorelo gospodar-) poslopje, je pomagal pri navijanju cevi. Takoj, ko je »tal polnoleten, je odšel v idvode, kjer je zaključil ga-sko šolo kot eden najmlaj-udeležencev. Na Gorenjem je prav tako opravil iz- nasi gasilci Dolgoletni gasilec Avgust Čerenak iz Vojnika, ki je bil tri desetletja in pol poveljnik društva. Letos srečuje svojege gasilskega abrahama. pit za nižjega gasilskega častnika (danes je Avgust Čerenak višji gasilski častnik II. stopnje). »Izobraževanje gasilcev je zelo pomembno, še posebej za vodenje društva,« poudarja Čerenak. Čerenakovo izobraževanje na Gorenjskem se je kmalu izkazalo kot zelo koristno, saj so Vojničani čez nekaj let nujno potrebovali poveljnika gasilskega društva. Postal je poveljnik vojniške-ga gasilskega društva s 23. le- Izbiramo »naj« desetino Jože Gajšek, PGD Lokarje (5.563) Ivan Zupane st., PGD Šmarje pri Jelšah (5.504) Ivan Buser, PGD Ponikva (3.084) Ivan Jezernik, PGD Nova Cerkev (1.711) Mirko Lešar, PGD Lopata (958) Olga Lešar, PGD Lopata (887) Edi Doberšek, PGD Planina pri Sevnici (798) Roman Očko, PGD Rečica pri Laškem (457) Srečko Očko, PGD Rečica pri Laškem (431) David Krk, PGD Andraž (279) Nagrajenec Rok Veber, Gaji 19, Celje, ki je glasoval za isilce, bo hišno darilo prejel na oglasnem oddelku T&RC. V teh dneh zaključujemo z zelo odmevno akcijo - v os-mesecih smo prejeli skoraj 20 tisoč glasovnic - pred-tvitve članic in članov prostovoljnih gasilskih društev Celjskem in glasovanje za deset najbolj priljubljenih, iovnice bomo sprejemali še do vključno 15. oktobra, :o lahko do takrat še pošiljate kupone in glasujete, saj so •membe še mogoče, kot kaže tokratni vrh lestvice. Pred-23. oktobra pa bomo na javni prireditvi razglasih •naj« desetino (natančni datum bomo dogovorih z enim "1 društev, ki bo pripravilo zaključno prireditev). Obeta zabavno popoldne, zato si vzemite čas in se nam pridru- NAŠI GASILCI Glasujem za:...................... Stanuje: ............................ I Aktiven v gasilskem društvu:. tom starosti, saj je gasilsko izobraženega kadra takrat manjkalo. Zaupali so mu zelo odgovorno mesto. Poveljnik je ostal kar 35 let, vse do leta 1998. Pozneje je bil Avgust Čerenak obenem poveljnik gasilskega sektorja Sever, ki je nekoč povezoval kar enajst gasilskih društev, vse od Ljubeč-ne do Šmartnega v Rožni dolini ter Dobrne. Prvi mož Severa je ostal kar osemnajst let. Kot vodja sektorja, med tremi takratnimi največjega, je organiziral skupne vaje in tečaje za vseh enajst društev. Bil je čelu intervencij, tako v Vojniku kot za ves sektor. V obeh funkcijah je sodeloval v gašenju približno sto-petdesetih požarov, od običajnih do velikih industrijskih, ko je gorelo v Tapetništvu, Cinkarni, Ingradu... Prav tako so veliko pomagali pri reševanju ljudi in premoženja, ko sta prestopali bregove Hudinja ter Savinja. Tako si je pred nekaj leti med drugim prizadeval skupaj s tovariši v poplavljeni celjski bolnišnici. Med tem najhujših grozot ni doživljal, z izjemo obupan-ca, ki je zažgal gospodarsko poslopje ter skočil v ogenj. Po hlevih je videval ubite živali, ki jih je ubila strela ter so družinam pomenile vsakdanji kruh. Med intervencijami je bilo posebno napeto pred dolgimi leti v Trnovljah, kjer so se podtaknjeni požari vrstili drug za drugim. Takrat je prišlo v okolici TYnovelj še do tragikomedije. Občani so bih zaradi požarov že čisto iz sebe. Tako so prejeli v Vojnik nekega večera obvestilo, da v okolici Trnovelj spet gori. Vojniški gasilci so prispeli prvi ter povpraševali, kje vendar gori. Na koncu se je izkazalo, da je prijavitelj zamenjal naravno rdeče nebo za sledove rdečih zubljev. V tovarni Emo, kjer je bil Čerenak dolgo upravljalec stroja za razrezovanje pločevine, so imeli v starih časih za gasilstvo nasploh posluh. Tam je delal tri desetletja in pol, nato je skupaj s 360 sodelavci postal tehnološki višek. Več starejših delavcev ni za slovo od tovarne dobilo niti odpravnine. Avgust Čerenak je zadnja leta v Gasilski zvezi Vojnik-Dobrna predsednik komisije za delo s starejšimi gasilci, v vojniškem društvu pa na čelu veteranov. Veteransko desetino strokovno pripravlja na različna tekmovanja. Navdušenje za gasilstvo je prenesel na sina, gasilka je prav tako njegova boljša polovica. BRANE JERANKO pozor, hud pes Misli so mislile Sem se vračal iz Beograda ta vikend in premišljeval, ko sem se vozil po cesti, ki so jo nekoč imenovah bratstva in enotnosti. Takole so moje misli mislile, kako je življenje ušti-mano, polno paradoksov, polno domnevnih rešitev, polno nerazumevanja, polno upanja, polno samega sranja. Kakšen posmeh je človeku zgodovina, si zamislite, cesta bratstva in enotnosti, da crkneš od smeha, groteskno! Smešno je tudi razmišljanje, ki sem ga na glas izustil, ko smo se peljali s prijatelji po bodoči avtocesti tam v bližini Čateža. Sem rekel, kako je dobro, da avtoceste gradimo sami, da bomo tudi cestnino sami pobirali. Pa mi je nekdo v kombiju rekel, sami, kdo pa smo mi, tisti sami? Sem premišljeval naprej, pa ni bilo odgovora na tisto, kar me je vprašal. O pač, bil je, nekdo jemlje denar, jaz zagotovo ne in na moje življenje nima to nikakršnega učinka. Mislil sem nepotrebne misli! Ta dan so bile volitve in nisem še vedel, da bo verjetno nekaj drugače, toda, bo zame res drugače? A je sploh kdaj kaj drugače, sem mislil svoje misli. Spomin je spomnil moje misli na železniški podhod, nov podhod na Mariborski. A je tam kaj drugače? Nič ni drugače, zdaj je tam namesto železniškega prehoda, kjer se je čez dan popeljalo deset vlakov, semafor, ki ustavlja promet še pogosteje, razlika je le v dveh pasovih, kar je zanemarljiv podatek O pač, je drugače, zdaj stojimo v dveh vrstah, kar je prijetneje, saj zmeraj poškilim po kakšni babniri v sosednji vrsti. Pač, milijonska investicija se je izplačala, na semaforju gledaš babnice. Pač, izplačalo se je, nekdo je zaslužil s prodajo semaforja, nekdo je zaslužil z ultraneumnim projektom, nekdo je odkril Rim, nekdo je zaslužil s pisa- MOHOR HUDEJ njem o Rimu, o stroških, nekdo je přeřezal trak, o pač, izplačalo se je. Zdaj lahko gledam babnice in včasih sem slabe sreče, vidim dedce. Misli so mislile, da mi bo nekoč kdo pojasnil, kako moje misli slabo mislijo, da niso predvidele marsičesa, misli so mislile, da je hudo in težko prepričati človeka, ki se čudi čudežnemu podhodu na Mariborski, da je smisel tam, kjer ga ni. Hudo je mislim misliti nelogično, pa vendar obstaja nesmisel in potrebno ga bo najti, da se opraviči milijone za nesmisel, razen če za nesmisel obstajajo kakšni erotični nagibi. Misli so mislile, da, spregledal si erotične motive podhoda na Mariborski, projektant je na projekt gledal erotično, celostno, družabno. Projektant je naviha-nec. Morda je preveč v avtu in se mu je zahotelo na semaforjih družbe, erotične draž-ljivosti. Projektant je navihan, brez dvoma. Misli so mislile, da so preveč logične, da preveč mislijo, da so zmate-rializirane, da so libidalno opustošene, da nimajo smisla za družabno, misli so mislile, da jim ne preostane nič drugega, kot da verjamejo v smisel najbolj čudežnega, najbolj erotičnega podhoda na svetu, v dobro voljo in navi-hanost projektanta. Misli so mislile, prepustite se, o misli, vzemite kar vam je dano, čudež erotike na Mariborski! Misli so podhodu dale ime: PODHOD EROTIKA! Moje ime in naslov: . Oktober 2004 Računalnih TRON ECONO Sempron 2500, procesor AMO Sempron 2500, pomnilnik DDR 256MB 333 Mhz trdi disk 80GB 7200, CD-RW 52X, tipkovnica, miška, GARANCIJA 2 LETI Tiskalnik Canon PIXMA IP 1000, ločljivost 4800x1200 dpi, hitrost tiskanja: 14 str/min črno ali 11 str/min barvno, podajalec papirja za 100 listov, USB priklop, GARANCIJA 1 LETO I Celjski bataljon za misije Po mesecu dni usposabljanja pripadnikov Slovenske vojske po britanski vojaški taktiki je v tem tednu 23 podčastnikov iz različnih enot Slovenske vojske v organizaciji 20. Mobiliziranega bataljona iz celjske vojašnice zaključilo urjenje. Pridobljene izkušnje bodo lahko koristno uporabili že v začetku prihodnjega leta, ko bo 20. MOBT iz Celja od 10. prevzel izvedbo mednarodne misije v Bosni in Hercegovini. Bistveni cilj taktičnega urjenja z naslovom Boj v urbanem naselju, ki so ga pred odhodom dveh britanskih inštruktorjev izvedli na policijskem vadišču v Bukovžlaku pri Celju, je naučiti slovenske podčastnike hitreje reagirati v nepredvidljivih situacijah v bojnih aktivnostih ali operacijah v podporo miru, je povzel poveljnik 20. MOBT, podpolkovnik Miha Šker-binc - Barbo. Slovenska vojska s pripadniki oboroženih sil Velike Britanije sodeluje že štiri leta in naj bi bila po mnenju britanskih inštruktorjev ena izmed najboljših vojsk, obenem pa se redno udeležuje tudi usposabljanj v drugih državah. RP Spremenjen parkirni režim V celjski modri coni bo mogoče poslej ob sobotah lažje, predvsem pa ceneje parkirati. Mestni svet se je namreč odločil, da bo na 114 parkiriščih v modri coni 1, v mestnem jedru torej, modra cona ob sobotah veljala le od 6. do 10. ure in ne več do 13. ure, kot je bilo doslej. Na okoli 1.500 parkiriščih v modri coni H, torej na parlciriš-čih, ki so v bližini mestnega jedra pa bo poslej ob sobotah parkiranje brezplačno. Za ta ukrep so se odločili, ker želijo tudi na ta način spod- Nadzor s kamerami TYg Celjskih knezov je odslej varovan z video nadzorom. V ponedeljek je namreč Sintal, ki varuje stavbo mestne občine Celje in trg pred njo, namestil dve sodobni video kameri, ki spremljata dogajanje na trgu. Gre, seveda, za odgovor na vse številnejše vandalizme v mestu, še posebej pa za odgovor na divjanja celjskih nasilnežev, ki se znašajo nad mestnimi biseri. Četudi je bil trg že doslej varovan z video kamero, pa je bila ta slabše kakovosti in slike vandalov, ki so jih posneli s to kamero, na nobenem sodišču ne bi vzdržale kot dokazno gradivo. Zdaj bo bolje, so prepričani v občinski stavbi, kjer so še pred letošnjim poletjem oklevali, ali je video nadzor prava, učinkovita rešitev. Zadržkov, zlasti onih, ki izvirajo iz pravice državljanov do zasebnosti, je namreč res veliko. Ali bo ukrep zalegel, se bomo prepričali kaj kmalu. BS ŇSČ buditi sobotni obisk mestnega jedra in s tem pomagati k živahnejšemu utripu v njem. Hkrati so mestni svetniki s sklepom razširili plačljiv parkirni sistem še na ulice v bližini bolnišnice (Jenkova, del Ipavčeve, polovica parkirišča za policijsko postajo na Ipavčevi, Oblakova od krožišča na Kersnikovi do Ipavčeve in Kosovelova ulica). Stanovalci na tem območju imajo parkiranje urejeno na lastnih parkiriščih, obiski v bolnišnici pa so po 15. uri, ko je parkiranje že brezplačno. S to rešitvijo bodo sku- šali vnesti več reda v parkiranje na tem območju, pridobili pa so tudi 145 parkirnih mest. Enkratno parkiranje na teh parkiriščih bo stalo 250 tolarjev, mesečna dovolilnica pa 5 tisoč tolarjev. Ta ukrep pa še vedno ne rešuje problema parkiranja zaposlenih v bolnišnici, kjer je bistveno premalo parkirišč. Njihov problem bosta skušala rešiti bolnišnica in mestna občina z izgradnjo večnadstropnih ploščadi takoj, ko bo sprejeta sprememba zazidalnega načrta za to območje, ki bo to omogočila. BS V igralnici Oslarije Planeta, TUŠ so vzporedno še ustvarjalne delavnice in varstvo otrok. Navdušeni nad Tuševimi aktivnosti ob tednu otroka Ob tednu otroka je Planet Tuš Celje prizorišča pestrega dogajanja, namenjenega otrokom. Od ponedeljka naprej se odvijajo brezplačne otroške predstave in številni animacijski nastopi. Nad dogajanjem so navdušeni tako otroci kot njihovi straši, kar priča odličen obisk. Prireditve in spremljevalni programi, s pričetkom ob 17.uri med tednom in v soboto ob 10. uri, bodo za otroke še vse do sobote. Vse otroke in njihove starše vabimo, da si v četrtek ogledajo gledališko predstavo Nerodna Avguština, v petek čarovniško predstavo in v soboto predstavo Jesenske sanje v izvedbi Pojočega kuharja. Vstopnice za dogodke Evrope v Celju Agencija JTA, ki deluje v okviru Izletnika Celje, je pristopila k slovenski podružnici Eventim avstrijskega podjetja, ki se ukvarja z prodajo vstopnic za različne koncerte in druge zanimive dogodke po Evropi, prav tako pa je v sistem vključena tudi menjalnica Ekopool iz Celja. Trenutno prodajajo karte za koncerte na Madžarskem, Hrvaškem, Sloveniji, Italiji, na Slovaškem, čez dober teden pa bomo lahko kupovali vstopnice za koncerte in druge prireditve po celi Evropi. V okviru sistema Eventim so lani prodali 30 milijonov vstopnic. Najbolj vroči koncertni datumi so trenutno nastop Severine, ki bo 29. ok- Ukradeni otroci V soboto bo v Celju vsakoletno srečanje članov Društva taboriščnikov -ukradenih otrok. Ukradeni otroci se bodo zbrali ob 10. uri v telovadnici I. OŠ Celje, kjer je bil tudi zbirni center, v katerem so nacisti ločevali otroke od mater in jih zatem odpeljali v izgnanstvo. Zboru ukradenih otrok bo sledilo še družabno srečanje. BS Prvo mesto iz geografije Na 38. srečanju mladih raziskovalcev Slovenije sta s področja geografije prvo mesto osvojila dijaka I. Gimnazije Celje Aleš Hvale in Andreja Hvale, ki sta pod mentorstvom profesorice Nataše Marčič pripravila raziskovalno nalogo Visoče kot primer demografsko ogroženega kra- ja. SB 90,6 95,1 UMMtiHI 95,9 100,3 tobra v Laškem, Željka Joksimoviča 4. novembra v Ljubljani, Abba mania 16. novembra v Mariboru in 17. novembra v Ljubljani, koncert R.E.M., ki bo 17. januarja v Ljubljani, pa je že razprodan. Poleg vstopnic za različne koncerte bo možno kupiti tudi vstopnice za gledališče, opero, balet, športne prireditve, kot so nogomet, košarka, rokomet, avtomobilizem, zimske športe, tenis, prav tako pa za različne razstave, sejme, filmske predstave, cirkuse in druge zabaviščne parke, predstave za otroke in druge družinske predstave. V Celju in drugih predstavništvih po Sloveniji lahko vstopnice kupite po ceni, ki velja povsod, in sicer v tolar- ski protivrednosti. Sistem j računalniško podprt, zatoj morejo npr. dvakrat pro< karte za določeno mesto, i primerih, ko gre za prire tve, za katere ponujajo različnih cen, sistem oi ča, da izberete najbolj no mesto v dvorani. V ciji si lahko ogledate red dvorane, še prej pa la ko več o prireditvah izvesi na www.izletnik.com www.vstopnice.com. V Izlei nikovi agenciji ITA pravi da lahko karte kupite v vs njihovih agencijah, vendar zaenkrat računalniški siste le v Celju, če pa bo povpr Sevanje veliko, ga bodo stavili tudi v drugih kraji kjer imajo agencijo. SIMONA BRGLE Možnost drugačnih porodov Svetovni teden dojenja je v Sloveniji od 1. do 7. oktobra, medtem ko je v večini od 120 držav sveta, ki so vključene v Svetovno zvezo za dojenje, že v avgustu. Namen vrste prireditev, ki jih v tem tednu pripravljajo zdravstveni delavci in ostali, ki delajo za do-, bro otrok, pa je enak: širšo družbo kar najbolje seznanili z razlogi za spodbujanje dojenja. Teh pa ni malo, saj ima dojenje velik pomen za vso družbo, hkrati pa podatki kažejo, da je odstotek izključno dojenih otrok še zmeraj prenizek. V Sloveniji je ta sicer več kot 85-odstoten, kljub temu pa vztrajno upada. Najbolj očitne so prednosti dojenja za matere in otroke. Matere, ki dojijo, manj tvegajo za poporodno izgubo krvi, obolevanjem za rakom dojk in jajčnikov in slabokrvnostjo zaradi pomanjkanja železa. Za otroke je dojenje življenjsko pomemben dejavnik zdrave zgodnje prehrane in bistveno vpliva na preprečevanje bolezni na splošno, infektivne diareje, okužbe dihal, srednjega ušesa in sečnih izvodil. Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja pri društvu Unicef Slovenija je obeležil začetek tedna dojenja s podelitvijo priznanja vsem 10 sloven« porodnišnicam, ki so bile pešne pri ponovnem ocenjev nju za novorojenčkom (in m teram) prijazne. Med njimi tudi celjska. Sicer pa so se v Celju še p sebej dobro pripravili na lete teden dojenja. V soboto sdŠ dicinske sestre v središču lja mimoidoče seznanjale sj menom izključnega dojenj V ponedeljek pa so na gi kološko porodniškem odi ku celjske bolnišnice pripfi li dan odprtih vrat. Namen je bil predvsem ženskam pol dobju klimakterija, ki igrajol babice ali tašče pomembno v go pri podpiranju izključni dojenja. Dan odprtih vrat so v cè| ski porodnišnici izkoristili tudi za predstavitev prenovljene!» rodne sobe, namenjene alter nativním porodom. Za prenfr vo in opremo, ki sta skupaj stal dobre 3 milijone tolarjev, S sredstva zbrali s prispevki, I? jih partnerji plačajo za prisof nost pri porodu, in z donad jami. Teden dojenja bodo v Cdjl zaključili z dvodnevnim mar narodnim strokovnim sreč» njem o najpogostejših težava! pri dojenju, danes in jutri Narodnem domu. MILENA B. POKLIČ www.valkom.si P.E. Celje. Kočevaijev-Tel: 03 542 14 03 492 95 9- P.E. Gornja Radgona. ČrešnjevciG; 9250 Gornja Radgona Tel.: 02 56 49 4'u P.E. Teharje, Teharje 23! tel : 03 5421 01- VALČKOM VIKEND AKCIJA za posteljne odeje »deke« 25% POPUST +10% POPUST S KARTICO UGODNOSTI PETEK, 8.10. SOBOTA, 9.10. St. 40 - 7. oktober 2004 VRANSKO ŽALEC POLZELA j VELENJE ^ ^ Se ta mesec na lesno biomaso Temeljni kamen za žalsko glasbeno solo je sestavljen kot mozaik iz osmih delov. agotovilo za glasbeno šolo 47 letih dela, 17 letih idevanj in 7 projektih sredo v Žalcu položili t kamen za novo glasbeno šolo, ki bo v dveh letih zrasla namesto sedanje povsem neprimerne in premajhne šolske zgradbe. , Novo glasbeno šolo bodo toadili za Domom II. slo-jénskega tabora, pri sofinanciranju skoraj 300 milijonov parjev vredne naložbe pa bo |oleg vseh spodnjesavinjskih ■•čin sodelovalo ministrstvo B šolstvo. Gre za enega pr- vih projektov, pri katerem so soglasje dosegli v vseh šestih občinah Spodnje Savinjske doline, zato je tudi žalski župan Lojze Posedel izrazil veliko zadovoljstvo: »Polaganje temeljnega kamna je resno zagotovilo, da bo na tem mestu zrasla glasbena šola, kot si jo zasluži cela Spodnja Savinjska dolina.« Po besedah ravnateljice Tanje Cehner se zanimanje za vpis iz leta v leto povečuje. Šolo obiskuje 457 učencev, poleg žalske šole pa disloci- Zbirni center za okolje rani oddelki delujejo na Vranskem in Polzeli ter v Preboldu in Braslovčah. »V tej dolini glasba ne bo izumrla, saj je preveč zakoreninjena med ljudmi. In vsaj malo, upam, smo za to krivi tudi mi,« je omenila Cehnerjeva, državna sekretarka Judita Kežman Počkaj pa je poleg potrebnih prostorov izpostavila tudi pomen glasbenih šol za strokovno delo učiteljev, vključenost šole v kraj in, kot je primer v Žalcu, povezanost šole z občinami. US, foto: TT V kamnolomu Andraž nad Polzelo so pinuli konec tedna odprli lokalni zbirni Pnter za kosovne odpadke. Ob tem je žu-tan Ljubo Žnidar poudaril, da tudi na Polili stopajo korak za korakom po poti prijaznejšega ravnanja z okoljem, t Naložbo v vrednosti 31 milijonov tolarjev pa poplačala občina Polzela in Javne napra-Celje. Z zbirnim centrom naj bi se v obči-zmanjšalo število črnih odlagališč, saj lahko »občinskih« štipendij ŽALEC - Občina Žalec za letošnje šolsko leto razpisuje šest štipendij, za katere bodo denar namenili iz občinskega proračuna. Po dve štipendiji bodo razdelili med nadarjene dijake in študente, dve socialno ogroženim, dve štipendiji pa sta namenjeni deficitarnim poklicem s področja obrti. Razpisni pogoji za dodelitev štipendij so v Žalcu podobni drugim, razen seveda da mora imeti prosilec stalno prebivališče na območju žalske občine. Vloge morajo prosilci oddati do 22. oktobra. Oskar tudi TEŠ LJUBLJANA - V okviru evropske akcije Fosilni dinozaver, katere namen je opozoriti na problem podnebnih sprememb, so v četrtek podelili tako imenovanega Oskarja za uničevanje podnebja. Akcijo izvajata nevladna organizacija Friends of the Earth in slovensko društvo Fokus. Dobitnik oskarja v Sloveniji je minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač, na drugo mesto pa se je uvrstila Termoelektrarna Šoštanj. Po podatkih društva Fokus je bilo za podelitev oskarja izvedeno glasovanje, na katerem je glasovalo 27 oseb. Med posameznimi nomini-ranci je največ glasov prejel minister Kopač, 4 glasovi za TEŠ pa so zadoščali za dodelitev drugega mesta. US vsa gospodinjstva odpadke oddajo na posebej urejenih mestih. V centru so nameščeni štirje veliki zabojniki, ki omogočajo ločeno 30*6 95*1 zbiranje odpadkov. Lastnik podjetja Ekoplan Predrag Šinik je med drugim povedal, da so v podjetju za najnovejšo tehnološko opremo v zadnjih dveh letih namenili 2 milijona evrov, podoben znesek pa bodo dodali za izgradnjo regijskega predelovalnega centra za gradbene odpadke. TT HaaMs - Št. 40 - 7. oktober 2004 EMM 95,9 100,3 Lesna biomasa tudi do štirikrat cenejša od plina - Na Vranskem tudi tehnološko-inovacijski center nosti, saj naj bi bila Slovenija še vedno na začetku razvoja na tem področju. Biomasa je namreč obnovljiv vir energije in zato veliko bolj primeren kot druge oblike pridobivanje energije. Za Slovenijo je ena bolj primernih lesna biomasa. Šumenjakova je še dodala, da je bila občina Vransko za kraj srečanja izbrana tudi zato, ker je idealen primer sodelovanja v občini, saj ima poleg naravnih danosti podjetje KIV Vransko, ki izdeluje velike kotle, in s.p. Justina Sedeljšaka, ki s svojim podjetjem Pesed izdeluje manjše kotle in pripravlja lesno biomaso. Sicer se je za izpeljavo projekta daljinskega ogrevanja na lesno biomaso občina Vransko odločila sama in s pomočjo ministrstva za okolje in agencij, financirala 561 milijonov tolarjev vreden projekt. Župan Franc Sušnik pravi, da bodo začeli tudi z drugim delom projekta, v katerem nameravajo zgraditi tehnološko-inovacijski center za izrabo obnovljivih virov energije, tu pa sodeluje tudi mariborska strojna fakulteta. Sušnik kljub temu ugotavlja, da se s tovrstnim projektom ne bi smela ukvarjati občina sama: »To bi morala prevzeti gospodarska družba, v kateri bi morala imeti lokalna skupnost prevladujoč vpliv. To bi bila družba, ki je usposobljena za komunalno dejavnost za oskrbo z ener- Pred kratkim je na internetu začela delovati tudi t.i. borza biomase v Sloveniji. Gre za spletni portal (http:/ /ove.borzen.si), na katerem dobavitelji in potrošniki biomase sami poiščejo biomaso, ki jo želijo, oziroma jo ponudijo po ceni, ki jo sami določijo. S portalom želijo povečati ponudbo in povpraševanje na trgu biomase ter s tem vzpostaviti konkurenčen trg. gijo.« Po Sušnikovih besedah namreč zakonodaja s področja lokalne samouprave ne omogoča optimalnega vodenja in upravljanja takšnega projekta. ŠPELA OSET Zveza društev za bioma-pSlovenija in občina Vranjo sta minuli petek v Kul-irnem domu na Vranskem ňpravili srečanje ob dne-jh biomase evropskih re-j, ki potekajo vsako leto inec septembra. Namen ečanja je bil predvsem znaniti javnost z različ-jmi možnostmi uporabe legie biomase glede varovala okolja. Vendar pa je biji javnosti na srečanju bolj »alo. ■ Zadnji dan volilne kampa-K in tudi dopoldanska ura L botrovala temu, da so se [ečanja udeležili bolj ali kanj le organizatorji in ne-hj posameznikov, ki so pred-pavljali tiste, ki se z lesno »maso že ogrevajo ali pa se z njo ukvarjajo poslovno. Sicer je bila občina Vransko za kraj srečanja izbrana zato, ker se prav sedaj zaključujejo dela pri kotlovnici na lesno biomaso. Zgradili so tudi že večji del toplovoda, v tem mesecu bodo zgradili še dve veji, začeli pa bodo tudi z vgradnjo individualnih toplotnih postaj. Konec meseca naj bi se tako večji uporabniki že začeli ogrevati na lesno biomaso, graditi pa bodo začeli tudi nadaljnje vode, saj je za ta način ogrevanja veliko zanimanja in imajo že sedem individualnih sistemov. Razlog za tako zanimanje je najverjetneje v stalnem naraščanju cen naftnih derivatov. Strošek uporabnika v vranskem sistemu je za začetek ogrevanja na lesno biomaso le v prevezavi obstoječega hišnega sistema centralnega ogrevanja na toplotno postajo, ki jo v objekt vgradi investitor, to je Energetika projekt d.o.o. Vransko, kar stane od 30 do 50 tisoč tolarjev. Povprečna cena enega kubičnega metra lesne biomase je približno 1500 tolarjev, kar po ocenah, ki so jih povedali na srečanju, pomeni, da je ogrevanje od tri do štirikrat cenejše od ogrevanja s plinom. Predsednica Zveze društev za biomaso Slovenija Martina Šumenjak je povedala, da so tovrstna srečanja pomembna predvsem za predstavljanje biomase širši jav- na kratko Črta pod Piko Pika po 15. letih podira rekorde - letos je Pikin festival v Velenju obiskalo preko 80 tisoč obiskovalcev, ki so si ogledali ogromno predstav, otroci pa domov odhajali z različnimi izdelki, ki so jih ob pomoči mentorjev izdelali v ustvarjalnih delavnicah. Pikin festival v Velenju so tudi letos organizatorji popestrili s številnimi spremljajočimi prireditvami. Med odmevnimi je bila imenitna slovesnost, na kateri so v ožjem krogu organizatorjev proslavili jubilej, učenci Osnovne Sole Safvet beg Bašagič ter člani Kulturnega društva Cankar iz Sarajeva so pripravili Sarajevski večer, Velenje so obiska- li tudi učenci in spremljevalci iz Osnovne šole Zibi-ka. Letos namreč mineva 30 let, odkar so Velenjčani s prostovoljnim delom v Zi-biki zgradili novo šolo, ki je bila leta 1974 uničena po potresu. Dogajanje so v soboto zaključili s celodnevnim programom, v okviru katerega se je na odru ob jezeru predstavilo več kot 100 nastopajočih, v ospredju pa je bila tudi revija slovenskih otroških plesnih skupin z naslovom Pika miga. Predstavilo se je 140 mladih plesalk in plesalcev iz vse Slovenije, med njimi tudi celjski Harlekin, Plesni forum in Studio za ples ter velenjski Plesni studio N. US, foto: GK Pridobitve za konec praznika V šentjurski občini so v četrtek s priložnostnimi slovesnostmi uradno predali namenu kar tri naložbe: malo telovadnico v OŠ Franja Malgaja ter prenovljena cestna odseka Dramlje-Bovše in Gorica-Loka. S tem so v Šentjurju tudi zaključili s prireditvami ob občinskem prazniku, ki ga zadnja leta praznujejo 24. septembra v spomin na leti 1539 in 1990, ko sc Šentjurčani dobili najprej trške, zatem pa še mestne pravice. Z rekonstrukcijo obstoječih, a še neuporabljenih pro štorov, so v OŠ Franja Malgaja v Šentjurju pridobili prostore za malo telovadnico z garderobami in sanitarijami Naložba je stala 21 milijonov tolarjev, od tega so 3,5 milijona za ureditev dodatnih prostorov, ki jih bodo uporabljali tudi rekreativci ter športna društva in klubi, primaknili iz državnega proračuna. Otvoritvene slovesnosti so v četrtek nadaljevali v KS Dramlje, kjer so tudi uradno odprli za promet približno kilometer dolg cestni odsek Dramlje-Bovše, na tem območju pa so sanirali tudi plaz pri drevesnici Jesenek. Obe naložbi sta bili ocenjeni na 24 milijonov tolarjev, deset milijonov manj pa so iz šentjurskega občinskega proračuna odšteli za preplastitev prav tako približno kilometer dolgega cestnega odseka Gorica-Loka ob Slivniškem jezeru. IS »Likof« na Ojstrem ^MT Se ribičijo Je zanemarjal Priznani siovenist dr. Tomo Korošec, redni profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je vselej ponosen, da je Laščan. To dokazuje tudi tako, da svoj rodni kraj pogosto obiskuje. Minuli teden je v Laško prinesel tudi nekaj izvodov svoje najnovejše knjige z naslovom Andrej Komel pl. So-čebran, ki je nastajala kar deset let. Gre za leposlovno delo, ki opisuje življenje in delo častnika avstrijske vojske, utemeljitelja slovenskega vojaškega izrazoslovja, ki je s 35 leti postal poročnik, pri 57 pa se je upokojil kot častni major. Avstrijski cesar mu je 1879 podelil plemiški naslov Sočebran, v srca slovenskega naroda pa se je vpisal predvsem zato, ker je vojake poučeval veščin v slovenščini in zato prevedel v slovenščino vrsto vojaških učbenikov in pravilnikov. »Komel je bil zame velika uganka in izziv hkrati. Imel sem se za dokaj učenega, a sem ugotovil, da o njem ne vem skoraj nič in so ga mnogo bolj kot mi častili sosedje, Avstrijci. Največ gradiva o njem sem našel prav v njihovih vojaških arhivih, za podrobnejši opis njegovega življenja pa sem se odločil, ko me je polkovnik avstrijske vojske, kasneje pa avstrijski vojaški ataše v Makedoniji mag. Helmut Hutter dobesedno zasul z novimi, po avstro-ogrsko natančnimi arhivskimi vojaškimi in vznemirljivimi podatki. Zato mi je zadnja leta še za ribe pogosto zmanjkalo časa,« je priznal dr. Tomo Korošec, sicer navdušen ribič. »Želel sem, da knjigo ob navzočnosti mojih prijatelje" in ministra za obrambo dr. Antona Grizolda, ki je tudi njen boter in me je pri pisanju ves čas spodbujal, osebno izročim laški knjižnici-Ministrstvu za obrambo i" ministru pa gre tudi zahvala, da knjiga niti en dan ni čakala v predalu kakšne za-ložbe in je šla v tisk takoj, ko je bila napisana njena zadnja vrstica,« je še povedal dr-Tomo Korošec. MOJCA MAROT Sonce v jeseni V Domu starejših v Šentjurju so prvi petek v oktobru že peto leto zapored pripravili prireditev Sonce v jeseni. Nastopila je vrsta ansamblov, pevcev in posameznikov, razglasili pa so tudi rezultate športnih iger, v katerih so sodelovali oskrbovanci doma. Prireditev je tudi tokrat pripravil Jani Kukovič, v polnem šotoru pa so bili ob oskrbovancih tudi njihovi svojci, prijatelji in gostje. Igral je ansambel Miko-la, navdušil je komaj 7-let-ni harmonikar Matic Korošec iz Cerovca, zaplesali so člani folklorne skupine Stari prijatelji s Kompol, zapela pa dva pevska zbora, ki delujeta v domu. V mešanem pevskem zboru Žarki poje 15 zaposlenih, vodi pa jih absolvent glasbene pedagogike iz Šentvida pri Planini Franci Kolar. Zbor prepeva dve leti, sodeluje na med-domskih srečanjih, udeležil se je radijske delavnice v Mariboru, pripravil dva božična koncerta ... V zboru Šentjurske korenine prepeva 20 oskrbovancev, vodi pa jih Jani Kukovič. Na letošnjem državnem srečanju v Brežicah so med 43 Šentjurske korenine Med letom so v domu pripravili športne igre, pomerili so se v igri med dvema ognjema z baloni napolnjenimi z vodo, obiskali Šentjur in tekmovali v kvizu, kako poznamo razbojnika Guzeja, kasneje pa so si na izletu tudi ogledali kraje, kjer je Guzej živel. Do konca leta bodo pripravili še tradicionalno trgatev, martinovanje, koline, miklavževanje, prihod dedka Mraza in še kaj. domskimi zbori osvojili 1. mesto, zato bodo Šentjurske korenine aprila prihodnje leto organizator srečanja v Šentjurju. Občinstvo je navdušila tudi odlična pevka Nuša Deren-da, ki se je vabilu prijazno odzvala in za nastop ni zahtevala niti tolarja honorarja. V športnih igrah je sodelovalo pet ekip, zmagali pa so Tjulenji pred Sovami, Kenguruji, Zajci in Mačkoni. V tekmovanju za ribiškega carja so tekmovalci ulovili 310 rib oziroma 106 kilogramov, zmagal pa je tako kot lani Vinko Kovač. Prvič so na prireditev, ki jo v domu pripravijo ob mednarodnem dnevu starejših, povabili tudi poslovne partnerje, da bi po besedah direktorja Branka Goričana »spoznali široko paleto domskih aktivnosti«. TONE VRABL hitro in uspešno rešili. V Rdečem križu so poskrbeli za ves potreben material in tudi prevoz, Ivanki pa so s šolskim kombijem pripeljali še nekaj drugih drobnarij in prepotrebno ležišče z jogi-jem, mizo, štiri stole, pa tudi omaro, ki je doslej ni imela in je po oblačila hodila na podstrešje. Čeprav ima težave s tlakom, Ivanka še nikoli doslej, kljub temu da je stara 74 let, ni bila pri zdravniku. Pogosto pa jo obišče patronažna sestra To-mica Kordiš: »Zelo rada prihajam k njej, ker je prijetna in skromna gospa, ki zlepa ne bi potožila, da jo kaj tare. Sama najbrž nikoli ne bi potrkala na kakšna vrata in prosila za pomoč, meni pa se je zdelo, da tako, kot je živela še nekaj tednov nazaj, ne bo mogla zdržati dolgo. Še ribe bi preživele, če bi jih v hiši dali v vodo, toliko se je je nabralo. Najbolj pa sem bila šokirana, ko je Ivanka povedala, da je še en dan po tem, ko je voda odtekla, čakala, potem pa vseeno prižgala svoj star električni štedilnik. Lahko bi jo tudi ubilo, pa nihče še vedel ne bi...« Ob »likofu« se je Ivanka zahvalila vsem, ki so ji priskočili na pomoč in niti poskušala ni skriti veselja ob tem, da v stiski ni ostala sama. MOJCA MAROT V laškem območnem združenju Rdečega križa jim je uspelo s skupnimi močmi hitro razrešiti stisko Ivanke Skutelj z Ojstrega. Krajanom in vsem, ki so pomagali pri prenovi stanovanjske hiše, skozi katero si je utrla pot voda, so se želeli zahvaliti z »likofom«. Zbrali so se na domačiji na Ojstrem, ki nosi hišno številko 13. Prav pred 13 leti, ko je Ivanki umrl soprog, so se tudi začele pojavljati težave z meteorno vodo. Ta je z vsakim deževjem bolj naraščala in se bližala hiši. Letos se ji je povsem približa- la in si skozi njo dobesedno utrla svojo novo strugo. Voda je zastajala v hiši tudi kadar ni bilo močnega naliva in je bila nazadnje visoka že okoli pol metra. »O Ivanki-nih težavah nas je obvestila patronažna sestra iz Zdravstvenega doma Laško Tomi-ca Kordiš. Vzeli smo jih zelo zares in šli pogledat, v kakšnem stanju je hiša. Ivanki so že priskočili na pomoč sosedje, zlasti Alojz Žikovšek, in ji pomagali vodo spraviti iz hiše, razmišljali pa smo, kako se lotiti sanacije, da ho ta tudi dolgoročno uspešna in hkrati ne predraga. Ivan- ka ima le skromnih 40 tisoč tolarjev pokojnine, a je bila kljub temu pripravljena tudi sama nekaj primakniti, da bi le spet spala na suhem. Njen kavč se namreč ni več posušil, miza in stoli pa so zaradi nenehne vlage tudi že skoraj povsem sprhneli,« je o začetkih dobrodelne akcije povedal sekretar OZ Laško Vlado Marot in dodal, da so tudi po zaslugi Alojza Ži-kovška in Zvoneta Mačka, ki sta opravila izkop tal, uredila odvodnjavanje, zabetonirala tla, položila novo talno oblogo ter pokrpala in pre-belila stene, Ivankino stisko SOLSKI CENTER ŠENTJUR Cesta na kmetijsko šolo 9, 3230 Šentjur Izobraževanje odraslih V šolskem letu 2004/2005 ZtVILSTVO Živilski tehnik Slaščičar - konditor (dualni sistem) Pek (dualni sistem) Pomočnik peka in slaščičarja KMETIJSTVO Kmetijski tehnik Kmetijsko podjetniški tehnik (3+2) Kmetovalec Pomočnik kmetovalca GOSPODINJSTVO Kmetovalka gospodinja Pomočnica gospodinje - oskrbnice Informativni dan za izobraževanje odraslih bo 12. oktobra 2004 ob 17. uri. Informacije: 03 746 29 00. ROGAŠKA S. PODČETRTEK KOZJE Čigav bo Diirrer, čigavi milijoni? V Rogaški Slatini se jezijo zaradi prodaje Miillerjeve zbirke Govorice, ki so krožile v Krajih ob Sotli dolge mese-izkazale kot resnične. Delniška družba Zdravilišče Rogaška izjemno Miillerjevo zbirko grafik starih mojstrov prodaja, zato jo je morala ponuditi v nakup občini. Občina ima namreč, tako kot tudi država, predkupno pravico. 0 negotovi usodi zbirke grafik imenitnih evropskih mojstrov, med njimi Albrechta Diirrerja, se govori in piše ie več let. Zbiralec Kurt Millier iz Švice jo je kot hvaležni gost zdravilišča ob Sotli poklonil »Slatinčanom«, kot uradni lastnik pa se je poja-do nekdanje Zdravilišče Rogaška. Po ukinitvi družbene lastnine je postala lastnik grafične zbirke delniška družba Zdravilišče Rogaška. Ta je grafični muzej, ki so ga ustanovili prav zaradi Miillerjeve zbirke, kmalu zaprla, umetnine pa preselila v skladišče. Po več nesporazumih je prišlo letos do odprtja nove uiiaiu ictus uu uuuu a iiu.vc . , . taine galerije, namenjene n'0' nemoralnost prodaje predvsem stalnim temat- gotovega izjemnega darila skim razstavam iz Miillerje-ie zbirke. Odprli so jo po iporazumu med zdraviliščem in občino, ki je prispevala prostor ter 6,5 milijonov tolarjev za ureditev prostorov. Po vsem skupaj so v občinsko stavbo prejšnji mesec prejeli pisno ponudbo predsednika uprave Zdravilišča Rogaška Mateja Gori-iana, da lahko občina zbirko odkupi. K ponudbi so priložili cenitev sodno zapriseženega cenilca dr. Mirka Ju-terška, ki je izračunal, da je zbirka (kot izjemna celota) vredna nad 4 milijone evrov. To je približno toliko, kot znaša enoletni občinski proračun Občine Rogaška Slatina. Kakšna bo usoda Anine galerije, ki so jo letos poleti namenili tematskim razstavam iz Miillerjeve zbirke starih grafičnih mojstrov? V sodelovanju med občino in Zdraviliščem Rogaška, ki zbirko - kulturni spomenik zdaj javno prodaja. strstvu, od koder še ni nobenega odgovora. Po neuradnih podatkih naj bi nekdo v Ljubljani v Narodnem muzeju že naročil novo strokovno ocenitev. Pri vsem skupaj je občinski svet na zadnji seji soglašal s povabilom direktorju Zdravilišča Rogaška, da jim na prihodnji seji vse skupaj podrobneje pojasni. Vsekakor je mogoče pričakovati po- Občinski svet je ponudbo za odkup zbirke, ki je uradno kulturni spomenik lokalnega pomena, obravnaval pred nekaj dnevi. Svetniki so poudarjali, da je zbirka ponos Rogaške Slatine nasploh, omenjali so visok finančni vložek v Anino gale- podobno. Prav tako so se vpraševali o obsegu zbirke, saj naj bi bilo v njej po nekaterih podatkih 40 tisoč grafik, zdravilišče pa omenja v ponudbi »ca. 25.000 kosov oz. del«. Svetnike je prav tako zanimala vsebina originalne pogodbe med Švicarjem in zdraviliščem. Župan mag. Branko Kidrič jim je pojasnil, da mu pogodbe še ni uspelo videti, saj so mu vsi dosedanji direktorji odgovarjali, da je poslovna tajnost. Kakorkoli že, po črki zakona mora lokalna skupnost v 30 dneh sporočiti, ali ponudbo o prodaji sprejema. Ponudba je bila prav tako posredovana kulturnemu mini- dobna pojasnila, kot so jih dali javnosti dosedanji direktorji. Tako med drugim, da je bil Kurt Millier po darilu deležen številnih ugodnosti nekdanjega zdravilišča ter da je zbirka v novih gospodarskih razmerah za delničarje preveliko finančno breme. S prodajo zbirke bodo lahko seveda deležni več milijonov evrov. BRANE JERANKO Sotla - dolina izvirov zdravja Uradno odprtje turistične cone Sotla - dolina izvirov zdravja na območju občin Podčetrtek v Sloveniji in Zagorska Sela na Hrvaškem bo 9. oktobra ob 16. uri v Aqualuni. Vso popoldne se bodo na obeh straneh meje odvijala različna srečanja od prijateljske tekme v malem nogometu in delovnega srečanja občinskih svetnikov obeh občin v Zagorskih Se-lah do pohoda preko vinorodnega Sv. Martina do Aqualune in 1. mednarodnega Rokovega teka s Startom v Šmarju pri Jelšah. Rokov tek bo dolg 21 km iz Šmarja pri Jelšah preko Tinjskega po dolini Tinjš-čice in Sodne vasi do mostu pod Vonarskim jezerom, kjer bodo tekmovalci prečkali slovensko - hrvaško mejo in se vrnili v Slovenijo pri Aqualuni. Po obso-teljskih bregovih bo organizirano skupno kolesarjenje. Turistična cona na slovenski strani je od Vonarskega jezera do Sedlarjevega v dolžini 16 km, označena bo z ustreznimi tablami, izdali pa bodo tudi več zemljevidov in katalogov. Na dan otvoritve se bodo obiskovalci lahko peš ah s kolesom prosto gibali na vseh uradnih mejnih prehodih med obema občinama ter tudi ostalih mostovih, ki povezujejo bregova dveh držav. Turistična cona pomeni nadaljnje poglabljanje dobrega sodelovanja med dvema sosednjima občinama, ki sta bogati z lepo naravo in naravnimi danostmi. TV Praznik kozjanskega Jabolka Peti praznik kozjanskega jabolka bo od 8. do 10. oktobra v Podsredi. Prvi dan bo mednarodni strokovni posvet na temo Identifikacija projektov in nosilcev trajnostnega razvoja na podeželju. Sodelovali bodo predavatelji iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. V 200 let šole v Kozjem V šolskem letu 2004/05 bodo v osnovni šoli Kozje imeli vrsto aktivnosti ob 200-letnici šole. V šolski kroniki je zapisano, da je v kaplaniji v Kozjem leta 1805 začela delovati enora-zrednica. Prva aktivnost v jubilejnem letu je bil športni dan s pohodom Peš v šolo. Z njim so želeli obuditi spomine na čase, ko so starši in stari starši sedanjih šolarjev z različnih koncev šolskega okoli- ša prihajali peš v šolo. Učenci nižjih razredov osnovne šole so že obiskali Šolski muzej v Ljubljani, obiskali pa bodo tudi muzejsko učilnico na Pilštanju. Začeli bodo zbirati material za razstavo - stare zvezke, učbenike, šolske torbice, šolske potrebščine ... Učili se bodo pisati v stari pisavi gotici, novembra bodo povabili na pogovor starejše krajane, ob slovenskem kulturnem prazniku prihodnje leto pa rojaka Marjana Marinška. Pripravili bodo likovno delavnico s sodelovanjem učencev sosednjih osnovrjih šol in izdali literarno glasilo. Aprila se bodo srečali z rojakom in vrhunskim športnikom Stankom Lorgerjem, Muzejsko društvo Kozje pa je imenovalo odbor za pripravo zbornika ob 200-let-nici šole. Zaključna prireditev bo ob prazniku občine Kozje aprila prihodnje leto. TV Slovensko-bavarski hiši bodo odprli dve razstavi Jabolko za zdravje avtorice Anice Štukelj in Stare sorte jabolk avtoric Anice Štukelj in Vesne Zakonjšek. V soboto in nedeljo bo razstava s predstavitvijo dejavnosti in ponudbe enajstih društev ter štiriindvajsetih ekoloških in drugih kmetij. S ponudbo se bo predstavilo tudi 19 partnerjev. Praznik kozjanskega jabolka je zaključna prireditev mnogih aktivnosti skozi vse leto, ki privablja vedno več obiskovalcev. Ob široki ponudbi in pestrem programu najrazličnejših domačih in tujih kulturnih skupin je možno za ozimnico kupiti vrsto ekološko pridelanih dobrot. Pokrovitelja letošnjega praznika sta ministra Janez Kopač in Milan Pogačnik. V soboto bo sejem odprt od 10. do 18. in v nedeljo od 10. do 16. ure. T. VRABL RADIO» ,CEUĚ prazniku Zreče so pred 17 leti postale mesto in rojstni dan so tudi letos proslavili s številnimi kulturnimi in športnimi prireditvami. Osrednja slovesnost je bila v soboto, na njej pa so podelili tudi priznanja in kovane vrtnice Turističnega društva Zreče za urejenost okolja v občini. Kovano vrtnico si je med vasmi prislužil zaselek Brinjeva Gora, med bloki Cesta na Roglo 19, Zreče, med podjetji, zavodi, gostinskimi in turističnimi objekti Zeleni apartma Darinke Ošlak iz Loške Gore, med individualnimi hišami Miro Lamut iz Zreč, ter med kmetijami Ivan Petelinek iz Radane vasi. Turistično društvo je letos podelilo tudi posebno priznanje. Prejel ga je Boštjan Podgrajšek, ki je s pomočjo sorodnikov in prijateljev uredil plezalno pot na Brinjevo goro. MBP Blok bo večji V občini Vojnik se pripravljajo na gradnjo prvega bloka na Fran kol o vem, ki jo nameravajo začeti v začetku prihodnjega leta. Po zadnji odločitvi bo v bloku namesto 8 kar 13 stanovanj, saj bodo zaradi pocenitve investicije izkoristili še mansardo. Kot glavni investitor je republiški stanovanjski sklad, Občina Vojnik, ki je nosilec investicije, bo vložila 8 milijonov tolarjev za eno stanovanje ter tudi komunalno opremljeno zemljišče. V bloku bo osem neprofitnih, za pet dodamo načrtovanih tržnih stanovanj pa bo občina objavila v prihodnjih mesecih javni razpis za sofinanciranje pravnih ali fizičnih oseb. Za blok v bližini obstoječega vrtca naj bi znašala vrednost gradbenih del 90 milijonov tolarjev. BJ Praznovanje v Novi Cerkvi Vojničani so letos obeležili občinski praznik v Novi Cerkvi, kjer so dokončali čistilno napravo. Osrednja prireditev je bila v gasilskem domu, na njej pa je predstavil župan Beno Po-dergajs v intervjuju s povezovalko programa živahni utrip občine, vse od njenega nastanka. Prireditev je bila v znamenju pode- litve občinskih priznanj, na čelu s podelitvijo zlatega vojniškega grba gasilcu Avgustu Cerenaku. Nova Cerkev je znana po bogatem kulturnem življenju, na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku pa sta se na odru predstavila MoPZ KUD Nova Cerkev ter duet Biser. Z osrednje prireditve občinskega praznika, z leve: župan Beno Podergajs ter nagrajenci Darinka Stagoj, Ivan Vražič, Bojan Stepančič, Tomo Videnšek in Avgust Čerenak. NA Kovane vrtnice ob KRATKO Vzpodbuda diplomantom SLOVENSKE KONJICE - V občini na različne načine vzpodbujajo vključevanje mladih v življenje in razvoj lokalne skupnosti. Ena od vzpodbud je tudi sofinanciranje diplomskih nalog. Na razpis se je prijavilo 10 absolventov visokih šol in fakultet. Občina bo finančno podprla vse naloge - šestim diplomantom jih bodo sofinancirali s 40 tisoč tolarji, štirim pa v višini 70 tisoč. Diplomske naloge, ki jih bodo diplomanti simbolno predali na sprejemu pri konjiškem županu, bodo na ogled v knjižnici. Še trije mostovi SLOVENSKE KONJICE - V zadnjih letih so v občini zgradili devet mostov, v teh dneh pa končujejo dela še na treh. Novi most preko Dra-vinje bo povezal vas Zbelo-vo z Zbelovsko Goro, dva mosta pa bosta omogočila nemoten in varnejši promet čez Žičnico proti Zički kar-tuziji. Otvoritev mostov bo v oktobru, občina pa že izdeluje projekte za dva nova mosta; prvi bo v Perovcu, drugi pa v Ločah. no škodo, če je bila ta višja od 700 tisoč tolarjev. V tem primeru bodo dobili 60 oziroma 40 odstotkov prijavljene škode, odvisno od tega, če je bilo premoženje zavarovano ali ne. Podatki kažejo, da je na Konjiškem okrog 38 odstotkov prijavljenih škod preseglo 700 tisoč tolarjev. Tako je na območju konjiške občine 434 upravičencev do državne pomoči v predvideni skupni vrednosti nad milijardo, na območju občine Zreče pa 57 upravičencev, ki bi naj skupno dobili okoli 70 milijonov tolarjev. Prejšnji teden so začeli prejemati začasne odločbe z Pomoč za pomoc Predvidoma v prvi polovici oktobra bodo v Slovenskih Konjicah odprli posebno pisarno, namenjeno upravičencem do državne pomoči po avgustovskem neurju s točo. Vlada je odobrila 3 milijone tolarjev za delo te pisarne, ki bo organizirala vse potrebno, da bodo lahko dobili delno povrnjeno škodo tudi lastniki stanovanjskih i poslovnih objektov. V njej bo mogoče dobiti vse potrebne informacije in oddati vloge za pomoč. Koliko je bo kdo dobil, je odvisno od višine prijavljene škode. V konjiški občini bodo oškodovanci dobili povrnje- 10-odstotnim delnim plafj. lom za škodo na pridelkih kmetje. Pomoč bodo dobili vsi, ki so imeli na koruzi, na sadih ali trti za več kot 601) tisoč tolarjev škode. Delno izplačilo škode je prejelo tudj konjiško podjetje Zlati grif, ki ga je toča najbolj prizade-' la. Počasi v občini zaključuje z delom tudi posebna komi-sija, ki je razporejala na dveh računih zbran denar za po-moč tistim, ki sami ne bi mogli odpraviti posledic neurja. Obravnavala je že preko 80 vlog, reševala pa jih je v sodelovanju s centrom z. cialno delo. Dobrna bo drugačna Središče Dobrne bo v pri- pripomb skoraj ni bilo, ob- hovi preselitvi ter gradnji ve-hodnosti bistveno drugač- činski svet pa je na zadnji se- likega prizidka, pa bo v njej no. To je mogoče videti v pro- ji predloge sprejel soglasno, nastal diagnostični center, i storskih aktih, za katere so Po teh načrtih bo nastalo med Precejšnje spremembe naj poskrbeli v občinski stav- glavnim odcepom za Dobr- bi bile tudi v obstoječem zdrahi, in ki omogočajo pred- no ter osnovno šolo turistič- viliškem kompleksu, kjer že-vsem velike turistične na- no-rekreativno območje, lijo star Zdraviliški dom (s pri-ložbe. kjer bo med drugim večji ba- zidkom in bazeni) spremeniti Gre za predloga občinskih ženski kompleks, s 400 par- v hotel s petimi zvezdicami, lokacijskih načrtov za ob- kirnimi mesti, na tem ob- v bližini pa zgraditi nov, apart-močje graščine Novi grad in močju pa želijo zgraditi tudi majski hotel. Cesta skozi zdra-za športni kompleks ter za večnamensko dvorano. V viliški park naj bi bila v pri-spremembe zazidalnega na- graščini Novi grad je zaen- hodnje manj obremenjena, črta zdraviliškega komplek- krat še zavod za otroke s po- zato bi prav tako poskrbeli za sa. Med javno razgrnitvijo sebnimi potrebami, po nji- obvozno cesto. Bj| Na predstavitvi delavnic Zdravo življenje se je zbralo več kot 20 občanov. Zdravo življenje iz Vojnika na Dobrno Projekt Živimo zdravo, ki so ga spomladi uspešno zaključili v Novi Cerkvi, se sedaj seli tudi v občino Dobrna. Projekt, ki sta ga v prostorih Občine Dobrna predstavili vodja projekta prim. Z OBČINSKIH SVETOV Največ za vrtec ZREČE - Z rebalansom proračuna so v občini povečali prihodke za 33 milijonov tolarjev, tako da je proračun zdaj dosegel skoraj 976 milijonov tolarjev. Več kot polovico dodatnega denarja bodo namenili za plačilo programov Vrtca Zreče. Razlogi so višje cene programov, dodatna sredstva za sofinanciranje daljših upravičenih odstotnosti otrok in poplačilo lanske izgube vrtca. Pomembno povečanje sredstev bo namenjeno za delo občinskih organov in uprave, sicer pa so občinski svetniki z rebalansom prerazporedili sredstva še na številnih drugih področjih. MBP Jana Govc - Eržen in predstavnica Zavoda za zdravstveno varstvo Celje Nuša Konec - Juričič, so skupaj z županom Martinom Brec-lom občani navdušeno sprejeli. Na delavnicah - strokovnjaki posameznih področij jih bodo izvedli štirinajst - se bodo obiskovalci seznanili z načeli zdravega kuhanja, z zdravimi načini priprave hrane, s prehranjevanjem s pomočjo piramide zdrave prehrane, koristnostjo pridelave zelenjave v domačem vrtu in z zdravimi načini telesne dejavnosti. Za preprečevanje kroničnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, različne oblike rakavih obolenj ter sladkorna bolezen, je namreč ključnega pomena izogibanje dejavnikom tveganja za nastanek : teh bolezni, kot so nezdrava. prehrana, telesna neaktivnost in prekomerno uživanje alkoholnih pijač ter kajenje. Delavnice, na katerih bodo strokovnjaki posameznih področij obiskovalce učili, kako lahko sami koristno vplivajo na lastno zdravje, se bodo začele novembra, organizatorji pa upajo, da bo o« ziv podoben tistemu v Nov Cerkvi, kjer je delavnice z3' ključilo skoraj 100 krajanov- ntrc Obnovljeni arhiv čaka na vas V Zgodovinskem arhivu Celje so imeli minuli teden Itar dvojni razlog za slavje, saj so končali z obnovo fasade in odprli razstavo logotipov celjskih industrijskih podjetij. Do konca leta jih čdka še kar nekaj projektov. 1 »Nova fasada je bila nujna,« pravi direktor Bojan Cvelfar, »saj nismo le polepšali izgleda stavbe, ampak je njen prvenstven namen zagotoviti ugodnejše pogoje za hrambo arhivskega gradiva, predvsem nižje temperature poleti.« Na obstoječo fasado so namestili izolacijo, s pa-neli zaprli odvečne okenske odprtine ter zamenjali vsa stara okna. Za celotno naložbo je kulturno ministrstvo odštelo 43 milijonov tolarjev. V prenovljene prostore so pajprej postavili na ogled logotipe celjskih industrijskih podjetij dr. Milka Mikole, ki se je za omenjeno razstavo odločil, »da bi ljudje na lahkoten način spoznali celjsko zgodovino«. Nekateri logotipi vsebujejo le ime in sedež ter kvečjemu še zaščitni znak podjetja, drugi pa So vsebinsko mnogo bogatejši in je na njih zapisano .tudi, kdaj je bilo podjetje us-'tanovljeno, kaj je proizvajalo in katera priznanja je "irejelo za svoje izdelke. »-ie posebej dragoceni so ti-Iti redki logotipi, na kate-th je tudi podoba podjetja. logotipi običajno še Ikrašeni z raznimi ornaient i, vsaj nekateri med nji- Glede na to, da dobiva elektronsko poslovanje, predvsem v državni upravi, vse večji pomen, se v arhivu že pripravljajo na elektronsko arhiviranje. V ta namen se bodo s pomočjo anketnega vprašalnika pri raznih ustvarjalcih pozanimali, v kolikšni meri že uporabljajo elektronsko poslovanje. Avtor razstave o logotipih Milko Mikola (levo), direktor zgodovinskega arhiva Bojan Cvelfar (na sredini) in podžupan Stane Rozman. mi predstavljajo prave male umetnine in nam s svojim videzom nudijo tudi estetski užitek,« je navdušen Mikola. Razstavo dopolnjuje tudi obsežen katalog, kjer je 128 logotipov razvrščenih po posameznih industrijskih panogah. Kdor bo o posameznih podjetjih želel izvedeti še kaj več, bo podatke o nekdanji industrijski veličini mesta ob Savinji lahko dobil v študiji Zgodovina celjske industrije, avtorja Milka Mikole, ki bo v Zgodovinskem arhivu Celje izšla v prihodnjih dneh. V začetku novembra naj bi luč sveta ugledal še en velik projekt: faksimile s transkripcijo, prevodom in spremno študijo Potrditve celjskih mestnih pravic, ki ga pripravlja Aleksander Žižek. V knjigi so vpisane vse potrditve celjskih mestnih pravic od prve, Friderikove, naprej. Tik pred novim letom bodo v arhivu z razstavo Poplave v Celju obudili spomin na veliko poplavo pred 50 leti, s katero bodo hkrati opozorili na poškodbe, ki jih tovrstne ujme lahko pustijo na pisni kulturni dediščini. BOJANA AVGUŠTINČIČ OCENJUJEMO Gledališki potovanji v žensko dušo V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju so v soboto, 2. oktobra, na Odrupo-dodrom uprizorili drugo pre-miero v sezoni. Pravzaprav smo videli dve predstavi, dve enodejanki oziroma mono-komediji, če hočete izpostaviti zgolj smešne plati besedil. Tudi v Celju so namreč odkňli komedijsko žlahtnost italijanskega dramatika in scenografa, režiserja, igralca in skladatelja, Nobelovega nagrajenca za literaturo Daria Foja, ki je zgodbo o Osamljeni ženski spisal skupaj z ženo Franco Rame, pri zgodbi Seks? Izvolite, in naj vam tekne! pa je sodeloval še sin Jacopo. O veličini in predvsem dramski moči Fojevih besedil sploh ne gre dvomiti, za razglabljanje o plodovitosti posameznih tekstov pa imamo premalo prostora. Na oder pod odrom celjskega teatra so obe omenjeni zgodbi (v prevodu Gašperja Ma-leja) postavili v posodobljeni in prirejeni različici, primerni za slovenske gledališke porabnike. Režiser Miha Alujevič (tudi koscenograf) je imel srečno roko posebej pri izbiri obeh igralk. Osamljeno žensko je v prvi zgodbi briljantno odigrala Barbara Vidovič, ki je skozi raztreseno dopoldne y zaklenjenem stanovanju komunicirala z namišljeno sosedo, svojim ne-zavednim, kar je v silovitem crescendu izbruhnilo v končnem, za žensko tragičnem izhodu. Tako se je komedija v svoji srži spreobr- nila v bridko dramo, ki jo najbrž doživlja nešteto ano-nimnežev v peklenskem žrelu sodobne družbe. V drugem delu nas je še ena žlahtna igralka Anica Kumer prepričala, da Borštnikovega prstana ni dobila kar tjavendan. V izpiljenem besedilu Seks? Izvolite, in naj vam tekne! nas je popeljala na poučen izlet po zgodovini spolnosti, raziskovanju ženskega telesa in predvsem poskusila prek gledalcev prodreti tudi v žensko psiho, pogledati v njeno dušo. Da ji je to uspelo, se boste morali prepričati, vsak zase in oba skupaj - brez komunikacije med ljudmi namreč tudi razumevanja seksa v najbolj grobem pomenu besede ne bo. Težko bi rekel, katera zgodba je prijetnejša za oko. Atraktivni sta obe, zabavni in poučni, komični in tragični, smešni in bridki hkrati. Opaziti je, da so odlično sodelovali vsi protagonisti v predstavi, ki je bila tudi podkrepljena z domiselno glasbo Branka Rožmana v stilu Vaj v slogu, scenerije pa je bilo ravno dovolj, da smo lahko dihali tako obiskovalci kot tudi obe akterki. Če dodam še dobro kostumogra-fijo Ivone Stanič (tudi sos-cenografinja) in opazna dramaturška loka (dramaturgija je v rokah Tatjane Doma), ki zaokrožita obe enodejanki, sem povedal vse. Mali ekipi za veliki dosežek pod odrom celjskega gledališkega hrama naj gredo vse pohvale. TomaS Odkrijmo »tisto nekaj« v sebi £ V Plesnem forumu Celje bodo v soboto ob 20. uri Jtremierno uprizorili plesno-gledališki triptih Tisto ne- Saj. í Gre za projekt, v katerem mlade plesalke (Nika Drobež, Daša Kavka, Nuša Pristovšek, Ana Stamejčič, Nadja Škata-So, Aja Zupanec, Lucija Zazijal in Sabrina Železnik) skozi proces dela in s tremi različnimi koreografi, odkrivajo »tisto nekaj« v sebi, kar vsakemu plesalcu daje možnost, da skozi gib, glasbo, mimiko in koreografijo odkriva tiste notranje skrivnosti, ki ga oblikujejo kot osebnost in posebnost. Triptih je sestavljen iz Sugestije zlitja (koreografija Davida Čeha), Semi-adrenalina (Sava Malenšek-Kučič) in Piknika v koreografiji Goge S. Erjavec. BA Nagrada za razbojništvo Na zaključku Pikinega festivala v Velenju je v nedeljo mladinska predstava SLG Celje Ronja, razbojniška hči, s katero so gledališčniki 28. septembra navdušili mlado občinstvo v Pikinem mestu, prejela nagrado festivala. Uspešnice minule sezone se mlado občinstvo kar ne Hore nagledati, saj so jo doslej odigrali že več kot 50-krat. »Predstavo pa še ne nameravamo dati z repertoarja,« je povedala umetniška voditeljica SLG Celje mag. Tina Kosi, ki je to delo tudi uvrstila v program minule sezone v prepričanju, da bo prevzelo mlade gledalce. Spomnimo, da je Ronja, razbojniška hči (v naslovni vlogi nastopa Tina Gorenjak) dramatizacija proznega dela Znamenite švedske pisateljice za otroke Astrid Lindgren, Avtorice znamenite Pike Nogavičke. Delo je na oder pojavila Tijana Zijanič kot prvo slovensko uprizoritev. Igralci in ustvarjalci predstave so bili nagrade Pikinega festivala zelo veseli. MP Ženske v očeh zgodovinarjev Minuli teden so se v Celjskem domu na bienalnem 32. srečanju Zveze zgodovinskih društev Slovenije (ZZDS) zbrali zgodovinarji iz vse Slovenije, nekaj jih je prišlo tudi preko meje. Srečanje je potekalo pod naslovom Ženske skozi zgodovino. Doslej še noben simpozij ni bil namenjen ženskim študijam, vsi so bolj ali manj obravnavali nacionalne teme, zato ne preseneča visoka udeležba obiskovalcev na predavanjih s področja zgo- dovine žensk, ženskega gibanja in vloge žensk v preteklosti. S svojimi referati, ki so bili izbrani na natečaju ZZDS, se je predstavilo 42 strokovnjakov, predavanja pa so bila po tematskih sklopih ali t.i. panelih, kar je ob zborniku referatov še ena letošnja novost. Med drugim so govorili o zaposlovanju žensk, ženskem kriminalu in pravu, izobraževanju, o političnem udejs-tvovanju žensk, med najbolj zanimivimi pa je bil zagotovo referat z naslovom: »Ženska ... ne potrebuje telovadbe, ostane naj v kuhinji in pri ... domačem ognjišču.« Bogat je bil tudi spremljevalni program zborovanja; v četrtek je zbrane sprejel župan Bojan Šrot, v petek pa so na svoj račun prišli učitelji zgodovine, saj jim je predaval avtor najbolj prevajanega zgodovinskega priročnika Robert Stradling. Ob koncu srečanja so se sodelujoči zbrali na občnem zboru Zveze slovenskih zgodovinarjev, kjer so imenovah novega predsednika zve- ze ter podelili stanovsko nagrado Klio. V soboto so se odpraviti še na izlet po Celjskem in tako zaokrožili tridnevno srečanje. BOJANA AVGUŠTINČIČ Bančni prispevek za humanitarno akcijo Čoln, olje na platno akademskega slikarja Simona Kajtne, odslej krasi prostore Banke Celje. Z nakupom umetniškega dela se je banka odločila, da prispeva k humanitarni akciji Novega tednika in Radia Celje Naslikajmo počitnice otrokom. Dvanajst priznanih umetnikov je podarilo svoja dela, z izkupičkom od prodaje pa je medijska hiša peljala na morje 70 socialno ogroženih otrok. - Št- OO - 7. oktober 2004 Od 7. oktobra 2004! VAS OB GOZDU 108 min., (The Village), triler Režija: M. Night Shyamalan Igrajo: Bryce Dallas Howard. Joaquin Phoenix, Adrien Brody, William Hurt Sigourney Weaver BBOTUÍ a«.- cm« Tnw* 10k 3000 M sate ——- Št. 40 - 7. oktober 2004 MM Slogan prireditve je bil tudi petič enak: »Naj nas vino druži!« Konjiški župan Janez Jazbec, direktor Zlatega griča Janez Lešnik, podjetnik Franc Riemer in direktor Unior Turizma Maks Brečko. Vinski prestiž n Prestige Top 30 - vrhunska degustacija izbranih vin na g Slovenske Konjice so v torek gostile najprestižnejši vinski dogodek v državi. Na golf igrišču Zlatega griča v Škal-cah je bila vrhunska degustacija izbranih vin, peti Prestige Top 30, ki ga je obogatila kulinarika Slovenske kuharske reprezentance. Posebna komisija Zavoda za razvoj in raziskovanje gostinskih in kmetijskih dejavnosti SloVino je za peti Prestige Top 30 iz več kot 1200 vzorcev vin v dveh krogih izbrala 30 najboljših. Med šampioni je bil tudi chardonnay (suh, letnik 2003) Zlatega griča. Nagrajena vina so preko 150 poznavalcem predstavili eminentni strokovnjaki in specialisti za vinarstvo dr. Julij Nemanjič, mag. Anton Vodovnik in Tadeja Vodovnik Plevnik. Pomisleki, da prireditev na prostem ne bo primerljiva z na primer zadnjima degustacijama vin na tako visoki ravni, ki sta bili v Viteški dvorani mariborskega gradu in v gradu protokolarnega objekta na Brdu pri Kranju, so se izkazali za neupravičene. Organizatorji so tudi tokrat v celoti upoštevali visoka merila kakovosti, precejšen del zaslug za samo izvedbo pa imajo tako sommelierji SloVina kot tudi osebje Term Zreče, ki je poskrbelo za ponudbo kulinarični! strovin tekmovalnega finger fooda Slovenske kuhars prezentance in kuharskih mojstrov iz Term Zreče. » ljajčki«, s kakršnimi se bo kuharska reprezentanca pn vila čez 14 dni na olimpiadi v Nemčiji, so bili odliů polnilo vrhunski vinski kapljici, ki so jo gostje srkalii no izdelanih steklenih kelihov serije Zdravljica iz Std Rogaška. Zadovoljstvo ob zaključku prireditve je bilo popolno pri obiskovalcih kot pri organizatorjih. Dejan Baier, sednik sveta zavoda SloVino: »Z veseljem smo se odzffl bilu Občine Slovenske Konjice in podjetja Zlati Grič, da niziramo vseslovensko gala pokušnjo vabljenih vin poi nih standardih degustacije Prestige TOP 30. Trdoživost stoljubnost Konjičanov veliko pove o ljudeh, ki so nai katastrofalni ujmi ponosni na najboljše, kar imajo - na vinograde in iz njih pridelano vrhunsko vino. Prav a odločili in zelo smo zadovoljni.« Foto: ALEKS S Vinska kraljica Vesna Bajuk Osebje Term Zreče se je v zadovoljstvo Marije Deu Vrečer izkazalo. Na posnetku med bratoma Rataj1 podjetnik Drago, desno konjiški podžupan Darko. álovenóíu, »M. CITROEN PLURIEL JE LAHKO TUDI VAŠ (žrebanje 18. 12. 2004) Poiščite eno od kart zmagovite kombinacije pokra tedna! krito kombinacijo bomo iskali vsak teden na Radiu Celje, srečneže, ki bodo kombinacijo odkrili, pa čakajo lepe nagrade! PRIHODNJI TEDEN POKER V ASIH ite kuponcek Faraonovi zakladi in ga pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje. Sodelujte v radijski igri vsak torek ob 14.15 uri! igrajenci: Marta Gorenak, Šentjur, Dušan Šantej, Laško, Marija Renčelj, ,AAAA> 4 iAAAAAAfi tAAAAAAA k Al 27 /a\ 129 30 , 32 _ FARAON pfs CARINO CELJE Obkrožite 2 piramidi s številkima, pod katerima se kriva ena od štirih iskanih kart Kuharske bukve slovenskih gospodinj je založilo podjetje NT&RC, recepte je več let v radijskih oddajah zbirala Ivica Burnik, revizijo pa je opravila profesorica Jožica Štruk, ki je v knjigo dodala tudi nekaj svojih prav posebnih in izvirnih receptov. igrišču Zlatega griča v Slovenskih Konjicah NAGRADNA IGRA NOVEGA TEDNIKA, RADIA CELJE IN CASINOJA CELJE VELIKA NAGRADA mxnwiwv 1 ZAKLADI Št. 40 - 7. oktober 2004 -——- NXRC zelenici golf igrišča, ki ima enkratno naravno kuliso brezhibno obdelanih škalskih vinogradov. Ko iz kuhinje zadiši po domače Skrbno smo zbrali 507 receptov jedi, ki jih s posebno ljubeznijo pripravljajo slovenske gospodinje. Dodali smo še drobne zvijače, koristne nasvete, domače mere, kuharske izraze, nasvete za urejanje domačega zeliščnega vrta, nekaj domačih zdravil... Nastale so JCiÁiarihe luh ve ilouenibili cjoipolinj pravi vodič skozi kuharsko umetelnost, spretnost, znanje in kulinarično domišljijo iz slovenskih domov. V prednaročilu stane knjiga 1.900 tolarjev (plus poštnina), v redni prodaji bo stala 2.700 tolarjev. Naročila: NT&RC. Prešernova 19. 3000 Celje Arena Petrol najprej gosti Italijo Novo ime celjskega štadiona, ki pričakuje dvoboj Slovenije in bivših svetovnih prvakov Publikuma »Šampionska perfekcija« Še pred nekaj leti smo lahko zgolj sanjali o takšnem štadionu, kot ga imamo v Celju in o takšnem spektaklu, ki se obeta v soboto zvečer (21.00). Varovanci Braneta Oblaka se bodo v kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu pomerili z Italijani. Selektor je Simonu Sešlar-ju dodal še drugega Publiku-movca, branilca Igorja La-ziča. Molitev pomagala Pred nedeljskim kosilom se je trener CMC Publikuma Ivan Matkovič s soprogo sprehajal po centru Celja. Zavila sta tudi v cerkev. »Uh, še kako je pomagala molitev!« je priznal simpatični Dalma-tinec, ki je dobro nastavil celjska jadra in zaplul proti vodilni Gorici. A z obilo sreče. Novinec Zagorje, zadnji na lestvici, je drugouvrščeno moštvo izjemno ogrožal, a ostal povsem praznih rok. Jure Vodeb, Borut Turšič, Dejan Čauševič, Samir Bala-gič in ostali resnično niso imeli niti kančka sreče. Pred sredino prvega polčasa se je Dragan Čadikovski zapodil proti kazenskemu prostoru, a je bil zaustavljen s prekrškom. Sledila je velemojstrska poteza Dejana Rusiča. Prosti strel s 23 metrov je usmeril preko živega zidu v desni zgornji kot vrat. V nadaljevanju je Čadikovski z mesta žogo dvignil tako, da je preletela gostujočo obrambo, Dare Vršič pa se je znašel sam pred vratarjem Pintolom, a ga ni ukanil. Celeia boys niso popuščali z bodrenjem in so vztrajali pri ritmu s tribune, nakar je sledila asistenca Simona Sešlarja, ki je ostal »nedotaknjen« pred tekmo svojega nogometnega življenja. Podajo je izkoristil Rusič, ki pa mu je najbrž zastal dih, saj se je žoga odbila od ene proti drugi vratnici, a le obtičala v mreži. Zmaga je ostala doma kljub slabši predstavi, zato lahko morda že razmišljamo o »šampionski perfekciji«, ki krasi prvake, ko nabirajo točke tudi tedaj, ko si jih objektivno ne zaslužijo. Gledalci (dobrih tisoč) so vendarle dočakali »rakete zmage«, za katere so nepojasnjeno že ostali prikrajšani. Čudodelec Dragan Čadikovski sicer ni ponovil fantastične predstave iz Ljubljane, a je bil spet odličen. Storil bo še veliko napak, ki mu jih nevedneži niso znali odpustiti, a pri napadalcih štejejo »plusi«. Brane Oblak je nanj opozarjal, a se odgovorni niso zganili, da bi mu priskrbeli naš potni list. Po reprezentančnih tekmah bo 10. krog 2. SNL: Rudar - Aluminij 1:3 (0:0); Ibrahimovič, Krško - Dravinja 1:4 (0:1); Vidojevič (44, 90), Vodopivec (75, 86), Nafta - Šmartno 4:3 (1:1); Travner (42), Ekmečić (64-llm, 90), Triglav - Livar 2:0, Svoboda - Dravograd 2:1, Izola - Factor 1:5. Vrstni red: Nafta 23, Svoboda 20, Dravinja 19, Aluminij, Rudar 16, Triglav 15, Dravograd 14, Factor, Krško 13, Livar 12, Izola 7, Šmartno 1. 8. krog 3. SNL - vzhod: Kovinar Štore - Železničar 0:0, Črenšovci - Šoštanj 4:1, Zavrč - Šmarje pri Jelšah 0:0. Vrstni red: Zavrč, Pohorje 17, Križevci 16, Stojnci 15, Veržej, Paloma, Črenšovci, Kovinar 12, Tišina 10, Šoštanj, Železničar 7, Ormož 6, Šmarje 5, Bistrica 2. 8. krog Štajerske lige: Brunšvik - Rogaška Crystal 7:1, Zreče - Mons Claudius 2:0, Šentjur - Kovinar 3:0. Vrstni red: Malečnik 20, Oplotnica 19, Zreče 18, Šentjur, Šentilj 15, Claudius 14, Kovinar, Gerečja vas 10, Pesnica 9, Brunšvik 8, Kungota 7, Rogaška 6, Boč 4, Središče 2. 6. krog MČL Celje: Ljubno - Kozje 2:1, Laško - Mali šampion 2:2, Vransko - Vojnik 2:1. Vrstni red: Mali šampion 14, Laško 11, Ljubno 9, Kozje 6, Vojnik 3, Vransko -2. 2. krog 1. SLMN: Litija - Nazarje 8:3; Delamea (20), Vreš (29, 38), Dobovec - Sevnica 12:5; Černoša (3, 30), Kosernik (4, 10, 40), Vojsk (7), Poredski (10), Bogatin (17), Hrovatič (19), Stres (28), Iskrač (28), Gajšek (30). Vrstni red: Oplast, Litija, Tomi 6, Puntar 4, Dobovec, Beton 3, Metropol 1, Kix, Nazarje, Sevnica 0. 13. krog 1. lige malega nogometa občine Štore: Marinero - Štore 6:1, Mulej - Živex 2:1, Pečovje - Laška vas 10:6. Vrstni red: Pečovje 28, Mulej, Sokoli 25, Živex 13, Laška vas 10, Marinero, Štore 5. JASMINA ŽOHAR Mali šampion tudi veliki Dragan Čadikovski Nogometna šola Mali šampion iz Celja je predstavila svoje ekipe, trenerje, pokrovitelje in ostale sodelavce. »V kategoriji do 14 let želimo biti konkurenčni slovenskim klubom, v starejših selekcijah, mladinski in članski pa bolj prepoznavni, saj tu zaenkrat še nimamo izkušenj. Znanje, ki smo ga do sedaj pre- našali na tiste najmlajše, želimo prenesti tudi na starejše,« je povedal predsednik DNŠ Mali šampion Jani Žilnik. 240 otrok skupaj z novo formirano veteransko vrsto predstavlja 300 aktivnih članov in je najbolj množičen kolektivni športni oddelek na Celjskem. JŽ Publikum na petih tekmah le enkrat igral doma. Najprej bo potoval k prvaku, ki ima na lestvici sedem točk prednosti. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ V torek je Publikum v okrnjeni postavi z 2:0 premagal Šmarje pri Jelšah. Gola sta dosegla Jaka Štromajer in Primož Brumen, celjski »rezervisti« pa niso najbolje izkoristili priložnosti, saj bi se lahko ob trenerjevem preverjanju bolj izkazali. V soboto se bodo podali v Za-prešič k Interju, ki vodi v hrvaškem prvenstvu. »Logično. Inter je na vrhu prve hrvaške lige, mi pa kasneje moramo k slovenskemu liderju,« je dodal razpoloženi Matkovič. Izidi 10. kroga 1. SNL: CMC Publikum - Zagorje 2:0 (1:0); Rusič (20, 76), Kum-ho Drava - Gorica 2:2, Primorje - Maribor Pivovarna Laško 3:1, Domžale - Mura 0:0, Koper - KD Olimpija 1:1, Ljubljana - Bela Krajina 1:1. »Počasi se le kompletiramoff Pogovor z Matjažem Tovornikom, trenerjem Alposa Kemoplasta 1. GORICA 2. PUBLIKUM 3. PRIMORJE 4. DRAVA 5. MURA 6. LJUBLJANA 7. KOPER 8. MARIBOR 9. OLIMPIJA 10. DOMŽALE 11. BELA KRAJINA 10 2 2 12. ZAGORJE 10 1 3 10 5 2 10 4 4 10 3 5 10 3 4 10 2 6 10 2 6 9 2 5 9 3 2 10 2 4 0 16:5 24 3 17:817 2 11:5 16 2 10:814 3 9:813 2 10:10 12 2 9:10 12 2 10:11 H 4 6:11 11 4 13:15 10 2 7:18 8 6 6:15 6 Košarkarji Alposa Kemoplasta se že od začetka avgusta pripravljajo na novo, svojo peto sezono v 1. A slovenski ligi. Kar precej težav je imel trener Matjaž Tovornik, predvsem zaradi v bistvu povsem spremenjene ekipe. Odšlo je namreč kar osem igralcev oziroma celotna prva peterka, zato je Tovornik sestavil povsem novo moštvo, kar je šlo zelo počasi. »Priprave potekajo tako, kot sem pričakoval. Počasi sè le kompletiramo in v teh dveh tednih do začetka sezone bomo še naredili tisto, kar nam manjka. Moram poudariti, da sem s fanti zadovoljen, kajti delajo dobro in zavzeto, škoda le, da se nismo že prej popolnih, tako da imamo nekaj težav glede uigranosti, a tudi ta bo prišla. Rezultati v pripravljalnem obdobju niso realni, kajti zmožni smo precej več.« Med pripravami ste vseskozi vadili dvakrat dnevno. Bo tako tudi med prvenstvom? Na to vam še ne morem odgovoriti, najbrž pa bo res tako. Imamo namreč tri tujce, ki nimajo dopoldan kaj početi in škoda bi bilo, da ne bi tega časa izkoristili za delo. Tudi domači igralci imajo večkrat čas dopoldan, tako da bomo s takšnim delom najverjetneje nadaljevali, morda ne vsak dan, pa vendar vsaj nekaj dni v tednu. Ekipi manjka kakšen center, a tudi na branilskem položaju še niste popolni. Na položaju organizatorja igre je bilo res precej težav, kajti ostali smo samo z Ne-džadom Mulićem in v primeru poškodbe bi imeli ogromne težave. Na srečo so se v klubu le dogovorili z Andrejem Mačkom, ki se je vrnil v ekipo, tako da teh težav ne bi smelo biti. Kar se tiče »višine«, je res nimamo, a žal niti ni denarja niti pravega centra, ki bi nam pomagal. Imamo, kar pač imamo, dogovorili smo se še s krilnim igralcem Ante-jem Samcom, ki je zadovoljil na preskušnji. Igro bomo prilagodili sestavi našega moštva. Morda bomo kasneje še skušali dobiti kakšnega igralca, vendar za sedaj je to, kar imamo, dovolj. Kakšen je načrt do štar-ta? Igrati čimveč tekem, kajti čas je, da se čim več ukvarjamo z žogo, zato igramo praktično vsak teden vsaj dve tekmi. Konec tega tedna odhajamo v Kranj na turnir, za naslednji teden še iščemo nasprotnika, kajti igra je tisto, kar sedaj najbolj potrebujemo. Le tako se namreč lahko dovolj uigramo. Delo na treningu je eno, tekma, pa četudi prijateljska, pa povsem nekaj drugega. Kakšni pa so cilji v klubu za novo sezono? Le teh še nismo povsem dorekli, kajti kot rečeno, smo Matjaž Tovornik se šele sedaj kompletirali. Šele štart sezone in same prvenstvene tekme bodo pokazali, kako smo sestavili ekipo in kako smo delali. Sam sem prepričan, da dobro. Prvi in osnovni cilj, čeprav še neizrečen, pa je vsekakor ostanek v ligi. JANEZ TERBOVC V šentjursko moštvo se je poleg Andreja Mačka vrnil tudi Boštjan Kočar, okrepljeno je z Antejem Samcem (202 cm), krilnim igralcem iz Zagreba, ki je nazadnje igral na Češkem. Barve kluba bodo branili še Damjan Novakovič, Mario Novak, Nedžad Mulič, Sandi Čebular, Urban Palčnik, Robi Ribežl in domači mladinci. Evropske zvezde k rdeči Celje Pivovarna Laško v Beograd, Gorenje doma z Moskovčani V soboto se bo začela evropska liga prvakov, v kateri bomo na Celjskem prvič imeli dva predstavnika . še vedno močnega iz Celja, in doslej najmočnejšega iz Velenja. Na razdalji 25 kilometrov bo moč uživati v vrhunskih predstavah, želje obojih niso nizke, kót vselej pa bo v ospredju pogum, čeprav kvalitet dejansko ne manjka. Pivovarji so oslabljeni, Go-renjčani pa silno okrepljeni. Po legendarni In kako se je lani začelo? Z novinarsko konferenco. Po uvodni predstavitvi in nekaj vprašanjih je sledil monolog Jožeta Kuzme, ki ga poznajo vsi Celjani. Bil je oziroma je še športni dopisnik, v rokometu je deloval vrsto let. Kritično, a dobronamerno je ocenil sposobnost moštva. Zvenelo je nekako takole: »Na levem krilu smo spustili Luko Žvižeja, torej nimamo nič. Odšel je še drugi pravi Celjan Aleš Pajovič in na mestu levega zunanjega napadalca nimamo nič. Pravega dirigenta ni. Maksiča ne bo in Vugrinec ostaja sam na desni strani. Na črti smo se odrekli Tomažu Tomšiču in nimamo nič. Ostali smo namreč z neizkušenimi krožnimi napadalci. V golu Dejan Perič nima prave zamenjave. Miro, se pravi: nimamo nič!« Pepijev zadnji sta- vek je zdaj že legendaren med mnogimi njegovimi kolegi. Po eni strani je imel prav, saj je ciljal na manj ambiciozno zastavitev klubskega vodstva, po drugi strani pa ... Saj veste, Miro Požun je s tropom razjarjenih, uspeha lačnih volkov postal evropski prvak. Uspel jim je čudež. Večji bi bil le, če bi obranili naslov. In kaj napovedati sedaj, ko je klub ostal brez Periča, Vugrinca, Milosavljeviča, Oš-tirja, Bajrama ... »Zbrali smo se šele pred mesecem dni, bolezni in poškodbe pa so nato zdesetkale moštvo, ki pa bo v Beogradu verjetno popolno. Tam želimo zmagati in potrditi kandidaturo za preboj do osmine finala, čeprav je naš cilj še višji. Zvezdašev še nismo gledali, saj nimamo videoka-sete. Mi smo njim poslali tri, oni pa so nam obljubili dve. Živčnost je prisotna pred prvim gostovanjem, kar pa je logično, čeprav smo favoriti. Enako je bilo lani pred Po-vaszko Bystrico, kjer nismo blesteli, a zmagali,« meni Miro Požun. Pred tremi meseci se je upokojil Vlado Priv-šek, ki pa ostaja direktor kluba: »Vodstvo kluba me je prijetno presenetilo, saj je izrazilo željo, da pomagam s polno močjo. Na vseh področjih smo pripravljeni na zahtevno sezono. Ekipi moramo zaupati.« Edi Kokšarov poškodbe sploh ni hotel omenjati, pa tudi Matjaž Mlakar je poudaril, da je zdrav. Po trku z Lollom se je govorilo, da ga je celo zadela kap. Nekaj indicev je bilo takšnih, in dr. Rudi Čajavec je vztrajal pri temeljitem slikanju glave. Posledic ni. Srbija in Črna gora je 19. država, v kateri bodo pivovarji zaigrali tekmo evropskega pokala. Crvena zvezda ima obilo preglavic, ne le nogometni klub, ki ga je zapustil celo Dragan Džajić, temveč tudi rokometni. Uspešnega Jovico Cvetkovića je presenetljivo na klopi zamenjal Nikola Mar- Rumeno-zeleni, aktualni evropski prvaki kovič. »Cvele« je bil namreč prej preveč neposreden: »Prosim vodstvo kluba, da se pojavi pred igralci, Slobodana Milosavljeviča, predsednika kluba in Jovana Šurbatoviča, predsednika upravnega odbora pa, da se ne igrata z osvajalcem dvojne krone in da odstopita in se vrneta v politiko. Po njunem prihodu je razpadlo jedro kvalitete ene izmed najbolj obetavnih generacij Crvene zvezde.« V »Jugi« je rokometni kaos. Liga se bo začela šele konec tedna, Zvezdina postava pa tudi še ni dokončna. A vsekakor bo z Bron na svetovnem pokalu Celjske kegljavke so v Nemčiji osvojile tretje mesto, potem ko so v zadnjem obračunu ugnale Wien s 6:2. To je bil njihov 20. nastop na svetovnih pokalih, 14-krat so se uvrstile v finale, kjer so zbrale po štiri zlate in bronaste ter tri srebrne medalje. •i Tokrat so v Eppelheimu v predtekmovanju pristale na tretjem mestu in se v polfinalu pomerile z madžarskim Ferencvarosem ter izgubile z 2:6. V boju za bron so proti Dunajčankam po posebnem točkovanju slavile s 14,5:9,5, podrle pa so 124 kegljev več: Jožica Šeško 566, Brigita Strelec 557, Barbara Fidel 567„Marika Kardinar 536, Biserka Petak 578 in Nada Savič 569. V kvalifikacijah je pomemben delež dodala tudi Sabina Koljič, ki je vskočila kot zamenjava. »Zelo sem zadovoljen, kajti pestile so nas bolezni in tudi poškodbe. Za- radi zvina gležnja je Barbara vadila le zadnji teden in lovila formo. Bilo me je strah, a se je srečno končalo. Bliža se domači derbi z Brestom, v evropski ligi pa bomo v osmini finala prosti, nato pa se bomo za uvrstitev na zaključni turnir, ki bo v začetku aprila v Osijeku, pomerili s Poljakinjami ali Slovakinjami,« je pripovedoval trener Celjank Lado Gobec. DEAN ŠUSTER Za osmino finala Velenjčani so stari znanci evropskih igrišč, saj bo to že njihov deveti nastop v evropskih pokalih, kjer so se dvakrat prebili celo do polfina-la. Visokih ambicij ne skrivajo. Na prvem mestu je seveda prvenstvo in uvrstitev v finale lige Telekom. Kaj pa Evropa? »Tukaj smo novinci in vemo, kaj to v rokometu pomeni. Skupina C gotovo ni lahka, toda menimo, da imamo realne možnosti za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje. Zavedamo se, da sta predvsem Gudme in Čehovski medvedi, naš nedeljski nasprotnik, izjemno kakovostni ekipi. Že prva tekma proti papirnatim Nekdanja bombarderja, celjski Stanko Andeduh in Jovica Cvetkovič, ki je Crveno zvezdo kot trener pripeljal do dvojne krone, nato pa je sledil spor z vodstvom kluba. favoritom bo izjemno pomembna. Želimo si polno dvorano, dobro vzdušje in seveda zmago. To bi bilo za našo samozavest izrednega pomena, hkrati pa velik kapital za nadaljevanje, saj v naslednjih dveh krogih gostujemo,« pravi predsednik kluba Janez Živko, medtem ko trener Ivan Vajdl dodaja: »Gre za zelo kakovostno ekipo, v kateri igra kar nekaj ruskih re-prezentantov, ki jih vodi veliki Vladimir Maksimov. Naša glavna naloga bo, da ustavimo Rastvorceva, ki nam je pred leti nasul skoraj 30 golov v dveh tekmah, organizatorja igre Ivanova in krožnega napadalca Čipurina. Seveda pa tudi ostalih ne gre pod- cenjevati. Igrali bomo na zmago, pripravljamo pa nekaj taktičnih različic. Dobili smo tri videokasete s pokala Sleeker, ob tem bi se za pomoč zahvalil Celju Pivovarni Laško. Vsekakor pričakujem polno dvorano in našo dobro igro, saj je očitno, da nam forma raste.« Zdravstveno stanje ni idealno, kajti po povratku Jureta Dobelška in Branka Bedekoviča se je poškodoval kapetan Sebastjan Sovič, a bo moral Luka Dobelšek počivati kar mesec dni zaradi poškodbe vezi rame in ključnice. Tekma bo ob 17.30. DEAN ŠUSTER MITJA GAVRILOSKI Foto: GREGOR KATIČ UROŠ BUNDALO Laško brez superpokala Miroteks po enajstem odličju na svetovnih pokalih Za uvod v sezono je Košarkarska zveza Slovenije še drugič pripravila tekmo superpokala, srečanje med lanskimi državnimi prvaki in zmagovalci pokala Spar. Tako sta se v mariborski dvorani Tabor pomerili dve najmočnejši slovenski ekipi Union Olimpija in Pivovarna Laško. Tekma je bila podpovprečna, slavili pa so Ljubljančani s 67:61. Videlo se je, da se ekipi šele uigravata, vse preveč je bilo napak na obeh stra-Št. 40 - 7. oktober 2004 - neh, dejstvo pa je, da bosta obe moštvi povsem enakovredni, torej bosta tudi v letošnji sezoni bili oster boj. Kot se je pošalil nekdo iz vodstva Laščanov - prav lahko se zgodi, da je bilo mariborsko srečanje šele prvo od vsaj desetih v tej sezoni (Jadranska liga, domače prvenstvo in pokal). Laščani so sicer uspeli po konstantnem zaostanku, v 31. minuti povesti z 51:49, nato pa polnih pet minut niso dosegli koša, kar je sicer ne bistveno bolj- ša Olimpija izkoristila in vojila prvo lovoriko sezo Pri pivovarjih sta Marko An tonijevič in Robert Troha do segla po 11 točk, Aleksandar Jevđžić 10, Nebojša Jok-simovič pa 9, pri zmajih pa je bil najboljši Marino Baž-darić z 21 točkami. Že včeraj pa sta ekipi odigrali bistveno pomembnejše srečanje v Treh lilijah, v prvem krogu Jadranske lige, srečanje, ki je bolj kot mariborsko pokazalo ambicije tako enih kot drugih. JT Dovolj zreli za volan? Novosti novega zakona o varnosti cestnega prometa predvsem za mlade voznike, s tem tudi za avtošole Nov zakon o varnosti cestnega prometa bo z naslednjim letom prinesel številne novosti. Zaostrili so predvsem kaznovalno politiko, saj se za kršitelje cestno-prometnih prepisov obetajo bistveno višje kazni. Če boste v naselju prekoračili hitrost za več kot 50 kilometrov na uro, vam bo, poleg tega, da boste morali plačati kazen, prenehalo veljati še vozniško dovoljenje, enako velja za vožnjo pod vplivom alkohola nad 1,5 grama alkohola na kilogram krvi. Novosti pa se dotikajo tudi mladih voznikov, ti sodijo namreč med najpogostejše povzročitelje prometnih nesreč. Mladi se bodo za voznike osebnih vozil lahko v avto-šoli začeli usposabljati že s 16 leti in pol. »Teoretični del usposabljanja bo trajal najmanj 40 pedagoških ur. Kandidat za voznika bo moral biti prisoten najmanj 32 ur, preostalih 8 ur pa se bo lahko izobraževal samostojno s pomočjo literature. Po zaključku teoretičnega dela usposabljanja bo moral kandidat uspešno opraviti preizkus znanja iz teorije pred dvočlansko komisijo avtošole. Še vedno pa bo treba opraviti zdravniški pregled in izpit iz prve pomoči. Praktični del usposabljanja, torej vožnja, ne bo smel biti krajši od 20 ur. Kandidat bo nato moral uspešno opraviti še preizkus znanja iz vožnje pred dvočlansko komisijo avtošole,« nam je razlagal vodja avtošole Prah Igor Prah. Ko bo kandidat dopolnil 17 let in uspešno opravil oba dela usposabljanja, pa bo lahko vozil osebni avtomobil, če bo ob njem spremlje- valec, ki je star najmanj 30 let in ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil B-kategorije najmanj 7 let in v evidenci nima več kot 5 kazenskih točk. V tem obdobju bosta morala kandidat in spremljevalec opraviti vsaj 2 uri vožnje z inštruktorjem avtošole. »Kandidat lahko vozi s spremljevalcem, dokler ne dopolni 18 let, ko mora uspešno opraviti vozniški izpit pred republiško izpitno komisijo. Vozniški izpit bo kot sedaj sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela,« še dodaja Prah. Takrat se mu izda »karton voznika začetnika«, ob tem pa mora še skozi program dodatnega usposabljanja. Ta vsebuje vožnjo odličnosti, vadbo varne vožnje in skupinsko delavnico o varnosti cestnega prometa in psiho-socialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa. Voznik začetnik se mora programa, ki traja 12 ur, udeležiti po predpisanem zaporedju. D® ČvUj Ul. Ivanke Uranjek 1,3301 Žalec Tb!.:03 571 7E16 Gsm:041 627162 e-posta:info|iavto5olacaiiej.si wmv.avtasGlacadej.si TEČAJ CPP Tečaj CPP bo 8.10.2004 ob 16. uri! POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE! M MINERVA ŽALEC, d d. ZAPOSLIMO VARILCE PLASTIKE ZAHTEVANA IZOBRAZBA: varilec, preoblikovalec in spajalec kovin MINERVA ŽALEC d.d. Kadrovska sjužba Ložnica pri Žalcu •m dražje, pa zato bolj varno? In cena? Prah pravi, da za storitve avtošol ni pričakovati večjih sprememb. Se pa bodo vsekakor povečali skupni stroški kandidata za opravljanj e vozniškega izpita zaradi programa usposabljanja za voznika začetnika. Za vozniški izpit bodo po predvidevanjih mladi morah odšteti nekaj deset tisočakov več kot doslej. Za avtošole bolje? Na področju pravnega statusa avtošol je bistvena sprememba tudi, da bo inšpekcijski nadzor nad določbami in prepisi tega zakona opravljalo ministrstvo za notranje zadeve. »Pričakujem, da bo ta nadzor v bodoče bolj učinkovit, ki bo izločil avtošole, ki določb ne upoštevajo in na tak način slabo opravljajo svoje delo,« nam je povedala Alenka Mazzoni, vodja avtošole Mazzoni. »Druga sprememba je tam da si bo za opravljanje dejavnosti usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil potrebno pridobiti koncesijo vladne javne agencije ob izpolnjevanju določenih kadrovskih in materialnih pogojev. "Rj se postavlja vprašanje, ali bo ta koncesija podeljena vsem avtošolam, ki so doslej vpisane v register se bo to opravi- lo na osnovi inšpekcijskega pregleda.« Mazzonijeva še opozarja, da upa, da bo inšpekcijski nadzor nad izvajanjem teoretičnega dela programa usposabljanja učinkovit, saj do dosedanji 15-urni predpisan teoretični del marsikje izvajali kar po domače, torej nestrokovno. »Znižanje prepisane starosti za opravljanje vozniškega izpita bo v začetku vsekakor avtošolam preneslo določeno povečanje tržnega deleža, po drugi strani pa bodo izkušnje pokazale, ali so ti kandidati resnično dovolj zreli in odgovorni, da se aktivno in varno vključijo v promet, pa čeprav gre za vožnjo s spremljevalcem,« še dodaja Mazzonijeva. Milan Čadej iz Avtošole Ča-dej pa omenja: »Nov zakon je za avto Šole dokaj dober, saj nam prinaša spremembe, za katere smo se kot sekcija avtošol pri gospodarski zbornici tudi borili. Novost je ta, da bodo avtošole in izpitne komisije pod enotno streho, ministrstvom za notranje zadeve, zato upam, da bodo odnosi med avtošolami in izpitnimi komisijami boljši.« Čadej meni, da so za avtošole pomembne tudi spremembe, ki se nanašajo na kadrovsko zasedbo, saj bo avtošola za delovanje potrebovala po- leg vodje, ki mora imeti riaj-manj višjo izobrazbo, morala imeti še tri učitelje vožnje. »S tem bodo avtošole pridobile na strokovnosti in na ugledu, ki je v javnosti slab, s tem pa je povezano finančno delovanje avtošol, ki je na robu rentabilnosti.« Dodaja še, da Zakon o varnosti cestnega prometa ne pomeni prelomnice pri zagotavljanju prometne varnosti. »V pričakovanju kakovostnih podzakonskih aktov, učinkov zagroženih glob in vse večji 'evropski' osveščenosti udeležencev v prometu, pa lahko vseeno upamo na pozitivne rezultate.« Pred uvedbo novega zakona bodo pri njih pripravili številne seminarje oziroma delavnice, na katerih bodo občanom pojasnili določbe novega zakona in jim nudili tudi odgovore na njihova morebitna vprašanja v zvezi s tem. Sicer pa so se pripravljal-ci novega zakona precej zgledovali po nekaterih evropskih državah, predvsem po zakonih v skandinavskih deželah. Takšna metodologija usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil je namreč tam obrodila sadove in veliko pripomogla k boljši varnosti v cestnem prometu. SIMONA SOLINIČ Foto: GK HALO, 113 Umrl v bolnišnici Na regionalni cesti v kraju Sela pri Šmarju pri Jelšah se je minulo sredo zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba hudo poškodovala, na vozilu pa je nastalo za dva milijona tolarjev škode. 55-letna voznica osebnega avtomobila je zapeljala preko roba desnega smernega vozišča na obcestno gramozno bankino in po nekaj metrih vožnje trčila v betonski propust. Istega dne je do hude nesreče prišlo na Cesti v Rastke pri Ljubnem ob Savinji. 51-letni voznik osebnega avtomobila je v preglednem desnem ovinku trčil v 41-letno voznico avtomobila, ki mu je pripeljala nasproti. Oba voznika so hudo poškodovana odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je 51-letnik dan kasneje umrl. V četrtek se je huda nesreča zgodila tudi na regionalni cesti izven Škofje vasi. 18-letni voznik avtomobila je v križišču regionalne in lokalne ceste zmanjšal hitrost in nakazal zavijanje levo. Za njegovim vozilom sta zmanjšala hitrost vožnje še dva voznika osebnih avtomobilov, a je v trenutku, ko je 18-letnik začel zavijati, skupino vozil začel preliitevati 25-letni motorist. Kljub zaviranju jé trčil v osebni avto, padel po vozišču in se pri tem hudo poškodoval. Smrt na Kersnikovi Kot so sporočiti s policije, je do tragične prometne nesreče prišlo v ponedeljek, 4. oktobra, v Kersnikovi ulici v Celju. 24-letni voznik neregistriranega motornega kolesa je vozil proti Gregorčičevi ulici, v podvozu pod glavno cesto pa je padel po vozišču. Po padcu je motorno kolo drselo po desnem smernem vozišču, voznik pa je zdrsel na nasprotni vozni pas, po katerem je iz nasprotne smeri pripeljal 56-letni voznik osebnega avtomobila. S sprednjim delom vozila je trčil v 24-letnega voznika motornega kolesa, ki je zaradi hudih telesnih poškodb umrl na kraju nesreče. To je že enaintrideseta smrtna žrtev letos na celjskih cestah. Vlamljali v poslovne prostore ... Pretekli teden so bili aktivni predvsem vlomilci v poslovne prostore. V sredo so prišli v notranjost bara Igla v Radu-hi. Odnesli so različne stvari v vrednosti tristo tisočakov. V noči na četrtek pa so vlomili v gostinski lokal na Vranskem in odnesli nekaj menjalnega denarja, zatem pa so se prestrašili alarma in jo ucvrli. Naslednjega dne so iz kioska na Trgu mladosti v Velenju ukradli denar, cigarete, tobak in mobi kartice. Škode je za dvesto tisoč tolarjev. Varen ni bil niti bistro v Braslovčah, od koder je izginilo kar deset tisoč - Št. 40 - 7. oktober 2004 - tolarjev menjalnega denarja. Za milijon in pol tolarjev škode pa so vlomilci pustih v poslovnih prostorih na Šaleški cesti v Velenju. S seboj so odnesli prenosno blagajno z različno poslovno dokumentacijo, prenosni telefon, digitalni fotoaparat, prenosni računalnik ter fotokopirni stroj. Še več škode je v podjetju na Lavi v Celju, kjer so neznanci v času od ponedeljka do četrtka vstopih v zamrežen prostor in od tam odnesli dva koluta z električnim vodnikom. ... in avtomobile Lastniki jeklenih lepotcev pogrešajo predvsem avtomobilsko glasbeno opremo. Iz avtomobila, parkiranega na parkirnem prostoru na Krekovem trgu v Celju, so v noči na četrtek ukradli avtoradio, vreden 40 tisočakov. Avtoradio je v četrtek zvečer izginil tudi iz osebnega vozila na Mariborski cesti. Brez dela glasbene opreme pa je ostalo v noči na soboto tudi vozilo na Mariborski cesti v Celju. Med vikendom pa so neznanci vlomili še v parkirani osebni vozili v Jurčičevi ulici in na Mariborski cesti v Celju. Tudi tam so odnesli avtoradio s CD-predvajalnikom. Gorelo na vikendu V Železnem na žalskem območju je minulo sredo zagorelo na manjšem objektu. Kriminalisti so ugotoviti, da je za-, čelo goreti zaradi saj v dimniku, nakar je ogenj zajel tudi del strešne konstrukcije. Ogenj so pogasili gasilci okoliških gasilskih društev, nastalo škodo pa so ocenili na okrog pol milijona tolarjev. Grozila in oropala Policisti so prišli na sled dvema neznancema, ki sta pretekli četrtek v Velenju napadla dve mlajši osebi, doma z območja Mislinje. Prvi sta s silo iztrgala iz rok mobitel, drugi pa z grožnjo vzela 20 tisočakov. Kaznivih dejanj sta osumljena 26-letni in 18-letni Velenjčan. Zoper oba so policisti že podati kazensko ovadbo. Padel z višine Do nesreče je prišlo v soboto, 2. oktobra, na javni prireditvi v Laškem, ki jo je organiziralo Društvo jadralnih padalcev iz Celja. Pri pristajanju se je namreč huje ranil 24-letni padalec. Na višini okoli 80 metrov je začel leteti v spirali, nakar je z večjo hitrostjo udaril v travnato površino. Hudo poškodovanega so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. SŠ L bom »fotke«. Pa tudi slovenski veleposlanik g. Andrej Grassielli bo samo za to priložnost prišel iz 600 kilometrov oddaljene Ankare. V čast otroški likovni ustvarjalnosti, Celju, svoji državi, ki tako galerijo ima in seveda meni, ki sem po A.S. »sa-mooklicani umetnik« in ne ustanovitelj galerije in avtor tega projekta. In še nekaj, kar se tiče ključev od spodnjih prostorov. Prisrčno vabim g. Aleša áto-parja, naj obišče spodnje prostore zdaj, ko je občina zamenjala ključavnice vrat, od katerih je on, preden je vrnil ključe, ki so mu jih posodili za srednjeveški dan, naredil kopije. Kako se že reče temu dejanju? MIHAILO LIŠANIN, ustanovitelj in vodja Galerije likovnih del mladih Stari grad Celje prejeli smo Izšel je zbornik Izšel je zbornik z naslovom »Ubrane misli« številnih piscev LIKUS-a Maribor. Zbornik pesniških in proznih del v treh knjigah je tako lepo obogatil slovensko kulturno zakladnico. Ponosni smo, da naše prispevke, zbrane v zborniku, bere vsa Slovenija, da ne obleži-jo v domačih predalih. Pesmi in prozna dela smo prispevali tudi Celjani, člani literarnega društva: dr. Franc Štolfa, Ivana Djesnič, Milka Povše, Ljudmila Conradi in Ivanka Godec. IVANKA GODEC, Teharje zahvale, pohvale Zahvala organizatorjem Nekdanji učenci in učenke iz osnovne šole Vrh nad Laškim se zahvaljujemo organizatorjem srečanja: Pivovarni Laško in g. Miru Cepu-šu za sprejem in ogled pivo- varne, županu g. Jožetu Raj-hu, ki nas je prišel obiskat v gasilski dom v Vrhu nad Laškim ter organizatorjem: g. Jožici, Marti, Danici ter osebju v gasilskem domu, ki je poskrbelo, da so bile mize polne jedače in pijače. Lepo nas je presenetila tudi folklorna skupina Anton Tanc iz Marija Gradca pod vodstvom predsednika Matjaža Gučka, hvala tudi glasbenikoma, g. Martinu Ojsteršku in Zdrav-ku Vrbovšku. IVA|NJ PUSAR (nekdanji učenec OŠ Vrh nad Laškim) ^ORODjnRnnm Bežigrajska 10, Celje SLIKOPLESKARSTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA POSEBNA ZIMSKA PONUDBA ... _>>ri(>s hiše Ob nakupu martes Wše^ prejmete za ceno lese" PVC oken bela LEb alu_ Asteria hiša prihodnosti Energetsko varčna in preprosto lepa. Maries htSe Maribor d.o.o., Limbuška e. 2, 2341 Limbui tel: 02/429 46 03, komeiblala@rriarles-hlse.si < odmevi Čigav je Stari grad? Končno se je oglasil tisti, ki ga čevelj žuli in ne njegova novinarska podaljšana roka. Ne vem, zakaj se Turistično društvo Celje, predsednik društva in Alma Sedlar spravljajo name, če so zaradi prostorov, ki jih zasedam, v sporu z Mestno občino Celje in ne z mano. Če so prostori res njihovi in jih bodo dobili uradno nazaj od občine, bo takrat meni prenehala veljati pogodba in jaz se bom izselil. To je jasno. Zakaj se potem v Mladini in Novemu tedniku spravljajo name? Jaz jim v tem sporu ne morem pomagati. Tudi če takoj izselim, oni v stavbo ne morejo. Pa tudi na mrzlem ne bi ostali tako kot jaz že četrto zimo. Torej to, kar pišejo, je le »trla baba lan«. Vendar moram resnici na ljubo povedati nekaj stva- Leta 2000 sem sklenil pogodbo z Mestno občino Celje, po tistem, ko je župan g. Bojan Šrot v galeriji Zavoda za zdravstveno varstvo odprl razstavo nagrajencev mojega razpisa, obkrožen z devetimi veleposlaniki in pod zastavami 16 držav, ki so stale na prireditvenem prostoru. Prinesli pa so jih predstavniki veleposlaništev na otvoritvi. Ugotovil je, da za svoj neprofitni projekt, kljub taki razsežnosti, nimam galerije. Meni se še sanjalo ni, da ima društvo kakršne koli zahteve glede stavbe, ki sem jo takrat pogodbeno prevzel. Vsa ta leta se društvo ni oglasilo s kakršno koli zahtevo, razen tega, da so mi na mojo prošnjo za sodelovanje pisno odgovorili, da oni že ne bodo podpirali zasebnika. Istočasno govorijo strankam, da je galerija zaprta, da v njej ni kaj videti itn. Torej promocija Celja, ki jo s svojim delom opravljam v 65 državah sveta, za njih ni nič. Ne da bi skupaj združili moči, ampak dajmo mu polena pod noge, to je bolj zdrav slovenski šport. Moja »svetovna slava«, ki mi jo oponaša, je pač moja. Žal mi je le, da čez nekaj dni, ko bodo v 2800 kilometrov oddaljenem turškem mestu Gaziantep (ob otvoritvi razstave iz moje galerije za mestni praznik) predvajali slovensko himno v mojo Čast, gospoda Stopar-ja ne bo zraven. Poslal mu QAL ERi ~3Cs\ OKVIR IZDELUJEMO VSE VRSTE OKVIRJEV ZA SLIKE Slanelova 18a, Celje Telefon: 03/5485 028 Sparkasse svetuje: Kakor si boste postlali, tako boste poslovaliL Dobre poslovne ideje potrebujejo za svojo uresničitev dobrega poslovnega partnerja. Naše načelo pri kreditiranju podjetnikov je, da se vedno prilagodimo finančnim okoliščinam in potrebam vsakega posameznega podjetja. Po vaši meri izdelamo načrt financiranja, ki vas bo uspešno pripeljal do zastavljenih ciljev kot so nakup zemljišča in izgradnja poslovnih prostorov, povečanje obstoječih ali posodobitev njihove infrastrukture. Investicijski krediti za podjetja in podjetnike med drugim omogočajo: • dobo kreditiranja od 1 do 15 let, • individualno višino kredita, • kredit z devizno klavzulo, • mesečni ali četrtletni interval odplačevanja. Pri izplačevanju kreditov se lahko odločite za enkratno izplačilo, ali pa za izplačilo večkratnih zneskov glede na napredovanje gradnje oziroma izgradnje vašega podjetja. Tudi glede izbire ustreznega kreditnega zavarovanja se Sparkasse povsem prilagodi vašim zahtevam. Izbirajte med možnostmi hipotekarnega zavarovanja, bančne garancije, ali zavarovanja v obliki poroštva. Konec koncev je v našem interesu, da se vaše podjetje počuti karseda udobno. Vas zanima več? Finančni svetovalci za podjetja in zasebnike so vam vedno na voljo. Dejan Jesih Finančni svetovalec Podjetja in zasebniki Poslovna enota Celje Mariborska cesta 76 Telefon: 03/428 55 50 info@sparkasse.si SPARKASSE S Drugačna banka Olševa je zaradi svojih lepot in čudovitega razgleda pogost cilj pohodnikov. Gorski hrbet v Karavankah, dolg pet kilometrov, se ponaša z najvišjim vrhom Golca (1.929 m) in stranskima vrhovoma - na vzhodu z Gladkim vrhom (1.848 m) in na zahodu z Obel kamnom (1.911 m), ki že pripada Avstriji. Pobočja so večinoma strma, na posameznih mestih celo prepadna. Olševa predstavlja tudi navidezno mejo med Štajersko in Koroško. Med samotnimi kmetijami, ki že stoletja vztrajajo daleč stran od urbanih naselij, je tudi najvišja slovenska kmetija Bukov-nik (1.327 m), poleg nje so tu še Potočnik, Ošovnik, Ro- gar in druge. Mnoge krasi tradicionalna kmečka arhitektura, značilna za te kraje (strehe so pokrite s skodlami). Olševa bi kot visoka gora prav gotovo morala imeti kakšno planinsko postojanko. Še do pred kratkim je bila ob cerkvi sv. Duha koča Pod Olševo (1.250 m), ki je na žalost zaprla svoja vrata. Planinci se lahko zdaj okrepčajo v gostilni Majerhold (1.260 m) v Matkovém kotu, ki je ob cestni povezavi Logarska dolina-Pavličevo sedlo. Goro prepredajo številne poti, pri čemer sta pogostokrat zaradi neoznačenosti potrebni pazljivost in planinska karta. Olševa slovi po neokrnjeni naravi in izjemnih na- ravnih znamenitostih, med katerimi je tudi Potočka zi-jalka - ime je dobila po kmetiji Potočnik - v kraški jami (1.700 m). Dolga je 115 m in široka do 40 m. Zaslovela je po izkopaninah iz stare kamene dobe (raznovrstno orodje iz kosti in kamna ter okostje jamskega medveda), ki si jih je mogoče ogledati v muzeju v Celju in Ljubljani, za kar ima zasluge Srečko Brodar, ki je jamo odkril leta 1928. Potočka zijalka se običajno vsako leto ob koncu zime spremeni v pravljično deželo, kjer ne manjka visokih ledenih kapnikov. Za nastanek ledene lepote sta zelo pomembni predvsem primerna temperatura in količina padavin. Spomladi, ko se začne nad votlino topiti led, voda počasi pronica skozi apnenec. Posledica so vodne kapljice, ki padajo na tla in ob primerni temperaturi zmrznejo, pri čemer je za nastanek tovrstnega ledenega kapnika potrebno bistveno manj časa kot pri kapnikih v Postojnski ali kateri drugi kraški jami. Drugi dve naravni znamenitosti predstavljajo Velika in Mala vrata, ki so v neposredni bližini meje. Skoznje, Avstrijci jih imenu- IZLCTNII6?VA TUB.IATICÎNA AÇiNCUA Aškerčeva 20.3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 00 e-pošta: ita.celje@izletnik.si; www.izletnik.si • BENETKE 9.10. odhod zagotovljen • NOVIGRAD htl MAESTRAL*" ugodni paketi - 2-dnevni paket le 11.900 SIT/os • JESENSKE ŠOLSKE POČITNICE UMAG htl KORALI "* 2 x polp že za 10.800 SIT/os SEVERINA 29.10. Laško, ŽELJKO JOKSIMOVIĆ 4.11. U. TABU 1.10. MB. ABBA MANIA 16.11. MB in 17.11. U, CARMINA BURANA 10.12. U • PREDPRODAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC za smučišča ROGLA. GOLTE in KRVAVEC erme (9limia Abu Dhabi, slovensko vodenje 28.1076D 159.900 SONČEK j \j TU I potovalni center Celje 03/425 46 40 Telefonska prodaja: M 90,6 95,1 95,9 lOOj Med pozlačenimi macesni VSTOPITE V SVET EDINSTVENOSTI NOVO - PRENOVLJENI BAZENI TERMALIJA Sončkov klub v PIRANU 4* Tartini. izleti; otroci do 5 let brezplačno, dodatni dan 4.990 SIT 22.1072D/NZ 10.980 Sončkov klub v Prekmurju 3* Vivat izlet kopanje v Termah 3000. do 7 let brezplačno 15.22.1072D/POL 12.980 Radoživa turška riviera 8-dnevno potovanje: Side-Manav-gat-Pamukkale-Perge-Aspendos 30.1078D/POL 49.900 EGIPT, križarjenje po Nilu 5* ladja + 5* oddih v Hurgadi, 30.10/8D/POL+P 149.900 jejo Felsentore, pelje zavarovana planinska pot. Velika vrata (1.508 m) omogočajo pogled na avstrijsko Koroško. Dostop: najbolj preprost iz Logarske doline do Mat-kovega kota, od koder pot pelje po panoramski cesti do cerkvice sv. Duha, kjer je mogoče parkirati. Nato pelje označena pot mimo Potočke zijalke do Golca, za kar sta potrebni dobri dve uri. Druga pot vodi iz Ko-privne, mimo cerkve sv. Jakoba na Lepi vrh (dobri dve uri). Naslednja možnost je iz Železne kaplje v dolino Remšenik, kjer je pri ostrem ovinku tik pred cerkvico sv. Marjete mogoče pustiti avto, nato označena pot pelje do Vrat (dve uri) in nato na vrh Obel kamna, do katerega je še uro hoda. Če želimo od Vrat do Potočke zijalke in nato na glavni vrh Golca, bomo potrebovali še slabi dve uri. Suder s /•frMHlfcr Gosposka ulica 7.3000 Celje tel.: 03 490 03 36 www.zniders.com Atraktivna potovanja: Peru, smučanje, maturantski in sindikalni izlšti, obiski evropskih prestolnic, organizacija izletov po vaših željah. Možnost obročnega odplače Del. čas: od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17. u ; ! Največji svet savn na 1.550 m : rdeča, modra, vijolična finska savna, zunanja finska savna, zelena parna savna, oranžna intimna aroma kopel, Laconium z ergonomsko oblikovanimi sedeži; Prvič V Sloveniji: hamam, masaža Pantai Luar,-kopel v čokoladi; nova pokrita in tematska počivališča, zelena pohodna streha ter nadstrešitev dela zunanjih bazenov. Oktober 2004 10 % otvoritveni popust k na savno in lepotne storitve. Informacije: Telefon: 00386 (0)3 / 829 70 00, info@tenne-olimia.com. www.terme-olimia.com Sončkov klub v BOHINJU jesenske počitnice, 3* Zlatorog, izleti, do 12 let brezplačno 29.10.-7.1172D/POL 14.980 Vabimo Vas, da obiščete programe aerobike, rekreacij? in Joge v Zdravilišču Laško. PONEDELJEK - AEROBIKA ob 19. uri VAjE ZA DUŠO IN TELO ob 20. uri TOREK - REKREACIJA ob 18. uri SREDA - JOGA ob 19. url ČETRTEK - TAl CHI CHUAN ob 17.30 uri AEROBIKA ob 19. uri V terminu 27.-30. september 2004-brezplačna vadba. Posebna ponudba Ob nakupu mesečne karte v oktobru - I x GRATIS KOPANJE zDRaTuŠČE Informacije na tel. it. 03 73 45 166 LAŠKO Prav v jesenskem času, v družbi pozlačenih macesnov, gamsov in gorskih ujed, je Olševa pravi raj na zemlji. FRANCI HORVAT Sončkov klub v UMAGU jesenske počitnice: 4* Koralj, mini klub. tenis, animacija.. 29.10.-5.11./2D/POL 9.980 St. OO - 7. oktober 2004 RADIO TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna lelodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 oroskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v jročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU elje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, L.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 13.00 judarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Iki in odmevi RaSlo,'16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, _ '.00 Kronika, 18.00 Klonirano - servirano, 18.30 Na kubik, (9.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Poglejte v zvezde " Cordano in Dolores, 20.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PETEK. 8. oktobra ¥ 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna pelodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 "îHoroskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, •12.00 Novice, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, ,15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 39.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih RC, 22.00 Petek za jnetek (oddaja z Gorazdom in Mitjo), 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v řoročilih RC, 7.45 Tečajnica. 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 listi ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 loba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 tualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev, 14.00 Regijske /ice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki X, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih fin regionalnih radijskih postaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v (Poročilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po končanih čestitkah •ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije pznmmmsz 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 PoročUo PU [Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno »opoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, '13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak ! polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije TOREK. 12. oktobra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še Znanje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije SREDA. 13. oktobra : 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU íelje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 'Želeni val, 12.00 Novice, 12.15 Čebelica in črna pika, 13.00 poudarjeno, .13.30 Mali O, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack Poti 18.00 Pop čvek (vsako drugo sredo v mesecu oddaja Full Cool Demo Top), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2004 ~ s prilogo TV-OKNO! Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. I^VilHil'iril Prešernova 19 LyJlyMJl 3000 Celje Ime in priimek; NAROCILNICA Kraj: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 3. DONT GET ME STARTED - JESS 4. GET IT ON-THOMAS DANTE 5. SICK&TIRED -ANASTACIA 6. YOUHADME-J 50 let poroke in radia Naš poslušalec Niko Žolnir nam je za naš 50. rojstni dan prinesel nevsakdanje darilo, posebni izdelek iz testa, t.i. pletenico v obliki srca in napisom 50 let. Kot je povedal, je pecivo pripravljal dva dni, en cel dan je porabil samo za oblikovanje napisa. Hkrati z našo 50-letnico sta Niko Žolnir in njegova soproga Silva obeležila visok jubilej, zlato poroko. Foto: US NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE ČETRTEK, 7. OKTOBRA, OB 12.15: ~ Dojenje je najboljše za otroka Oddaja Odmev se po poletnem premoru vrača na program Radia Celje. Ob svetovnem tednu dojenja, ki ga od 1. do 7. oktobra obeležujejo v 120 državah po svetu, bomo o pomenu dojenja s različnimi strokovnjaki govorili tudi v oddaji Odmev. Dojenje je namreč naraven in najboljši način prehranjevanja novorojenčkov, prinaša pa zadovoljstvo tako doječi materi kot otroku. Zelo pomembna pa je tudi čustvena vez, ki nastaja med materjo in otrokom med dojenjem. Nekatere matere pa kljub želji, da bi svojega otroka dojile, tega ne morejo. Kaj storiti v teh primerih? Na ginekološko porodniškem oddelku SB Celje imajo tudi posebno tel. številko 423-37-61, na kateri je mogoče 24 ur na dan dobiti nasvete glede dojenja, v Celju pa deluje tudi skupina za podporo dojenja. Podrobnosti v oddaji Odmev na Radiu Celje. 9. LETI-BEPOP 10. HAVANA-MZHEKTORFEAT. CALIFORNIA PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: VERTIGO-U2 I D RATHER DANCE - KINGS OF CONVENIENCE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: OMAMA-ALYA NO. 1ŽENA-6PACKČUKUR Franc Klepec, Trubarjeva 77b, Celje Uroš Laji, Titov trg 17. Velenje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri. VRTILJAK POLK II VALČKOV CELJSKIH 5 plus 1. SMO GLUHI ZA SL0ČL0VEKA-UNIKAT 2. GIZDALIN - POLKA PUNCE 3. SLOVENSKI PRUATEU-TPRAVI MUZIKANTI (3) 4. T0JETIST0 PRAVO-ZVONČKI (2) 5. SOSEDJE-ANS. UPOVŠEK (6) (4) BAJUK ANDREJ ANS. 5! NAŠČAS- BDVMKI Nagrajenca: Anton Zidar, Pijevci 47, Šmarje pri Jelšah Angelca Tratnik, Zagrad 62, Celje MEÏÏ 90,6 95,1 95,9 100,3 Oktobra bo naslednji Hyundai! Zanesljivo najbolj ugodna ponudba omejene serije -izjemni prihranki db 492.000 SIT Gat*. prihranek 180.000 SIT ♦ popust za paket opreme do 65.000 SIT prihranek 150.000 SIT + bonus staro za novo do 130.000 SIT ♦ popust za paket opreme do 67.000 SIT prihranek 250.000 SIT + bonus staro za novo 100.000 SIT prihranek 250.000 SIT + bonus staro za novo do 150.000 SIT + popust za paket opreme do 92.000 SIT ZJSS/pià Pohitite! Do odprodaje zalog veljajo izjemni nakupni pogoji tudi za vse ostale modele. Hyundai je po raziskavi J.D. Power and Associates in revije Which? Car med najzanesljivejšimi avtomobili. HYunDfll Renault modus v B razredu Francoski Renault bo v začetku leta v Novem mestu začel izdelovati naslednika twinga, že zdaj pa predstavlja modusa. Ta je po dolžini med cliom in twingom, pa zasnovi pa mali enoprostorec, ki se med drugim dokazuje z vrsto zelo zanimivih rešitev. Prodajali ga bodo v razredu B, v katerem je ta hip na evropskih trgih obupna gneča, saj se drenja vsaj 40 avtomobilov oziroma konkurentov. Mali renault je nastal na isti osnovi kot nissan micra, Nissan pa je, to je bolj ali manj znano, sestavni del skupine Renault. Navzven modus posnema obliko večjega scenica, prinaša mODfll l!t«[«£S'" \J Mariborska 86, Celje fe/.: (03) 428-62-70 www.avtodeliregntmer.si Mazda prenovila tribute Mazda tribute sodi v kategorijo bolj športnih te-rencev oziroma SUV, za letošnjo jesen pa pripravljajo prenovo. Dosedanji motor z gibno prostornino 2,0 litra bo zamenjal 2,3-litrski štiri-valjnik, ki bo ponujal 150 KM, za nameček si bo mogoče omisliti 3,0-litrski šestvaljnik s 203 KM. Ob tem so nekoliko izboljšali varnost in obogatili opremo. Kot napovedujejo, se bo prenovljena mazda tribute pri nas pojavila oktobra. Fiat ostaja v težavah Italijanski Fiat je zadnja leta doživel veliko sprememb, a kljub temu ni videti, da se bo kaj kmalu izkopal iz nakopičenih težav. Kot menijo nekateri izvedenci, naj bi bil položaj še naprej precej negotov. Prihodnje leto mora koncem odplačati veliko dolgov, tekoče poslovanje se po teh napovedih ne bo bistveno izboljšalo in tudi nič ne kaže, da bi se povečal delež General Motorsa v Fiatu. Američani imajo v rokah deset odstotkov vrednosti Fiat Auta in niso navdušeni, da bi delež povečali, čeprav pri Fiatu upajo drugače. Ob vsem tem prodaja fiatov na evropskih trgih ni kaj posebnega, zato je kot obliž na rano novica, ki prihaja iz Brazilije. Ta njihova »poslovalnica« je namreč poslovala z dobičkom. Toyota Yaris. Pol plačate zdaj, pol čez eno leto. Brez obresti. škálIk! Œ> TOYOTA Renault modus bo v Sloveniji naprodaj z oktobrom. IVA AVTODELI Porsche med najuglednejšimi Za Porsche pravijo, da je najbolj donosno podjetje na svetu, se je pa v letošnjem poslovnem letu, ki se je končalo 1. marca, uvrstilo med 100 najuglednejših oziroma največ vrednih znamk. Po mnenju ameriškega Business Weeka je vrednost Porscheja skoraj tri milijarde evrov, s tem pa so se uvrstili na 74. mesto. Še posebej je v zadnjem času k dobremu poslovanju Porscheja pripomogel terenski cayenne. manjši prostor, kamor je moč spraviti nekaj malenkosti, serijsko ima modus pritrditve isofix za otroške sedeže in nasploh je notranjost ugodno prostorna. Motorna ponudba obsega pet agregatov, tri bencinske in dva dizelska, tretji dizelski z močjo 105 KM pride nekaj kasneje. Modus bo na voljo slovenskim kupcem od oktobra naprej, v tovarni računajo z letno prodajo do 300 tisoč vozil, najcenejša izvedenka naj bi bila domačim kupcem naprodaj za 2,69 milijona tolarjev. Prihaja škoda octavia combi pa kar nekaj zanimivih rešitev. Naredili so poseben prtljažnik za prevoz koles, ki je na posebnih vodilih pritrjen pod dno vozila. V sedalu prednjega sovozniškega sedeža je Na pariškem avtomobilskem salonu je češka Škoda predstavila tudi nekoliko prenovljeno octavio v kombi varianti. V zadku avtomobila bo 580-litrski prtljažnik, ki ga bo mogoče povečati na 1.620 litrov. Ponudba motorjev bo enaka kot pri limuzini, kar pomeni, da bo na voljo šest agregatov. Prvi bencinski bo 1,4-litrski šti-rivaljnik s 55 kW, sledita dva 1,6-litrska motorja (75 in 85 kW) ter 2,0-litrski motor, ki razvija 110 kW. Dizelska motorja bosta dva, in sicer 1,9-litrski s 77 kW in 2,0-litrski s 103 kW. Menjalniki bodo štirje, in sicer 5- in 6-stopenjska ročna, pa prestavna avtomatika in znani ter uspešni samodejni DSG z dvojno sklopko. Kdaj se bo prenovljena octavia combi pojavila pri nas in po čem bo, še ni znano. Omega Constellation •ITflMZJI NOVO« viffial3.yiM«(ii! A C M A N Moda v večjih šle v il kali sic\\atcri V RPZKOŠjU ČASA Slowatch Celje, CELEIAPARK - ure: Omega, Rado, Longines, Gucci, Edox, Sector, Breil, R. Cavalli, Guess, S. Oliver, Benetton, Citizen, Casio. - nakit: Zlatarna Celje, Morellato, Breil. Velika izbira srebrnega nakita. Kozarec oceanskega mleka za zdravo in dolgo življenje. Kalcij (tudi koralni kalcij) v kapsulah ali tabletah vsebuje približno 50% tehnoloških snovi, ki jih ne potrebujemo, vendar drago plačujemo. Kupite si najboljšega in najcenejšega - koralni kalcij v prahu. primeru jemanja umetnih kalcijevih dodatkov). Nekatere raziskave potrjujejo, da kravje mleko ni dober vir kalcija za človeka, zato priporočajo uživanje velikih količin zelenjave, ki je bogata s kalcijem: npr. brokoli, paradižnik ipd. Dnevnim potrebam po kalciju težko zadostimo z običajno hrano, zato se veliko ljudi odloča za dodajanje kalcija v obliki kalcijevih dodatkov. Znanstveniki opozarjajo, da je pri tem treba biti pazljiv. Jemali naj bi naravne oblike kalcija, ki se absorbirajo v čim večji meri in ne povzročajo dodatnih težav. Ko bomo poskrbeli, da bodo vitalni organi dobili dovolj kalcija, bomo poskrbeli, da bodo tudi naše kosti ostale cele. Tako bomo težave z osteoporozo vsaj omilili, preprečili njeno napredovanje, lahko pa celo bistveno izboljšali stanje naše kostne mase. Ne bomo rešili samo lastnih kosti, ampak bomo poskrbeli, da bo naše srce boljše delovalo, da se bo krvni pritisk normaliziral, da bomo imeli manj škodljivega holesterola, izboljšali pa bomo tudi svoje splošno zdravstveno stanje in počutje. HUJSANJE 8 - 12 kg mesečno —T «i iP»RIMAT 12/252 32 55,01/519 35 5< S kalcijem ohranimo mladost « Optika okulisticni Vil i r pregledi L* IVI L L vsak četrtek Smole Nataša s.p. Prešernova 6, 3000 Celje, tel.: 03/548 36 20 Servis - prodaja motoijev in črpalk IMP-ELKO-KSB-ABS-GRUNDFOS-FLYGT... 3000 CEUE, LAVA 7, e-mail: se-kuCamoLnet tel: 03/545 3210, fax: 03/490 24 60, GSM: 041/681 780, 041/638 711 NUM. s*. §M» tj 32,2* «• Srebrmna, rosa trave... modni nakit ADAM AS m vsa srca... ____ "y"" ___ Žalec, Šlandrov trg 32 A n A IV/I A IS Celje, Ljubljanska 10 «AUMlVIaka Linhartova 16 j si I olj îr PE CEUE, Stanetova ulical3. tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTICNI PREGLEDI Podjetje za proizvodnjo In trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 _Telefon: 03/428 55 80, tax: 03/428 55 83_ te bi delali anketo z vprašanjem, kaj je najpogostej-ša bolezen starejših, bi bil zagotovo na prvem mestu odgovor-osteoporoza. In bil ti pravilen. Mnogokrat se niti ne vprašamo, zakaj sploh pride do te hude bolezni, ki prizadene skoraj vsako tretjo žensko in petega moškega. Splošno je znano, da zaradi pomanjkanja kalcija, toda vprašati bi se morali, zakaj nam primanjkuje kalcija. 0 tem so napisane številne knjige, v nadaljevanju pa je povzetih nekaj ugotovitev. Zaradi starosti nihče ne umre Vsi se staramo, vendar zaradi starosti nihče ne umre. Umremo, ker zaradi bolezni odpove kakšen življenjsko pomemben organ. Sami lahko veliko storimo, da se to zgodi čim pozneje in, kar je pomembnejše, da smo do tega trenutka čim bolj zdravi in sposobni živeti čim bolj polno življenje. Za zdravo in dolgo življenje je kalcij nenadomestljiv in je najpomembnejši mineral. Sodeluje v vseh kemičnih procesih v telesu. Nujno je potreben za pravilno delovanje srca in krčenje drugih mišic, za uravnavo pritiska, za prožnost ožilja, za uravnavanje holesterola, nivoja kislosti v vseh telesnih tekočinah, za transport hranil in odvoz »smeti« iz vsake celice. Kalcij ni samo za zdrave kosti Kalcij je najpomembnejši mineral in sodeluje v vseh kemičnih procesih v telesu. Je najtežje razgradljiv, zato veliko kalcija, ki ga jemljemo, ne da pravega učinka: lahko ga izločamo nepredelanega ali ga telo porabi za uničenje kisline, ki jo ustvari hrana, ki vsebuje kalcij (npr. mleko), lahko pa se tudi nabira v sklepih (v Podjetje ACMAN d.o.o. s sedežem v Šoštanju je staro 22 let. Specializirani so za proizvodnjo ženske konfekcije v večjih številkah, do velikosti 60. Njihova posebnost je, da lahko izdelke iz proizvodnega programa prilagodijo meram strank, kar je v tej skupini velikokrat potrebno, tako da prikrijejo -napake" in poudarijo dobre strani postave. Vsa oblačila so delo slovenskih šivilj in oblikovalcev, kar je v tem času že redkost. Trudijo se, da poudarjajo dobre strani postave in omogočajo sproščenost. Blagovna znamka ACMAN obsega dve liniji: KLASIČNO, ki je namenjena poslovnim ženskam in PROSTI ČAS za trenutke sproščenosti. Letošnja novost je drzno oblikovana modna znamka EDIT, ki je namenjena mladim ženskam, ki želijo biti modne kljub polnejši postavi. Prodajalne imajo v Celju na Gosposki 2 (tel. 03 425 24 50), v Mariboru na Glavnem trgu 17b (tel. 02 238 05 90), v Ljubljani na Dunajski 17 (tel. 01 420 52 30), v Velenju na Rudarski 6a (tel. 03 898 54 35) in industrijsko prodajalno v Grižah (tel.03 71 00 423), kjer so na voljo tudi vzorčni modeli po zelo ugodnih cenah. Namesto lastnih kosti jim raje ponudite CORAL CALCIUM. Za zdravo In dolgo življenjcl Club €uroN«t ZAPOSLIM natakarico z izkušnjami, za nedoločen čas, dobro plačilo. Igor Dremšak s. p., Brezova 30,3201 Šmartno v RD, telefon 04125M10. 6474 REDNO zaposlimo dekle za strežbo pijač v lokalu F bar Štore Obrtniška 8, telefon 041 713-888. Srečko Tojnko s. p., Grobel-ce 44, Sveti Štefan. 6444 GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujemo strojne omete, tlake in fasade. Telefon 031 623-000. Dušan Tržan s. p., Ledina 40, Sevnica. 5572 5573 8AGAT servis, prodaja šivalnih strojev Pfaff, Elna, Brother, likalnikov. Sejemski popust v septembru. Darko Tratnik s. p., Savinjska cesta 108, Žalec. Telefon 7103-144. 2486 Vedeževanje 090 44171 EUROSTIL d. 0.0., Pesnica 5,3230 Šentjur, telefon (03) 7805-960,041 675-595, fax (03) 7805-964, email: eurostil/ ce@volja.net: čiščenje poslovnih prostorov, generalna čiščenja vseh poslovnih prostorov, pranje izdelkov iz tekstila (delovne obleke, odeje, prte za gostin- .4 30.9.2004 je prenehalo delovati kamno-seštvo Marjan Sever s. p., Ložnica pri Celju 30,3000 Celje. 6577 CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql d. 0.0., Parižlje 15, Broslav-če. Telefon 041 649-234,7050-320. 2565 V UPRAVLJANJE in vzdrževanje prevzamem kurilne sisteme. Maestral, Migojnice 120, Griže. Telefon 041697-229.2571 Posredovalnica SRČEK posreduje resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi, ki ste osamljeni, pojdičite KRČME ZILE7 Tel.: 05 640 02 33 _dr J. Zimmerman. Kopef _ 041/591-222 Čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno. Posredov Bistrica ob Sotli 13. Bil 0 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in očeta FRENKA MIRNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem gasilcem, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala PG društvu Lopata, GZ Celje, Zlatarni Celje, sodelavcem Zlatarne Celje, sosedom iz Erjavčeve ulice in sodelavcem Tkanine Celje za darovano pomoč. Hvala vsem. Družina Mirnik. t* Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo daleč je... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očija, dedija in pradedija TONETA KAVČIČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter sočustvovali z nami. Žalujoči njegovi najdražji. Poštenost, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Sledi za tabo ostale so povsod od tvojih pridnih rok. Zdaj rože tvoj grob krasijo in svečke ti v pozdrav gorijo. ZAHVALA Zapustil nas je STANKO STANTE iz Konjskega (6.11.1938-22.9.2004) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter kolektivoma Tožilstva Celje in bolnišnice Vojnik za izrečeno sožalje, izkazano pomoč ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Pergerju za darovano sveto mašo in opravljen obred, govornici Ivici Kos za besede slovesa, pevcem za lepo petje in pogrebni službi Raj. Žalujoči: žena Tinka, sin Miran z družino, hčerka Tanja z družino in sestra Marija z družino. V SPOMIN Mineva 10 let, kar si nas za vedno in mnogo prezgodaj zapustila, draga žena, mama in oma IVANKA PUSOVNIK iz Vrbja pri Žalcu Vedno boš ostala v naših srcih in srcih vseh, ki so te imeli radi. Vsi tvoji. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu stopite, saj veste, koliko trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre, tete in prababice JOŽEFE ŠEŠKO iz Velikih Grahovš nad Laškim se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Zahvala dr. Boriču in celotnemu osebju ZD Laško. Hvala bolnišnici Celje, travmatološkemu oddelku, posebej dr. Vučkoviču in dr. Gradovi ter vsem sestram. Hvala pogrebni službi Komunale Laško. Iskrena hvala pevcem za odpete žalostinke in gospodu kaplanu za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala, ker ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter pisno in ustno izrazili sožalje. Žalujoči vsi domači in ostalo sorodstvo. Sporočamo žalostno vest, da je zaradi krute bolezni mnogo prezgodaj v 48. letu umrla draga žena, mama in babica MARA NIKOLIČ z Zelenice 11 v Celju Ob tem bi se radi zahvalili vsem sorodnikom, prijateljem in bolnišničnemu osebju za pomoč v najtežjih trenutkih. Žalujoči: mož Ratko, sin Radislav, hčerka Ratka in vnukinja Dilara. Pridružujeta se še Tadeja in Davo- Spi, najin sinek zlati. Spi, moj bratec med oblaki. Zakaj tako rano šel si spat? Tega nam nihče povedati ne ve. V SPOMIN DAVIDU TRUPIJU (22.2.1981-9.10.2002) David, vedi, da si naš in da si v mislih z nami povsod. Hvala vsem, ki se našega Davida spominjate kakorkoli in mu prinašate sveče. Z bolečino v srcu tvoji: mami, ati in sestra. j_L 934 Nisem umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl sem zato, da bi nehal trpeti. V SPOMIN Minevata dve žalostni leti, kar si nas zapustil, dragi mož, oče, dedi in pradedi JOŽE ZALOZNIK (8.3.1920-9.10.2002) -Ivala vsem, ki postojite z lepo mislijo ob njegovem Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta ANTONA ROBICA s Planine pri Sevnici (25.6.1931-25.9.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem za pomoč v težkih trenutkih, za darovane svete maše, sveče in cvetje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, tete in svakinje ANICE BOŽIČ roj. Cepuš z Ljubečne se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste jo pospremili v njen tihi dom, darovali cvetje in sveče ter nam pisno in ustno izrazih sožalje. Hvala pogrebnemu podjetju Veking v Celju, pevcem za ubrano odpete pesmi in gospodu duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Žalujoči: hčerka Nada z možem Borisom, sestre Betka, Sonja in Gita, svakinji Anici z družinami in Marko. V SPOMIN MARIJI OBERŽAN 9. oktobra mineva 5 žalostnih let, kar si nas za vedno zapustila, naša zlata, dobra mama, še vedno upamo, da boš prišla, a kaj, ko za vedno si odšla. Nas zmeraj lepo si učila in ljubezen nam delila, dejala si, da skupaj naj ostanemo vsi tako kot prej, ko s tabo smo bili. Za vse hvaležni smo ti mi in hvala ti. Hvala vsem, ki za trenutek postojite ob grobu in ji prižigate sveče. Tvoji najdražji. rojstva Celje V celjski porodnišnici so rodile: 24. 9.: Vesna JAMŠEK iz Radeč - dečka, Alenka HAJ-RAJ iz Velenja - dečka, Andreja HROVAT iz Pristave -deklico, Apolonija KOVAČIČ iz Loč - dečka, Polona DO-BRIŠEK iz Šempetra - deklico, Dragica AUŽNER iz Dra-melj - deklico, Stanka KRANJČAN iz Slovenskih Konjic, deklico, Marinka KOTNIK iz Lesična - dečka. 25. 9.: Darja TEPEŠ iz Slovenskih Konjic - dečka, Ber-nardika OGRINEC iz Podplata - dečka, Sabina VAŠ iz Celja - deklico, Damjana GABER iz Petrovč - dečka, Juli-jana PERKOVIČ iz Celja - dečka. 26. 9.: Ksenija DROFENIK iz Petrovč - dečka. 27. 9.: Marija RESNER iz Dobrne - deklico, Tanja LES-KOVAR ČERNEC iz Slovenskih Konjic - deklico, Moj- ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame in žene MARTE DROBNE iz Šentjurja se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem ter sosedom za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter slovo na zadnji poti. Še posebna zahvala g. župniku Marku Šramlu za čudovito opravljeno mašo in pridigo, ki se je dotaknila mnogih src. Iskrena hvala tudi pevcem in gospe Ivanki Podgajski za tople besede, izrečene v tem žalostnem dnevu. Jernej, Brigita, Tone. Mar zares odšel si tja, v neznano? Kako le mogel si, ko smo mi še tu? Molče nosUi bomo vsak svojo rano, da ti ne motimo miru. ZAHVALA Ko je nezadržno ugašalo življenje našemu najdražjemu MARTINU LEDINSKU si je osebje v bolnišnici Topolšica, še posebno dr. Furstova in patronažna služba Šentjur pri Celju, prizadevalo medicinsko pomoč dopolniti z veliko mero humanosti, za kar smo jim neizmerno hvaležni. Zahvaljujemo se vsem, ki so bili z nami v najhujših trenutkih slovesa in so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za podarjeno cvetje in sveče, ter vsem, ki so nam svoje sožalje izrazili z izrečenimi ali zapisanimi toplimi mislimi spoštovanja, hvaležnosti in prizadeto- V žalosti žena Marija, sin Martin in hčerka Marija, snaha Branka in zet Brane ter vnuki Nina, Ines, Ana Marija in Jure. ca VIŠNAR iz Velenja - dečka. 28. 9.: Sanja BAŠIČ iz Polzele - dečka, Julijana KOVAČ iz Mozirja - dečka, Branka DAKIČ iz Šempetra - dečka, Matějka PLASKAN s Polzele - dečka. 29. 9.: Damjana LESKOVŠEK iz Celja - deklico, Petra KOBAL ŠORU iz Prebolda -deklico, Mojca CEHNER iz Šentjurja - deklico, Sabina HERCOG iz Celja - dečka, Jožica MRAVINEC iz Slovenske Bistrice - dečka, Simona POLANEC iz Celja - dečka, Alenka ŠON iz Laškega -deklico, Milena TEPIČ s Polzele - dečka, Barbara OPREŠ-NIK iz Šentjurja - dečka. 30. 9.: Erna KERANOVIČ iz Celja - deklico, Katja LE-BAN iz Celja - deklico, Jasmina BREZNIK iz Nazarij -deklico, Simona ŠVAB iz Zreč - dečka, Lea PREVOL-NIK iz Žalca - dečka, Danica PODLIPNIK iz Sevnice -deklico, Aleksandra POD-BREGAR iz Žalca - dečka, Darja KATANEC iz Šoštanja - deklico, Nataša JURIŠIČ iz Slovenskih Konjic - deklico, Vlasta SVATINA s Polzele -dečka, Kristina BANIČEK iz Celja - deklico, Ana Marija BOSAK iz Škofje vasi - deklico. poroke Žalec Zakonsko zvezo so sklenili: Bojan KREŽE in Katja ŠKOFLEK, oba iz Prebolda in Aleksander KOROŠEC in Kse-nja GREŠAK, oba iz Vrbja. ■smrti Celje Umrli so: Ana OBREZ iz Lokrovca, 78 let, Margarita REDNAK iz Celja, 79 let, Anton ROBIČ iz Planine pri Sevnici, 73 let, Marjeta LIPOŠEK iz Podčetrtka, 84 let, Jožefa ŠEŠKO iz Velikih Grahovš, 80 let. Žalec Umrli so: Janez ANTO-LINC iz Kasaz, 62 let, Maria Franziska SENEGAČNIK iz Celja, 89 let, Cvetko RAM-ŠAKiz Kozjaka, 32 let, Frančiška MARINC iz Prebolda, 89 let, Anton MOŠNIK iz Pon-dorja, 71 let. RADIO»,CEUE ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka KURTOvíč Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon Adamasa v vrednosti 5.000 SIT 2. nagrada: darilni bon Adamasa v vrednosti 3.000 SIT 3. nagrada: 3-krat darilni bon Adamasa v vrednosti 1.000 SIT Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 14. oktobra 2004. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 23. septembra. Prispelo je 998 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 38 Vodoravno: PSETO, ORDO, ALKAN, TIRS, ŠTIRJE, OBOA, KOVAČI, ANT, SNILNOST, LASKAČ, VSKOK, OMARA,' PIA, ETALON, ETIK, ALBINONI, AAR, CO. GLAGOL, MANDATAR, POPNDEKL, PINEN, AVT, OJE, ISKRA, SS, NK, ST, UKVE, AKT, MODRIJANI, LOVE, NIZ, EVI, JARO TENTAKEL, OCEANIDA. Geslo: Kdor nima karakterja, ni človek, temveč stvar. Izid žrebanja 1. nagrado - 2 vstopnici za obisk savne v Termah Rogaška Slatina, prejme: Elica Vrhovšek, Kompole 160, 3220 Štore 2. nagrado - 2 vstopnici za obisk bazena v Termah Rogaška Slatina, prejme: Marija Pirš, Straška Gorca 28, 3262 Prevorje 3. nagrado: 3-krat po eno vstopnico za triurno kopanje v Termah Rogaška Slatina, prejmejo: Martin Gabrovec, Zvodno 46, 3000 Celje, Zdenka Podvornik, Sodinova 10, 3202 Ljubečna in Danijela Mlinarič, Lažiše 43, 3225 Planina. Vsem izžrebanim iskreno čestitamo! Nagrade bodo srečni izžrebanci prejeli po pošti. Ï [2 5 [4 6 7 S [9 10 P 112 p M Í15 ADAMA! KUPON ADAMAS Ime in priimek:_ Naslov:_ Davčna številka:. HOROSKOP Ona: Nekdo vam sicer zelo veliko pomeni, a vendar ne toliko, da bi si zaradi njega porušili vse dosedanje življenje. Poskusite z neke vrste kompromisom in njegova reakcija vam bo kaj hitro pomagala odkriti njegoveprave namene. On: Čeprav vas skrbijo finančne zadeve, se bo vse skupaj izteklo celo bolje, kot pa ste to pričakovali. Pri tem bo imel precejšnje zasluge tudi prijatelj, ki vam bo tudi tokrat nesebično priskočil na pomoč i> trenutku, ko bo to najbolj potrebno. Ona: Dobili boste dobrona- Ona: Končno ste tudi vi d_ čakali, da si boste lahko malce oddahnili od vsakdanjih obvez nosti in poskrbeli tudi za bolj osebne zadeve, ki ste jih zadnje čase dajali nekako na stranski tir. Počutje bo naravnost odlit- On: Če se boste preveč sukak okoli sumljivih stvari, se van lahko zgodi, da boste na konca prav vi potegnili najkrajši konec. Nikar se ne zapletajte s po polnimi neznana, ki sicer lepo govorijo, a ponavadi kaj malo storijo! navadi domišljavo zavrnili. Toda bil bi že čas, da bi se streznili in dojeli, da tako pač ne bo več šlo. In nikar se ne zanašajte na tisto, česar sploh ni. On: Nikar se ne zapirajte vase, ampak poglejte okoli sebe in kaj hitro boste opazili celo kopico ugodnih kombinacij, tako v ljubezni kot tudi poslovno. Torej se vam v bližnji prihodnosti obeta precej živahnejše življenje od dosedanjega. Ona: Navdušenje vas bo zaneslo na povsem negotova pota, a se bo vse skupaj izteklo na najboljši mogoči način. Poslovni uspehi se bodo pokazali malo kasneje, vendar pa se varn tudi sedaj ni potrebno prav nič bati. On: Škodoželjnost vam lahko bolj škoduje, kot pa ste si mislili. Ljudje teh stvari ne pozabijo tako hitro, kot pa bi si želeli. Z nekom se boste zapletli v neko stvar, ki vam ne odeta . ničesar dobrega. Pazite se! Ona: Poskusite s partnerjem skleniti kompromis. Ne bo vam žal, kajti partner vam bo to zagotovo znal poplačati. Za ureditev nastale zmede je potrebno tudi malce popustiti in za kratek čas potrpeti. On: Skrivoma si boste privoščili prijetno ljubezensko avanturo, ki vam bo dodobra pogrela srce in čustva. Predali se boste ljubimkanju in kar nekako pozabili na vse obveznosti okoli vas. Ona: Kamorkoli se boste obr-nUi, se bo vaš pogled srečal s pogledom neznanca, ki se bo kar naprej pojavljal t; vaši bližini. Nikar se ne izmikajte, ampak se prepustite ljubezenskemu nagonu, ki vas še ni izdal. On: Nikakor se ne boste uspeh sprijazniti z nastalimi razmerami, ampak si boste na vsak način poskušali pridobiti stare privilegije. To pa bo malce težje, saj bo potrebno prepričati okolico, da ste zopet takšni, kot ste bili nekoč. isn Ona: Postajate vse bolj nervozni in naveličani vsakdanje-' ga utečenega življenja, zatojel skrajni čas, da postorite nekaji za svojo prihodnost. PnVoSfl-te si malo spremembe v vašem življenjskem ritmu in videli boste, da bo takoj veliko bolje. On: Prijatelj bo prispeval svoj delež k vajinemu skupnemu poslovnemu projektu, ki ga pripravljata zadnje čase. Sedaj pa je poteza na vas, zato nikar ne odlašajte, ampak pošteno pljunite v roke. Ona: Prevehka sramežljivost vam lahko pokoplje vaše načrte, zato ne omahujte in naredite odlotilen korak preden to ne naredi nekdo drug. Ste sicer v izredno ugodnem položaju, vendar pa ni še nič popolnoma dorečeno. On: Neki novici sicer sprva ne boste verjeli, nato pa jo boste z navdušenjem sporočili dalje. Vendar pa se lahko kaj hitro zgodi, da vam bo nekdo zaradi te ga postal nekoliko nevoščljiv in vam bo poskušal nagajati. . KOZOROG Ona: Ponovno boste z rnalo truda uspeli uresničiti velike načne, še posebej na ljubezenskem področju, kjer vam že tako ali tako gre vse kot po maslu. To bo vsekakor vaš teden - izkoristite ga do popolnosti. On: Prizadevnost na poslovnem področju bo začela kazati konkretne sadove, kar se bo V največji meri poznalo predvsem j pri vaših finančnih zadevah. Toda nikar ne začnite kar ta koj zapravljati! O Ona: Prijatelj bo vsekakor mož beseda in mu lahko zato povsem zaupate. Konec koncev vam je postalo povsem jasno, da sami ne boste zmogti naporov, ki so pred vami, pa vam bo tako njegova pomoč prišla še kako prav. On: Partnerka vas bo povabila na prijeten izlet, saj vam namerava povedati izredno pomembno novico, ki vam bo v veliki meri spremenila vaše dosedanje življenje. Pripravite se nato, dane boste preveč presenečeni. Ona: Nikar ne razlagajte problemov tistim, ki mislijo, da jih nimate. Pomoč boste našli na povsem naključen način, a ne bo zato prav nič manj dobrodošla. Konec tedna se vam obeta prijeten dogodek, ki vam bo ostal v spominu. On: Kritična pripomba vas bo postavila na realna tla. To vam bo vsekakor koristilo, saj vas bodo drugi začeli gledati v povsem] drugačni luči kot doslej. Prido-bili si boste celo kopico novih zanimivih prijateljev. Ona: Sreča vam ne bo obrnila hrbta, zato je vaša zaskrbljenost odveč. Raje se podajte v veselo družbo in uživajte, dokler še lahko. To je vaš srečen teden, zato ga maksimalno izkoristite! On: Prišel je čas, da se à popolnosti posvetite svojemu poslovnemu življenju, saj je pred vami obdobje, ko vam b° šlo vse kot po maslu. Nekdo vas bo prosil za pomoč, zato ga nikar ne zavrnite. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Vas ob gozdu 13.30. 16.00,18.20, 20.40,23.00 Jaz robot 115Q. 15.20.18.00. 20.50,23.20 Telesni čuvaj 20.30 (sreda) Od deklice do bejbe 12.20.15.50.18.10,20.30 (razen srede). 22.40 Bournova premoč 13.00. 15.30,17.50, 20.20,22.50 Trojčíce iz Bellevilla ' 142& 16.30 ! 18.30, 21.00. 23.30, Kravja farma 11.00. 17.40 15.00, 19.30.22.20 Fahrenheit 9/11 14.00. 18.40, 21.10,23.40 Catwoman 11.30.16.20, 21.30,23.50 Kralj Arthur 18.50 14.20. 16.50 Na odru 19.10,21.10,23.10 Brata 1340.16.00.18.20.20.40.23.00 Ko bom velik, bom kanguni 14.30. 16.40, 21.20, 23.30 Bournova premoč 18.50 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto mciropol ČETRTEK in NEDELJA 19.00 Jules in Jim PETEK in SOBOTA 18.00 Jules in Jim 20.00 Kurba 19.00 Privlačna soseda 21.00 Očetje v plenicah NEDELJA 19.00 Očetje v plenicah 21.00 Privlačna si 17.00 18.30 20.30 22.45 17.30 19.00 20.45 I 1 23.00 glasno predvajanje: Ul 18.00 Bournova prer I 21.00 Ubila bom Bili: NEDELJA 16.30 Cukrček 18.15 I 20.30 I mala dvorana I 16.00 Medvedja brat! é 17.30 Kravja farma £ 19.00 Cukrček PONEDELJEK 16.00 17.30 Kravja 19.00 Cukrče PONEDELJEK ! 18.45 Cukrček j 20.30 Bournova pr ! 20.00 17.00 Kravja farma § 18.45 Cukrček 20.30 Bournova premoč 20.00 Filmska plat zgodovine: Kristusov pa 17.00 MNZ Celje-Otroški muzej Igrača iz babičine mladosti družinskopopoldneobtedruiotm-ka 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina_ Ura pravljic za najmlajše ilustracija pravljice 19.00 Osrednja knjižnica Celje Besednice: Erika Vouk - pesmi Valovanje z avtorico se bo pogovarjal Marjan Pušavec 19.00 Galerija Muzeja Velenje Klavdij Zornik - Intimizem v prostoru odprtje razstave slik 19.30 Kulturni center Laško Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega 21.0QBraniborpub KOLOSEJ 14M 17.00.19.20. 21.40, 00.10 Jaz robot 14.00.16.30.-19.00 (razen torka), 21.30 (razen torka). 21.50 (torek). 00.00 Pirati s Karibov: Prekletstvo črnega bisera 19.00 (torek) Razstave Zgodovinski arhiv Celje: Logotipi in podobe celjskih industrijskih podjetij, dol5.12. Razstavišče Kulturnega centra Laško: akademski slikar EptlerKaljanac, do 31.10. MNZ Celje - občasni razstavni prostori: Štajerska v borbi - Ostrožno 1954, do 15.10. Galerija Volk: dela Vlasta Paniča, do 30. 10. Galerija Mozirje: dela akademskega slikarja Alojza Zavolovška. Galerija Mik Celje: olja na platno akademskega slikarja Janeza Kovačija, doli. 11. Galerija sodobne umetnosti Celje: Dvojno preverjanje - Ponovno upodabljanje prostora v fotografiji: drugi prostor, vzporedne zgodovine, do 15.10. Galerija Otto Škofja vas: slikarska dela Vesne Filipič, do 30.10. Glavna Pošta Celje: olja na platno Vlada Geršaka, do 30.10. Razstavišče Barbara Velenje: slikarska dela Darje Cvikl, do 20.10. Projektna pisarna Celje zdravo mesto: portreti Podobe otrok in iz otroške slikanice Velike punce, avtorice Polone Kitak, do 22.10. Galerija Mozaik: dela Mateja Čepi- Galeiija Vegrad \felenje olja naplatno in dela v mešani tehniki Alice Javšnik, Marjane Rihter in Roby a Podpečana Cinkarna Celje: plastike in gips iz starih kovancev Darka Kovača, do 29. 10. Etol Škofja vas in Špesov dom Vojnik: olja na platno in slike v mešani tehniki RajkaDemartija, do 30.10. Galerija Dan: likovna dela ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev Elektra Celje, do 8.10. Galerija Borovo Celje: dela Slavice Tesovnik, do 12.10.; od 12.10. olja na platno AmineKolarič, do 18.11. Gorenje - razstavišče: dela Zdenka Huzjana. KDSlovenske Konjice: Iskanja2003 KD Svoboda osvaja. Občina Slovenske Konjice: dela Edija Pokrajinski muzej Celje: Kuharca, avtorja mag. Vladimiija Šlibarja, do 31. 10.; Odsevi davnine - Antično steklo v Sloveniji, do maja 2005. 18.00 Knjižnica Vojnik _ E-knjižnica odprtje knjižnice 19.00 Sa vinova hiša Žalec_ Nuša Ilovar: Slike v mislih predstavitev pesniške zbirke 19.30 SLG Celje_ T. Partljič: Moj ata, socialistični kulak abonma Petek večerni in izven 20.00 KD Slovenske Konjice 21.00 KUD Underground Billy's private parking koncert Mednarodna konferenca ICOM Glass 23.00 Borza Cafe 10.00 MNZ Celje - Otroški muzej Cubismo koncert Sklepanecpomoje Hermanova ustvarjalnica in pogovor v Banki Celje 17.00 SLG Celje 19.00 Osrednja knjižnica Celje -Levstikova soba T. Partljič: Moj ata, socialistični kulak abonma Sobota popoldan in iz- Srečko Jamnišek: Od bajtarjev do astronavtov z avtorjem se bo pogovarjal Branko Goropevšek 20.00 Plesni forum Celje Tisto nekaj premiera plesnega triptiha 10.30 in 17.30 MNZ Celje Demonstracija obrtnika: mo-distinja Marta Žohar 22.00 KLjUB_ Sphericube in Kleemar koncert 7.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku S. Makarovič: Živalska olimpijada 17.00 Knjižnica Rogatec Kekec in Pehta lutkovna predstava v izvedbi družinskega gledališča Kolene ■IH^fiVPVTYffl^Hi 16.00 MNZ Celje Demonstracija obrtnika: urar Ivan Krivec 17.00 Avla MO Velenje Likovna dela dijakov Umetniške gimnazije odprtje razstave del, nastalih pod vodstvom Nataše Tajnik 19.30 SLG Celje D. Fo in F. Rame: Osamljena ženska in F. Rame, Jacopo in D. Fo: Seks? Izvolite, in naj vam tekne! Oderpododrom, abonma po posebnem razporedu in izven 17.00 Knjižnica za mladino Velenje Kraljična na zrnu graha, Zgodba o Ferdinandu Špeline ure pravljic 19.30 KD Zreče 9.30 Galerija sodobne umetnosti Celje Poljub za lahko noč predstava s Sašom Hribarjem glavni vlogi Irena Zdolšek, citre GM oder in izven ■■Tf^jijji) 'fEimHi 19.30 Narodni dom Celje 9.30 Pokrajinski muzej Celje in Celjski dom Ljubezen je ... večer pevke Majde Petan in New Swing Quarteta zgosti Zavod za zdravstveno varstvo Celje: slikarji »Kud kreARTiva«: Beno Kreže, Barbara Zupane, Tomaž Milač, Mark Požlep, Miha Kaiičič, do 30.10. Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice: pregledna razstava ob 60-letnici avtorja Oskarja Sovinca, do 30.11. Avla SB Celje: Teden otroka - otrokove pravice, v besedi in sliki dijakov Srednje zdravstvene šole Celje, do 15.10. KD Slovenske Konjice - velika avla: Vili Šuster fotografska razstava »Les, les...« Stari grad Slovenske Konjice: olja Edija Kanduta in Zvonka Pušnika. ZD Slovenske Konjice: olja Milana Lamovca-Didija. Salon pohištva Slovenske Konjice: dela članov KD konjiških likovnikov. Zgodovinski arhiv Celje: logotipi in podobe celjskih industrijskih podjetij, do 10.12. Občina Slovenske Konjice: dela Edija Kanduta iz Oplotnice in Slovenke Bošnjak \zLoč. NLB Slovenske Konjice: dela Zlatka MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: razstava s Hermanom na ct no potep, do 30.12. Četrtek ob 21.00 Jazznoč - študenti jazz akademij Gradec in Celovec present's : The jazz family kvartet Petek ob 21.00 Videonoč: The Doors Sobota ob 22.00 Unplugged koncert & promocija CD-ja: Abadon E£ IHTERHET KfíPfíRIIR STfíriE STfWETOW m CELJE V soboto bo v Štorah karting za pokal ŠKMŠ. V soboto ob 21.30 bo v Prostoru rap koncert: Hip-hop generation se predstavi. Sodelujejo: Pinti G, Scream Master, Koljich, M-Joy, Ice - Hard, Prepovedani, Stari grafiti. smou V soboto ob 16.00 pevske vaje Pevskega zbora Korina KINO: četrtek ob 20.30 - lahki film in sobota ob 21.00 - stimulativni film Ustvarjalna delavnica, v ponedeljek ob 16.00, poslikava kuhinjskih kozarcev in steklenic. Končni izde-lek je svečnik, vaza in še kaj._ Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Razstava: »Blisk & Flash«, PC instalacija in plakati, v sodelovanju z Likovnim salonom Celje, avtorica: Linda Kovačević (Zagreb, Hrvaška) www.filter-slovenia.org V petek ob 22.00 v dvorani MCC: Katalena, etno koncert. V soboto Clubbing ob 22.00 - večer elektronske glasbe z DJ-i: Techfreak, Westlex, Gregg Hood, Gu - Check, Silver Pearl Danes, v četrtek, se začenja Foto modni vikend. Vzporedno s fotografsko bo še make up delavnica (četrtek od 18.00 do 20.00) in delavnica oblikovanja pričesk (petek od 18.00 do 19.00), modni del vodi Vladimira Skale. V MCC se lahko prijavite na sobotno 6-urno delavnico trebušnega plesa - v soboto, 23. oktobra. Petek ob 20.00 Dare Bencik: Avstralija potopisno predavanje Petek ob 21.30 Avstralska zasedba Ramonettes, punk rock koncert, in razstava likovnih del, nastalih na likovni delavnici v Ribnem. Sobota ob 9.30 Strip delavnice Sobota ob 21.00 Klubski večer Torek ob 18.30 Filmski večer Sreda ob 17.00 Ernine ustvarjalne delavnice Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 14.004 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo. d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Urednik fotografije: Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika. tednik@nt-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Nataša Leskovšek Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com mm Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozmaří Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 2S 190 tax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 041/AS1 05Ď in 0y«0 0222 Po domače na visoki ravni Bila je skromna in ljubka, a zato nič manj svečana poroka. V objemu narave, v čudovitem zdraviliškem parku v Laškem, sta nevesta Alenka Potočnik iz Šentjurja in ženin Aleš An-žič iz Celja 11. septembra postala mož in žena. Vse je bilo tako, kot sta si želela in zamišljala, še sonce jima je tisto sobotno popoldne radodarno streglo s svetlobo in toploto. Alenka in Aleš se poznata že zelo dolgo, iz časov, ko sta se srečevala kot navdušena športnika. Alenka je bila še pred dvema letoma članica ženskega košarkarskega kluba Merkur Celje, Aleš je bil prav tako uspešen športnik - rokome-taš v tako uglednih klubih, kot sta Gorenje in Prevent. Danes je Alenka, univiverzitetna diplomirana ekonomistka, še vedno tesno povezana s svojim klubom, je namreč Merkurjeva športna direktorica, Aleš, po poklicu strojni tehnik, pa se je športu in športni vzgoji trajneje zapisal s tem, ko je postal trener mlajših rokometnih selekcij. Obojestranska simpatija je hotela, da od leta 2000 dalje nista več le prijatelja, ampak par, ki je začel okušati vse odtenke ljubezni, naklonjenosti, pozornosti, privrženosti... in potem je bil 16. november v letu 2002, ko je Alenko doletelo povsem nepričakovano: Aleš jo je zaprosil za roko. »Bil je čisto običajen dan, ničesar posebnega se nisem nadejala, ko je bil Aleš pri meni. Nenadoma pa je, tako kot v kakšnem filmu, pokleknil predme, držeč žametno škatlico v rokah, in me vprašal, če bi hotela postati njegova žena. Lepote tega srečnega trenutka ne bom nikoli pozabila, njegov zaročni prstan pa me od tistega dne nenehno spremlja, no, zdaj je zraven še poročni,« je delček njune zgodbe opisala Alenka. Poldrugo leto je minilo od zaroke, ko sta Aleš in Alenka določila datum poroke. Oba sta si jo zamišljala kot romantični dogodek v družbi sorod- nikov in najboljših prijatelja in tako je tudi bilo. Obred, ki I se je odvijal v parku, je spremljalo le petnajst svatov oziro ma sorodnikov. Alenkina po*; ročna priča je bila njena sestra Barbara, Aleš je to »funkcijo« zaupal svojemu prijatelju Robiju Forštnerju. Po končanem obredu se je veselje, nazdravljanje in proslavljanje nadaljevalo z večerjo na gradu Tabor v Laškem. Alenka in Aleš verjameta v lepo skupno prihodnost, kamor seveda sodijo tudi težave. »Imela sva srečo, da sva se našla, to se ne zgodi mnogim: pripomni Alenka in pove, dá pri svojem soprogu najbolj ce-1 ni dobroto, odkritosrčnost, poštenost, zaupanje v ljudi in seveda še kup drugih vrlin. In katere Alenkine lastnosti postavlja Aleš v ospredje? Spontanost, odkritost, srčnost... Do poroke sta živela v majhnem stanovanju v Šentjurju, pred kratkim pa sta se vselila v njun novi dom, ki sta si ga uredila v mansardnem delu hiše pri Ale-ševih starših v Celju. Bo punčka ali bo fantek, vprašamo Alenko. »Tega ne veva, se bova pustila prese-i netiti,« odgovori in še pove, da sta zaradi nosečnosti poročno potovanje prestavila na kasnejši čas, najverjetneje poleti prihodnje leto. In tako se bodo medeni tedni mlade družinice odvijali v troje. MARJELA AGREŽ Foto: GK Moja poroka na straneh Novega tednika Želite, da bi vašo prelomno življenjsko odločitev zabeležili ; na straneh Novega tednika? Morda pa bi priče, sorodniki ali prijatelji radi na ta način presenetili mladi par? Pokličite nas ali nam pišite! Naš naslov: Prešernova 19, Celje, e-mail: tednik@nt-rc.si ali tele-fon4225-100. Veleposlanik Zvezne republike Nemčije Hans Joc-hen Peters je ob dnevu nemške enotnosti povabil ná sprejem na svojem domu v Zbiljah predstavnike slovenske države, diplomatskih predstavništev ter podjetij in zavodov, ki na različne načine sodelujejo z njegovo državo. Na vrtu njegove hiše, ki prav nič ne izstopa iz okolja, se je zbrala pisana mednarodna druščina. Tako kot se spodobi, je veleposlanik skupaj s svojo ženo vsakega gosta ob prihodu posebej pozdravil, potem pa je zbranim spregovoril o pomenu dneva nemške enotnosti, ki jo v Nemčiji praznujejo 3. oktobra, na dan, ko se sta se združili dolga leta ločeni nemški državi. Rojstnemu dnevu države je bila namenjena tudi sladoledna torta in zdravica. Zelenica ob Savi, na katero so ob tej priložnosti postavili nekaj miz za ponudbo solat in sladic, je bila prijetno okolje za številne pozdrave ljudi, ki se redko srečujejo, za izmenjavo besede, dveh, pa tudi za resnejše pogovore v vseh svetovnih jezikih. Najštevilnejši gostje so bili namreč prestav-niki veleposlaništev v Sloveniji. Čeprav tudi naših diplomatov med njimi ni manjkalo, pa je bilo slišati nekaj pripomb o »nespodobnem« obnašanju velikega dela naših vodilnih mož. Je bil pač petek, zadnji dan, ko so kandidati za državni zbor še lahko nagovarjali slovenske volivce, da glasujejo prav zanje. Ker so bili med kandidati tudi ministri, vodje strank, jih na sprejem, kamor so menda prejšnja leta množično prihajali, tokrat ni bilo. Pa ne da bi jih pogrešali - le opazno je bilo. Tako kot je bila opazna preprostost samega sprejema. .jM^- Kosovelov«,«, Celje PLESKARSKO FASADERSTVO Na poročno potovanje v troje Celjska skupina: Peter Bračun s soprogo Marto, Henrik Dvoršak, Miran Gracer, Marija Sodin in Janko Poklic. Sanje v zlatu in diamantih na mišicah Zlatarna Celje je v trgovini v centru mesta minulo sredo podelila nagrade letošnjim dobitnicam lent na lepotnem tekmovanju za miss Slovenije 2004. Štiri slovenske lepotice, ki so si razdelile naslove miss Slovenije, prva in druga spremljevalka, miss fotogeničnosti, miss One in miss interneta, so prejele vrednostne bone (v različnih vrednostih glede na pridobljen naslov), ki jih bodo lahko vnovčile v trgovinah Zlatarne Celje. Nova miss Živa Vadnov si je takoj izbrala komplet nakita, razstavljena pa je bila tudi krona, ki jo je Živa prejela ob nazivu. Krona, ki jo je oblikovala Helena Umberger, je vredna od 300 do 500 tisočakov, prodana pa bo na dobrodelni dražbi. Zlatarna Celje na lepotnih tekmovanjih velikokrat sodeluje, med drugim so bili lani prisotni tudi na izboru za miss Hrvaške, minulo nedeljo pa je njihovo krono nosila tudi novo izbrana miss Srbije in Čme gore. Kljub vsemu pa krone niso najdražji kosi nakita. To čast ima namreč ovratnica Dotik tisočletja, ki je vredna kar 10 milijonov tolarjev. Deklet dotik tisočletja ni pobožal, ker kroži po trgovinah Zlatarne Celje po celi Sloveniji. S svojim minimalističnim dizajnom, ki mu po besedah direktorja Bojana Albrehta v zlatami ostajajo zvesti, pa so prodrli tudi na tuje trge, predvsem na tržišče bivše Jugoslavije in v Rusijo, lani pa so kupili tudi največje avstrijsko podjetje z blagovno znamko Lencia. Sanje v zlatu in diamantih, ki jih obljublja Zlatarna Celje z letošnjim letom že 160 let, pa so za letošnje slovenske mišice že postale resničnost. ŠO Foto: GK miss Slovenije Živa Vadnov, prva spremljevalka in miss One Tanja Hauptman in Jure Cekuta. - Št. 40 - 7. oktober 2004 - Gostje so si, razen s pijačami, stregli sami. Nikogar ni motilo, da se je bilo treba za pečene klobasice in bedrca postaviti v vrsto, da so se prene-kateri ženski pete ugrezale v travo, da ... Prijetna glasba, sproščen klepet in prijazen gostitelj so bili dovolj za dobro počutje povabljenih, med katerimi jih je bilo za vzorec tudi s Celjskega. Med opaženimi gospodarstveniki Petrom Bračunom (Štore Steel), Henrikom Dvoršakom (Weishaupt) in Mirom Gracerjem (Miroteks) sta bila tudi ravnatelj Srednje ekonomske šole Celje Janko Poklič in njegova pomočnica Marija Sodin. Na tej šoli namreč že šest let uspešno usposabljajo dijake tudi za nemško jezikovno di- z Marijo Sodin in Jankom Pokličem. plomo. Dijaki ob zaključku plome pa jim vsako leto slo-pišejo enake naloge kot nji- vesno podeli predstavnik hovi vrstniki iz drugih držav nemškega veleposlaništva, (pošljejo jih iz Nemčije), di- MBP