Lisi #.5. Jckiimovo iM(it}rnJc iihm' oilreinijts Z\ilir.tr lili* i/ fflnlt« »T«'. \ »ih M'1'i'ii naj m* a\ i>r|r! Mt-lnja . Mfluja, \IHnjn. \IHuj«!*) Jr \r> črtMil in nn>lrolilji\ . Za na^ Mimrjrti j»« »oprt /i\. Prrinagal Mlirrl j«1 in |>rkrl. skalni urok jr »alil |iri»cl. 4lilrei.il na.- njrlr v»r. Poplačal dola; llrrlu (Iil\/rl liinlir 'I jr nnla*t , H"tt'it |iovernil ilol/no rasi. N.i?- \>r |i|(nlal jr liil \iluni. Bn»-r|t'i\i-k na» jc iv«.il »ain. Olrt nao vrrnili kolrrin, 1'ricrl t. ni ki > jr llo/ji Sin Oil - \ «•! i« ii lliiha i»|iiirrt, Zmril »n »nili .»ani nrilnl/.in. n. Jr \ er \ iiim lilr\ m >r milil. Pimi/in-li /• lia> uril. Jr |t i .litiii.irl liiil.M i . Omanoval »\nj nauk »mM. Jr ilrlul mila In« tri \ oMii£l'o\aiije %*ili Ijuili l'iii»rl jr |>irrt kislih in grenkih zenii iti, iu kadar kaka skerhna gospodinja po gospodarja pride, jo prilizovaje sili pri možu ostati in dobre volje hiti. V tem malopridnih in predragih jedil na mizo nanosi: pijančikam preveliko rajtengo ua duri za-čerta i. t. d. Taki mali dolgovi pri lijem vsak leden vidno zrastejo, kakor gobe o mokrim jesenskim vremenu. O gorica in prav v djaiiju skazana Katolišk cerkven li*t. V četertik 13. maliga travna I Ho 4. Ilil Jinlr/a jr l>il i/i),in. Mil JiiiIii\ »a j/Ija n /a|ilju\an Na|iiiliu /ni/ali «la\ii. Si ilal jr krnim IrrnjrMi. Nam iiilklrnili [i.irail z, Jr /a na> iiomI Ir/.ki kriz. Na kriy.il kil jr iimnrjrti. In » Milim v srirr /lunini. Zaviimvtili liitTIvigM 50 \ sjrnk ilu tlniMa lirlji»a. 1'ri'MrnM \arlir Mrn» močan. In Jr/iis v M mo* tretji ilali. |lii|inlliil |ii ri uk\anjr jr . So\rn/ni Jioljc liojlr »r ! 51 Svrlisa Miinrili ilal, llil\ nr Imis. Pilat. ilajal \ |iirinn» i Mlini |ni/rna jr. In Me rla kara /sija »r. \ er nir nr MriiM »roka nnr. Tihi ijrkrj M/.e Hn/.ja ninr. I.r kratko »panje lin xa tu». \ iM'l »Inli \Majrnja ea». Trnlirnlr »la- Ihi nam *a|irl. In i/ penim ko rlo\rk ri l. Ilrrlil ra»t ino Sinil, lil >la\ a I lil li u >\rliliiil. \lrlnja. Mrluja, Mrlnja . Vlrllljii ! P-t-l. ljubezen do svojiga bližnjiga! Kdo bi vender taki-ga ljudomila prav iz naj globokejsiga serca ne po-]juliji? Kdo bi mu ne vošil naj viših nebes za vse dobrote, siromašnim ljudem s prav radodarno roko skazane! O srečni, trikrat presrečni, ki ti tako ra-lilo serce v pcrsili igra! De, vse neprecenjene dobrote ti bo neskončno pravični llog z nakopičeno mero povernil, ko si namreč brezupnim revežem iz čiste ljubezni, iz goliga usmiljenja dnar posojal, de ti po obrokih na lelo ravno še enkrat toliko nazaj plačati morajo: ko si nezmožne verniti skor do naziga slekel, vse orodje, vso živinico , vse polje, elo oedovo hišico njim poprodal in ti ni bilo mar ne sivih slareov. ne medlih otročičev, ne za smert bolnih staršev, ter si vso družino brez pomoči po svetu hacnil: ko si zatčranim vdovam in sirotam svete pravice kratil, zaslužek dclavcam utergaval, sol, pšeno in zernate reči močil, vino iu pijače z vodo in elo strupenimi rečmi lepil in sladil, in morde s takimi sleparijami elo kakiga umoril ali vsaj inu terdno zdravje podkopal: ko si majhen kruli, slabo mero. pičlo vago dajal i. t. d. In pri vsih taeih nebovpijočih krivicah te peklenske pošasti elo širokoustno vražijo in krokajo, kake dobrote soseska od njih vživa: iiobenimit krivice ne >tore; marsiktcrimii pa život in premoženje s posojilam ohranijo. Poglej satauoviga zaroda! Knak je farizejem, ki so (udi ošabno jezikali in se svetim prištevali, ker niso ubijali iu ne prešestvali. .le to ljubezen, bolehne, hrome, iu nadložne siromake z;ismelio\ajc odganjati, elo pse vanje ščuvati ? vele in sulic ročice gladu pojemajočih otročičev prazne odrivati? je to usmiljenje, nesrečnike zavolj dolžnih dvajset goldinarjev nage, lačne iu morde elo do smerti bolne v grenko cdinšiuo, v obupaiije bacniti? Zares je ljubezen taka peklenska: namesti svetnikovc krone zasluziš žareč obroč okrog glave, ker prav natanko Božjo zapoved spolno jes: Ljubi roj iga bližnjiga kakor sam sebi'. -fV ti nar posodi u ubozimu, nc priganjaj t/a z ru-hl jen jem, ne tlači ga z obrestmi: ne jemiji obresti od brata srojiga. - Kdor ubožcu tla. nc bo la-k>drai: kdor ga pa prezira in zasramuje. bo rev-sino terpel. — \e zaničuj lačne dane, ne buditi se in ne zasmehuj siromaka r edinsini, uslisi ga in odgovarjaj mu r mirni urotkosti. — Solze in vpitje zaterane vdore v nebesa pred sede* Bobji pridejo: in Bog jih bo uslisa'. - Blagor usmiljenim, ker boiht usmiljenje dosegli.— V teh in še neštevilnih druzih krajih sv. pismo usmiljenje priporoča, iu ti nasprot ravnaš llo-zji besedi in se še pravičniga. elo Bogu dopadlji-viga čislaš? Zares ti mora neki poseben iu čuden duh sv. pismo razkladati! .Misliš li, de bo Kristus, neskončno pravični in nespremenljivi sodnik, ki je učil: .,/ smUjenje hočem, ne daruu, svojo sveto besedo po tvojim ve-tru ohraeal. in krivičnike plačeval? Krivičnikc, roparje. ki po človeških zapovedih zavarvani pri belim dnevu, pred očmi pravice, od nje elo podpirani, z vso človeško silo vdove, sirote in obožanc zcniljake brijejo, golijo in oderajo? Gotovo te bo plačal serditi sodnik: v večni ogenj te bo pahnil, kakor si ti uboge v brezno obupa 1 rešil! O kje je vender ljubezni do bližnjiga! Toliko siromakov tiha revšina stiska, de si život komaj še ohranijo, in vender taka nečimurnost v obleki, taka strežba trebuhu, lake potrate za nepotrebne, nezdrave. pregrešne — hudičeve veselice! Kako žival. n. p. konje. pse. zlasti mehkužna gospoda, ki zimo in lakot le po imenu pozna, z mehkimi in dragimi ležiši, s toploto in predobrimi grižljeji polni in za njih nepotrebe zlato kupama trosi; naj se pa sirota vsa medla prikaže, jo neusmiljeno zapodi in z ostrim jezikam globoko v serce zbada. 0 * nesrečni, zaslepljeni ljudje, kolikrat se že na tem svetu vse narobe preverite, pomislite, kamnoserč-neži, de vas zamore Bog iz obilnosti v edinšino poriniti, in ako se ta ne prigodi, je gotovo znamnje vaše večne nesreče. Bog vas tega varuj! O koliko gorcili solz bi lahko osušili, koliko gorečih zalival iu prošenj za vaše zdravje in blagostanje in večno zveličanje bi nebeškimu Očetu v naročje pripuliteio, ako bi vi samo neumni živini odvzemši nepotrebno človeško hrano, sirote, vdove in obožane reve, po Božji podobi vstvarjene, z neprecenjeno kervjo Kristusovo rešene, hranili in redili! Drage zaklade, svitleji od srebra, zlata in biserov bi si v nebesih naložili, in kteri elo kozarec vode poplača, bi dobrotnike plačeval in radoval na veke. -[• Kratek pregled rlovckoljiiVnillt naprav v blagor nbozlli iii terpceiRi v (jBiirlci od naj starejši It raso v do današnjima dne. Kristianska ljubezen se je v vsili časih posebno s tem razodevala, dc jc rada po niogočosti pomagala revni mu in terpečimu sobratu, kteri ne more sam sebi pomagati. Od tod vidimo, de so povsod človekoljubne naprave, bolnišnice, sirotišnice, siroinašuicc itd. mnogoštevilno vstajale, kamorkoli je veseli glas evangelskih oznanovavcov kadaj prišel, oznauovajc postavo ljubezni. Tuli Gorica, ako ravno malo mesto, ni v tem zastajala za drugimi, tudi ona more enakih blagih naprav v vsili časih dovolj pokazati. Kolikor je pi-savcu teli verstic do sadaj znano, in se zamore iz očitnih mestnih listin posneti in dokazati v tem o-ziru. je to le. Starodavna zgodovina Goriškiga mesta je z gost« temo šc pokrita, še le lela 1001 po Kristusovim rojstvu beremo pervikrat *) ime tega mesta v neki listini cesarja Otona III., v kteri je pisano, de imenovani cesar pol S o 1 k a n s k i g a grada, in -pol vasi, ki se po slovensko kliče Gorica-' (et medietatem ttnius villae, <|uae sclavica lingua vocatur Goriza) v dar daja Oglejskimu patriarhu. pol pa nekimu grofu, ki ga ta listina Vc-rilicna imenuje. Ali je takrat že slal Goriški grad ali ne, ne vemo: to je pa gotovo, de zri časa 0-glejskiga patriarha llerlolda (okoli 1230) je Go-rica ze svoj grad imela (castrum). V tistih časih je imela Gorica svoje lastne vladarje, ki so se grofi klicali, in s.^ le v letu 1500., ko je liajpo-slcdnji Goriški vladar, grof Lconard, brez otrok umeri, je prišla Gorica z vso svojo okolico pod milo žezlo avstrianskih vladarjev, kterim je tudi vsaki čas zvesta ostala. V teli pervih časih toraj, ko je bila Gorica še silo majhna, ji tudi ni bilo treba mnogih naprav v podporo revnih siromakov. Iu vender najdemo zapisano, de je bila že pred 1500 leti pod Goriškimi groli tukaj lepa naprava, namreč bolnišnica za uboge stare žene imenovana od či- »') S liori/.a" /.«• \ n.'ki li*lini ml lein in v itruffi oit Umu 1*99. |>a ..\ill .i Vuriftia". s tiga spočetja M ar i e Device, ki je do novejših časov bila v hiši štev. 400 v gledišnih ulicah , kjer še dan današnji cerkvica Device Maric brez madeža spočete stoji. Skerb za ta bolnišnico ic imel poseben odbor mestnjanov. Od druzih enakih naprav v tistih starih časih nič ne beremo, samo to vemo, dc so okoli leta 1570 začeli vsaki teden milodarc po mestu pobirati, ki so jih po tem ubogim delili. Pozneje pa namreč 1651 jc baron Janez Vid Del me.s tri osnoval bolnišnico za moške na Placuti, Goriškim predmestji, in jo izročil usmiljenim bratam. Ta bolnišnica jc bila v poznejših časih na drugi kraj mesta, ki mil Studenec pravimo, preložena, kjer je šc sadaj. Pa od tega bomo še zuolaj govorili. Blizo okoli leta 1724., ko so sc bili ubogi in potrebni ljudje čez mero pomnožili, in je mnogo tudi vunajnih beračev tod prosijačilo, so Goriški stanovi od visoke viadc pripušenje dobili, posebno denarnico za uboge s tim napraviti, de so za vsak funt mesa tri solde terjali od tistih, ki so o štirdesctdanskim postu meso jedali. Pa to je le malo zdalo, ker so takratni mestnjani o svetim postnim času po stari hvalevredni navadi sc bolj mesnih jedi zderževali kakor dan današnji. Zato pa so v letu 1754 vse vunajne berače iz mesta odpravili; domačim ubogim pa, ki so bili res potrebni, so pripušali, de so smeli na cerkvenih vratih stati in vbogajme prositi; po mestnih ulicah pa jim jc bilo prepovedano beračiti. Postavljeni so bili posebni varni, ki so dolžnost imeli, vunajne berače odpravljati, in tudi domačim braniti, dc niso ljudi po ulicah nadlegovali. V tem, ko se je vse to godilo, je tu v Gorici 1753 unterl bogat Španec, ki je tu stanoval. Frančišek markiz A 1 v a rez de Al en es se.s po imenu, ki jc v svojim testamentu od 6. kimovca 1753 nekaj čez sto tavžent goldinarjev zapustil v ta namen, de bi se sirotišnica v Gorici \stanovih. Ta vstanova je bila naj bogatejši od vsih, kar jih jc kadaj Gorica imela, in sc jc tudi knj vresničila, ker je bilo že v letu 1758 popolnama dozidano veliko poslopje na Studencu, v kterim so sadaj usmiljeni bratje. V letu 1756 jc J a n c z grof d e 11 a T o r r e novo napravo vpeljal za stare može pod iincnarn „c a s a d i ricovero d i S. Rafael-. V to hišo so se pa tudi otroci jemali in preskerbovali, in kaplan Matia Markolin je hotel tudi šc to v tej hiši vpeljati, de bi stari možje tudi kaj delali in za liišo kaj prisluževali, pa brez uspeha. Potem takim su bile do konca pretečeniga IN. stoletja v Gorici te le blage naprave v prid ubogih: 1.) bolnišnica za .stare in uboge »ene; 2.J bolnišnica usmiljenih bratov na Plaruti za moške; 3.) Alcarezoro sirotiše; in 4.) hi s a sr. Hafaela za stare može. V letu 1777 jc pa deželska vlada ukazala, de ima obstati samo bolnišnica usmiljenih bratov; vse druge naprave naj sc zedinijo v eno samo. Ob enim je bilo tudi ukazano, dc imajo prestati bolnišnicc v Gradiš ki, Oglej i in Kar-minu in dc sc imajo z Goriško zediniti v Alvare-zovim poslopji pod imenam »splošna ali sredi-sna deželska bolnišnica (ospedale centrale del I a provincia). Ali še ni bilo konca spremembam, ki jih jc Alvarezova vstanova preterpela. V letu 178* namreč jc jenjala obstajati bolnišnica usmiljenih bratov na Placuti fod kodar jim naši Goriški iu Tminski Slovenci še sadaj PI a čuta rji pravijo), in oni so od vlade dobili središuo bolnišnico v oskerbljenje. Ker pa Alvarezovo poslopje na Studencu, akoravno veliko in prostorno, vender ni moglo vseh sprejemati, namreč starih in bolnih mož in žen in sirot, so stare žene še vedno stanovale v svoji stari hiši, dokler ni bila tudi ta v letu 1803 prodana. V letu 1801), ko so Krancozjc tod gospodarili, so usmiljene brate poslovili, in skerb bolnišnice izročili neduhovnim oskerbnikam in varliam: ali 1MI4 so Av strianci bolnišnico zopet usmiljenim bratam nazaj dali, in vlada je ukazala, de ima Alvarezovo poslopje biti samo za bolnike, ter je skerb za stare može in žene, in pa sirote sama sebi prideržala. - Tako so prestali zgoraj omenjeni zavodi, iu njih letni dohodki, okoli 8,500 gold., so od teh dob se tako delili: 1,500 gold. na leto dobiva bolnišnica usmiljenih bratov; drugih 7000 gold. pa dobi\a mestni odbor, ki ima skerb za uboge, iu ki ta znesek takole deli : 3.600 gold. deli med uboge dveh mestnih far, s. Ililaria in s. Iguacia: 2.1IOO gold dobivajo usmiljene sestre za siromašnico in žensko bolnišnico: 300 gold. pa dajejo v sirotiše. (D. si j Offled po Slovenskim. Iz Ljubljane, 13. mal. travna. Preča-ttito nko-tijstvo jc tč dni gosp. Dr. .1. Kr. Pogačarja. ko-rarja iu vodnika Alojzjeviša, zvalilo školi|*kiga nadzornika tukajsnih gimuazialnili in realnih šil. — Naš milosti vi gospod klic/, iu škof bodo leta« zakrament sv. birmo zunaj Ljubljano v teli kraiib delili: 38. vel. travna v Poljanah. na Trati, 30. v Zireli, .'II. v Hrii; 3. mal. nerpaiia v Krajnu, 3. v Toriiiu, I. v Iladolici, 5. na Bistrici. <>- v Girjah, 7. na Jesenicah. 8. v Krajnuki Gori. — lljih mo nc končale tridnevne duhovne vajo za učence gimuazialnib iu realnih šol v križamki in nunski cerkvi pa pri hv. Fioriuuu. Posebno npodbudljivo je bilo vidili. h koliko pobožniMtjo ho verli učeniki latinskih šol z učenci vred k mizi Gospodovi pristopili, prejet Njega, ki jc Po'. Ile-oiica in Z.vljcnje. Ta lepi zgled bo pri učencih 7. lložjo pomočjo gotovo veliko d o briga sadu obrodil. Ucscdc mičojo. zgledi vlečejo. Iz Gorcnskiga. Vaš dragi roiak. čast. gospod Janez Kociančič, Hcrčni misionar v srednji Afriki, jc tedaj — mertev! V kako briikost je \\ žalostna novica vtopila ranjciga staršo iu žlahto iu vse. ki ho njega poznali, ljubili iu v duhu z njim sklenjeni, njegove pridnosti pri zamorcih ne veselili, ni treba praviti; — oh. naj jc bila že perva ločitev od njc?a, ko jc bil v daljno Afriko »e podal, tako težka, tako britka! — II ičcmo pak drugim njegovim prijatlani in tovaršem naznaniti, de jc po ranjciiu g. Janezu v Mošnjah, njegovi rojstni fari, vhc to opravljeno bilo, kar hc v Hartumu zgoditi moglo ni. Kakor de bi doma umeri bil, mu je po trikrat zvonilo v farni ccrkvi in v obeh pod-družnicah. 7. nušca pa ho bile za njegovo dušo »vete maše brane iu velike bilje pete. V a prijazno povabilo čast. gosp. fajmoštra A. Potočnika jc prišlo še 7 duhovnov iz bližnjih fara. ranjciinu zadnjo čast skazat. Grajski fajmošter, čast. gosp. Simon Pcharc. ki ho mu pri novi maši pridigovali, ho tudi o spominu njegoviga pogreba na prižnico Htopili, rekoč: »Veči ljubezni nikdo nima. kakor kdor svoje življenje da za hvojc ov-čiceu. Opomnili ho nperviga h prav ginljivo besedo, kako blizo de ote ni venelje in žalost, včasi tudi nova maša jn — pokop. Potem ho popisali bogoljubno življenje ranjciga gospoda; ho ga vniin, sosebno pa mladonti. v izgled posnemanja postavili: so žalujoče ntarse- eorod- nike in prijutlc ranjciga tolažili in poslednjič njegovo ilu~e zadovoljni s tem. de so bili sami brez vse vere. so si prizadevali tudi v mehke serca mladenčev hudi strup nevere vlivati. Tako se je, žalibog! nekaj t asa pri nas v resnici godilo. Ali, bodi Bog zahvaljen! vse te naši šolski mladini strašno grozeče nevarnosti so. kakor z radostjo vidimo, srečno od-vernjene: nesramni nevtrneži so odpravljeni, in reči moramo, de so njih mesta prevzeli možje, s katerimi se gotovo smemo ponašati, kdo ni bil postavim do strca ganjen, ki jc bil 6. dan mesca aprila tukaj v farni cerkvi sv. Ignacia, kjer so in:e!e latinske šole svojo občno spoved in pa sveto obhajilo, viditi lepi red iu pravo, resiiičini pubožnost nadepolnc mladosti in — samih profesorjev? Učenci in učitelji brez razločka so sc k spo\ cdiiicam drenjali. svojo dolžnost kot pravi sinovi svete matere katoliške cerk\e opravljali, in potem skupaj tudi k B* z ji mizi pristopali, kolika razlika med leti 18IS. 1849 itd. in pa med letam 1854! — Bog ohrani med njimi tc blage misli, ki j h sadaj imajo, in jih poterdi v nj h lepim početji; gotovo bodo v kratkim v mladini, ki jc njih previdni skerbi izročena, še veseli sad svojiga prizadevanja zoreti vidili, in časno pohujšanje mogočno popravili, ki ji je bilo dajano nekaj časa od tistih samih, ki so j h imeli na težavni poti naukov voditi. MeltaJ za pirlic* Ravno zdaj so donatisnjene nove bukve: Serce Marije, prečiste Device. Bratam in sestram Marijniga presvetiga Serca itd., spisal L. Jeran, tadanji kaplan pri s. Petru v Ljubljani. Maloktera pobožnost je tako deleč razširjena, kakor bratovšina Marijniga presvetiga Serca za spreobernjenje terdovralnih grešnikov. V Evropi, Azii, Afriki, Ameriki in po nar daljših otokih se vsak dan okoli 20 milionov sere v Enim namenu k Bogu povzdigne in ravno toliko jezikov pred Marijnim tronam kliče: „0 Marija, pribežališč grešnikov, prosi za nas!a Kam tedaj čuda, ako se brez števila čisto zanemarjenih grešnikov na toliko prošinj vender še spreoberne, in veliko druzih milost po tej „naši Srednici, naši Pomočnici" od Boga sprosi. Ker se je ta bratovšina tudi po Krajnskim začela od nekaj časa sem močno razširjati in je več poddružnic napravljenih, kakor pri sv. Petru v Ljubljani, v Menkšu, v Selcih, na Jezeru pri Materi Božji, bi ne bile odveč bukvice, v kterih bi ne b le samo naj potrebniši pobožnosti za brate in sestre te bra-tovšine, temuč, ktere bi bile tudi dober kup, de si jih slehern zamore omisliti. V ta namen se za pirhe ponudijo Ie te Marijnc nove bukve, kterih obseg je ob kratkim naslednji: V vod obseže poduk od bratov šin in njih rabe sploh: potlej začetek bratovšine Marijniga Serca, zgodbo te bratovšine pri sv. Petru v Ljubljani iu njen začetek pri druzih farah na krajnskim, njene postave, odpusike, in opomine in nauke bratam in sestram, ki se jim posebno priporočujejo, de se njen namen, namreč s[ireobcrnjenjc grešnikov, zmeraj bol j dosega. Potem nasledvajo: Pobožne molitve in opravila. kakor, mermrare svetiga Bernarda, zjutranje, večerne, inašne. spovedne, olhajilne molitve s posebnimi v to zadevajočimi nauki. Tretji razde'ck : Razne molitve, obseže razun mnogoterih molitev k Marijnimu Sercu tudi molitve za blagor svete Cerkve, za blagor školije, za ohranjenjc sv. vere v deželi, za razširjunje sv. vere. V četertim cddclku so cerkvene molitve, ki sc zamorejo tudi pri priložnosti sv. obhajila moliti, in nekteri opomini od nevredniga obhajila. Peti oddelek obseže: Obiskovanje sv. Rešnjiga telesa z molitvami in litanijami k Jezusovimu najsvetejšimu Sercu; šesti pa: Počeševa nje Marije pred njenimi a I-tarji, zlasti popoldansko službo, z mnozimi molitvami, trojnimi litanijami itd. V sedmim oddelku so: rXektere posebne pobožnosti, namreč: devetdnevna pobožnost k Marijnimu Sercu; mlaieva ali majuskova pobožnost; opravilo v velikim serpanu; češenje s. Jožefa itd. Poslednjič: križev pot in pri sta ve k: ura katoli-škiga kristjana, in nekaj zijalastim v premislik. Natisnjene so prav čedno pri Milicu in obstžejo 10 pol v osmerki s 230 stranmi, in z lepo bakrorezno pt dobo Marijniga Serca od spredej. Je jih Marijna poddružnica pri s. Petru v Ljubljani s prizadevanjem visokočast. g. fajmoštra M. Svetličiča na svitlo dala. Čisti dohodki se bodo razun spisn h stroškov obračali za s. maše, ki se berti pri bratovskim altarji za žive in mertve brate in sestre in za terdovratne grešnike. Veljajo terdo vezane 24, z usnjatim herbtam 30. vse v usnji 40 kr., z zlatim obrezkam 1 gld. Na prodaj jih ima v Ljubljani M. Gerber. Premcitilie tluliovfcliie. V Ljubljanski škofii : Gosp. Matevž Perčič. po«l-fajmošter na Gojzdu. je dobil podfaro pri s. Gregorju pri Ribnici. — 11.mal. travna je umeri gosp. Jožef Fik. fajmošter v Selcih. Odgovorni vrednik : Andrej Zamejr. — Založnik: Jožef Blatnik.