PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC G/asi/o Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU CHICAGO, ILL., November If, 1*47. PuMMm* WMfctr at MOI UmfcU Aw, « ... LETO—VOL. XLII. II Olje y Saudi Arabiji ima z našo politiko veliko opraviti Teritorij naših oljnih korporacij v kraljestvu Ibn Sauda je večji kot pa sta Kalifornija in Oregon skupaj. - Podkupnine po "ovinkih" Delavci v velikih mestih, ki kupujejo bodisi jutranji ali pa večerni dnevnik, ne bodo v njemu nikoli brali, čemu je naša armada in posebno naše letalstvo ter mornarica že tako močna v Sredozemlju. Gre se za olje. In o takih rečeh veliki časopisi ne pišejo, ker so kontrolirani od istih interesov, keteri prevladujejo nad vsemi monopoli v tej deželi. Zavajalna propaganda Morda se niti en odstotek Či-tcljev ameriškega tiska ne spominja, kako se je pokojni predsednik Roosevelt ustavil pod pritiskom oljnega monopola ob Rdečem morju ter povabil na gostijo kralja Saudi Arabije in vse njegovo moško spremstvo i žene imajo v haremih). Bila je to pojedina zares — a v ozadju se je šlo za čimboljše koncesije ameriškim oljnim družbam. Dobile so jih. Seveda ne zastonj. Američani S9 kralju Ibnu Saudu dokazali, da mu pesek v njegovi prostrani deželi nič ne koristi. Ampak Američani, ki so mojstri v čarovnijah celo veliko bolj kakor Arabci, pa lahko pod peskom dobe tekočino, ki bo njegovemu veličanstvu donašala več kot vse drugo kar je doslej izžemal od svojih podanikov. Spretna propaganda, ki so jo oljni interesi vodili tu in v Saudi Arabiji, je uspela. Anglija zasenčena Do našega umešavanja v oljne zaklade v Iranu, v Iraku in v drugih sredozemskih deželah je imela tam glavno besedo Anglija. A njena imperialistična sils jc v minulih dveh vojnah toliko propadla, da ji ni kazalo drugega kot vse skupaj prepustiti, ali pa se obrniti za tovaršijo na Zed. države. Slednje so priložnost sprejele in Anglijo iz oljne industrije že toliko izrinile, da ne ve kako ai bi pomagala iz te stiske. Namreč, oljne družbe — ce^> njene — so v dolsrskem bloku. In Anglija dolarjev nima. Zed. države se torej sedaj gospodar vsega oljnega trga po svetu. Nobena izmed ostslih držav nima produkcije naftnih izvirov tako urejene, da bi lahko stala na svojih nogah. KONCERT "ZARJE" Cleveland, Ohio NA ZAHVMNI DAN v četrtek 27. novembra. Pričetek ob 4. popoldne. Razlike med preiskavami Naši čitatelji se morda spominjajo, koliko kolon je bilo v dnevnem tisku porabljenih o kongresni preiskavi komunistov v Hollywoodu. "Si ali nisi" so silili v zaslišance. 2e dolgo se pred kongresno komisijo vrše zasliševanja o naših investicijah v oljna polja v Sredozemlju. Ali so tam sa nas samo prof i ti. ali tudi obveznosti — tege vam dnevni tisk, ki gs lastuje neposredno in posredno Wall Street, nikoli ne pove. Vendar pa je bilo kongresni-kom znano, da bo prej ali slej izbruhnil iz naših umešavanj na oljna polja v Sredozemlju škandal, pa so začeli s preiskavo. Češ, ako bo kdaj kaj narobe pozneje, nam ne boste mogli očitati. Pazili so le, da se preiskave ni začelo na kričav način, ampak kar tako mimogrede, češ, saj ni nič narobe. Zanimiva odkritja Ko so kongresniki začeli klicati pred svoj odsek priče, so čuli zanimiva odkritja. A niso rohneli, kot so kongresniki v tistem odseku, ki razodeva komuniste. Molčali so, ko jim je bilo povedano, da si je korporacija Standard Oil pridobila v Saudi Arabiji pod svoje okrilje oljna polje, ki obsegajo več zemlje kot državi California in Oregon skupaj. In da ko vse podkupnine kralju Ibnu Saudi niso zalegle— kajti kot Orientalec je hotel več Nadaljevanje na 5. strani.) BLIŽAJO SC PRAZNIKI MIRU, kar H opaslU posebno v štacunah. Toda v vrčih narodov ga ai, kar priča posebno konferenca Zdraioaita narodov v Lake ftnoceta. In ako bi prišel tisti, ki Jc Ml poslan na svet, (U odreši človeštvo, spet med bas, M videl, da so Ml« takratne vojne le malenkost v primeri s današnjimi. la videl M v eai najbolj krščanskih dežel na svetu satefc atomskih bomb, o kakršnih pastirji v Bethlehemu niti sanjali niso. Boji v Franciji in Halifi kvarijo naši vladi načrt za zajezitev "komunizma General Charles de Gaulle, ki ti je zasnoval novo gibanje za "rešitev Francije pred komunizmom", je nedavno oovabil Zed. driave in Anglijo v trozvezo proti Rusiji. Dejal je, da je slednja Franciji nevarnejša kot pa ji je bil Hitler. O pašna ji je ne samo od zunaj temveč posebno od znotraj radi njeni "pete kolone" (komunistične stranke). Leta 1944 je isii general C has. de Gaulle v imenu francoske provizorične vlade sklenil s Sovjetsko unijo dvajsetletno zavezništvo, v glavnem proti nemški nevarnosti, ako se spet obnovi, in pa v splošno obrambo. General de Gaulle je na ta svoj podpis pozabil in pogodbo z Rusijo zavrgel. To je nov dokaz, da pogodbe med vladami nasprotujočih si interesov nič ne pomenijo. Dokler ti pogodba prija, drži; ko ti postane v napotje, kratko-ma/o pozabiš nanjo Komunisti v Franciji se bo ie, da de Gaulle snuje z ameriško pomočjo prevrat v reakcijo. Premier Ra-madier, socialist, ie izrekel enako bojazen. Ampak napoveduje vojno komunisiom in gen. de Gaulleu. Nesreča s takimi reiimi ie, da napeljujejo vodo na mlin onega, ki ga najmanj marajo. Tako bo z Rama-dierjem, če se prej ne umakne. Pravi, da noče komunistične, ne de Gaullijeve diktature. To je verjetno. Večina francoskega naroda je noče. a je v tem položaju med dvema ognjema. Ako se de Gaulle odloči za napad na komuniste, bo v taki civilni vojni imel nedvomno v smislu sedanje Trumanove politike vso podporo Zmd. držav. In če se komunisti nasilno utrdijo v vladi, jih Trumanova administracija ne bo priznala, češ, da mi smo samo za režime, ki pridejo z glasovnico na krmilo, Ustavili jim bodo dajatve, blokirali njena obrežja in alternativa bo ali komunizem ali fašizem. Slučaj Španije nas uči, da se bo naša vlada odločila za slednjega. Enako je v Italiji. Komunisti bržkone lahko strmoglavijo skupno s socialisti de Gaspeiijevo vlado. A Zecf. države r$ti hip ustavijo vse pošilfatve in ob enonv pomagaio strmoglavljenemu režimu z* živili in z orožjem. Naš državni tainik to razume a vseeno hoče, da poskusimo svojo srečo neglede na posledice. Skoda, ker bo spoznanje zmote prepozno prišlo. VELIKE KOLIČINE 2ITA ZA NEMČUO Ameriške vojaške oblasti v Nemčiji so izračunale, da je ameriške in britske davkoplačevalce v petih mesecih stalo 300,000.000 v žitu za nasičeva-nje nemškega prebivalstva v njihovi coni. Ta vsota se nanaša samo na žito oziroma žitno moko, ki je bila poslana v Nemčijo. Stroški za druga hranila, ki se uvažajo v Nemčijo, so veliko večji. ANGLEŠKI DEZERTERJI SE NOČEJO VRNITI Angleški obrambni minister A. V. Alexander je razkril, da je na Angleškem še vedno 21,-000 britskih dezerterjev na prostem, ki se skrivajo po deželi. Četudi je vlada naznanila, da bo z dezerterji milo postopala, se jih je doslej prijavilo samo 3,-507 od preteklega januarja. Izgleda, da britski dezerterji ne dajo mnogo na obljube vlade, ali •pa se jim "na prostem" boljše godi kot se bi iim, ako se predajo vojaškim oblastem. TRGOVINSKI DOGOVOR Z ARGENTINUO Iz Argentine poročajo, da bo kmalu sklenjen dogovor med Ameriko in Argentino, ki bo baziral na trgovinski izmenjavi blaga. Argentina bo Ameriki pošiljala žito. dobila pa bo železo, jeklo in industrijske stroje. IGRANJE Z LOTERIJO V PARIZU Francoska policija v Parizu je razvozljala uganko, zakaj ljudstvo plačuje lastnikom loterijskih listkov 20 odstotkov profits. Dognala je, da tisoče Fran- Bogataši nimajo vsled inflacije še nobenih skrbi V tretjem četrtletju tega leta je imela General Motors korporacija $75,S58,274 čistega dobička, ali 200% več kot v isti dobi prejšnje leto. Ampak blaga je prodala samo 30% več nego lani v isti dobi. Kar pomeni, da so jI tolikšne profite prinesle podražitve njenih produktov. Slično sliko predstavlja trgovina Macy v New Yorku. To je, kakor jih tu imenujemo, department store. Njen ravnatelj Harry Kullman je priznal, da so ae cene v prodajalnah dvignile preko zaslužkov povprečnega delavca. Priznal je, da vsled tega dobički departmentnih prodajaln rastejo, toda blaga prodajo manj kot so ga prej. Vzrok je, ker morajo odjemalci plačevati toliko višie cene. Kupujejo manj blaga, a stane jih več kot pred inflacijo. Isti ravnatelj omenjene veleprodajalne je rekel: "Pros peri tete ne bo mogoče nadaljevati, ako bodo potrebščine dražje kot pa so dohodki povprečnega državljana." Delavske 4>lače pa so v razmerju z draginjo silno neenake. Izučeni delavci v obrtnih industrijah. kot so n. pr. slavbinski delavci raznih strok, maŠinisti, tiskarji in nekateri drugi, prinašajo domov, ako so stalno upo-sleni, povprečno kakih $100 na teden. Mnogi izmed njih ne delajo stalno, ker spadajo njihovi poklici v sezonska dela. A stalno dobro plačani strokovni delavci, katerih je baje med IS do 20 odstotkov, so vzlic teme saj kadar delajo, res dobro plačani. Ostalih 80 odstotkov pa se mora boriti s dneva v dan za obstanek. Vrednost dolarja v nakupni ceni se je znižala v povprečni tedenski plači v zadnjih pmt le-Hh nadatjn.h $5. Tepeni so torej le "mali lju-Ije", taki, ki delajo. Vsi, ki kaj prida prodajajo, pa so na konjn. Publikacije, ki izhajajo pod pokroviteljstvom Wall Streeta, računajo. da se bodo dobički kor» porečij zvišali nad 17 milijard dolarjev ali več kot so bili še kdaj prej. To stanje ni naravno. Enkrat pride polom, in Wall Street se bo boljše pobrigal, kot se je leta 102S, da ne bo doživel propadov kot jih je takrat. A sa "male ljudi" ga ne briga. Ako je številka v oklepaju na vašem naslova nitja kot pa je tekoča številke Proletarca (vidite jo na prvi strani), pomeni to, da vam je naročnina potekla. Prosimo, da jo obnovite. i KOMENTARJI i ooooooooooooeoooooooooeoooeeeoeeee»eeeeeeee*9»memeee* Zbira in presoja urednik y Washingtonu senatni vojni lastništvom popolnoma skrahi- odsek še preiskuje, kako so nas vojni uradniki skupno z vojnimi kontraktorji goljufali v vojni. Ta komedija se vrši v presledkih Že več let. Začela se je pod Trumanom, ko je bil on senator in ga je doletela čast biti pr?d-cednik tega odseka. A ne pod njim, ne pozneje, ni še nihče iz- rala. To je priznal tudi Churchill in dejal, da kar se njega tiče, ko spet dobi njegova stranka vlado, premogovnikov rte bo dal nazaj prejšnjim lastnikom; preprečil pa bo nadaljna podr-žavljerja angleške industrije. Dr. Miha Krrk je bil v Jolie- med milijonarskih goljufov W jJ^el tam govor in svoj« r«- motrivanja izvajal tako kot da predava socialistom. V Jojietu jih še nikoli ni bilo. Če je kdo izmed, naših rojakov prišel tja in bil označen za "rdečkarja" (takrat še ni bilo komunistov), v ječo. Kvečjemu, da je bilo nekaj predpostavljenih (v nadomestilo za svoje "višje") kaznovanih na nekaj globe in na par mesecev zapora, a ob enem so bili suspendirani te kazni.. Ve-.. ... . . . , . . dno smo trdili: Roosevelt je la- e.b,1° * počeno deloda- . . . . , **_. ... i jalcu in tak nas človek je moral hko se tak poštenjak, toda nje- 1 "slovenskega Rima" Dr gov rek, da v tej vojni ne bo *en.lz ^venskenima . ur. nihče postal milijonarje bil ka- JJ* £ sT^stavfi' kor da bi vodo izlival v rešeto. ™am lllU inf\.pre?s.taylja!; da ce bo govoril socialistom Ameriška propaganda v Trstu j (na shodu ni bilo niti enega), pa je proti Jugoslaviji izredno bo nekaj dosegel. Dr. Krek je ostra. V prvi vrsti kajpada zoper Slovence. Neuki Američan si predstavlja komunista za z dlako poraščenega ušivca, ki zakolje duhovnika tebi nič meni zatiral socialistični pokret ko je bil član Jugoslovanske predvoj-vlade in bi ga sedaj če bi imel moč. A njegovi shodi, ki jih ima oziroma jih je imel pri sv. Vidu, nič, ki ukrade vse, kar si js pri sv. Štefanu, pa v Jolietu itd., kmet pridelal in narekuje vsem, mu ne bodo prinesli drugega kot kako naj se obnašajo in kako naj žive. A vendar — vzlic temu ameriški evangelisti v Trstu niso pridobili na svojo stran drugega kot najbolj reakcionarne nekaj dolarjev. Jugoslavije s svojim blufarstvom ne bo več spravil podse. Tega se zase zaveda. A vendar še upa. Zato tolikšna želja vseh takih hujska- I talija ne, bivše fašiste in hierar- cev, da naj se Amerika čim prej hi jo. Slovenci pa se vzlic temu vrže na Sovj. unijo ter vse nje- pritožujejo, da jim gre ta ameriška politika na živce in bi radi, da Trst res postane to za kar ga označuje mirovna pogodba. V Angliji se posebno delavci čudijo, čemu morajo na čezdalje manjše odmerke vedno bolj delati. V Ameriki pa kapitalistični ne satelitke, neglede s kolikšnimi stroški, samo da se razni Mi-hati, Fotiči in ekskralji povrnejo v svoja nekdanja mehka ležišča. Čikaški listi so v minulih tednih prinašali po cele strani besedičenja o spolnih in drugih pre- tisk rohni, ds financiramo "so- pirih v veliki McCormickovi cialistično" vlado na stroške ameriškega kapitalizma. .Nesreča za angleško delavsko vlado je, da se res ni lotila socializacije. Ko bo padla, bodo torij i do žlahti, ki žanje milijone že desetletja pa če kaj dela ali ne, dalje spolne naslade iz bogate Borinove družine in človek se čudi: glej, vsakdo pred#tabo bili v roke Anglijo skoro toliko bere v "stritkari" ali športno kapitalistično kakor je bila in stran ali pa take "naslade". Mar ob enem jim ne bo treba socia-lizirati n. pr. premogovniške industrije, ki je pod privatnim se je potem čuditi, da so Američani navajeni samo ene poli-(Nadaljevanje na 5. su«>a.; cozov poseduje ogromne vsote denarja, ki so si ga nagrabili za časa nemške okupacije in pozneje s profitarstvom na črnih tržiščih. Sedaj ne morejo pojasniti oblastem, kako in kdaj so prišli do tega denarja. Zato ba-rantajo z loterijskimi listki, da bodo imeli izgovor, "da so zadeli na temo." Ali se /e UAW res odločila iti "na desno"? Unija avtnih delavcev slovi sa največjo v tej deželi. Ima okrog milijon članov, njen urad prsvi, da tudi več, toda članarino sa v CIO plačuje sa okrog 000,000 členov. Ta unija le bila v razprtijah od vsega začetka. Od kraje je hotel gospodariti v nji neki bivši duhovnik Homer Martin, ki pa je udarjal bolj In bolj na desničarsko stran — proti "komu-nizmu" In podel. V vodstvu ga je naaledil R. J. Thomas — močan hrust, star sedaj 47 let, ki je imel predsedniško službo do predzadnje koe-vencije UAW. Isvoljen je bil ta predsednika v tri termine. Uveljavil se je toliko, ds je lahke šel v delavski department v Washing tort kadar je hotel. In v Belo hišo, sli celo na angleški dvor k kralju Georgu, ali ps k papežu. Predsednik CIO, Philip Murray, ga je (mel rad. Ns ssdejl konvenieiji pa gs v Svojem go- voru ni več omenil temveč priporočil delegatom sedanjega predsednika Walterja P. Reuther ja v ponovno izvolitev. Na predzadnji konvenciji je Reuther proti Thomasu za predsednika UAW prvič kandidiral in bil na veliko presenečenje vseh tudi isvoljen. Thomas je v svojem začudenju nad takim Izidom sklenil kandidirati za podpredsednika — rajše kot pa da bi sprejel udarec s pravilom, da ako te večina ne mara, se ji nikar več ne ponujaj! Toda ko se je prijavil kandidirati ka podpredsednika, je bil izvoljen — dasi proti volji Reutherjeve skupine. t Na zadnji konvenciji, ki se je vršila v Atlantic Cityju, je Thomas izgubil tudi podpredaedni-ški mandat in s njim vred tudi drugi takozvani levičarji. Bitko je poleg njega izgubil tudi George F. Addes, ki je bil glavni tajnlk-blagajnlk. vsi podpred- sedniki in v širšo eksekutivo je Reutherjeva frakcija dobila 18 izmed 22 mandatov. Slednji so okrožni odborniki in se jih na konvenciji voli po okrajih. Reuthcrjeva zmaga je bila tore) skoro popolna. 2e pred konvencijo so prerokovali, da če bo Reutherjeva skupina zmagala, bo sledil neizogibno razkol. Celo Johna L. Lewisa so pri+ikovali zraven, češ, da ako levičarji propadejo, bodo pritegnili lokale UAW, v katerih prevladujejo, v unijo premogarjev distrikt štev. SO. Vanj sprejema J. L. Lewis delavce vsake sorte obratov, pa če so kal v sorodu s premogovniško Industrijo sli ne. Na konvenciji UAW je isgle-dslo, da vzlic porazu prejšnje večine, raskola ne bo. Delegati so bill mends v vseh okroftjih demokratično isvoljen i in tudi volitve ns kenvenftj! so bile de« mokra ftčne. Dnevni tisk jih je oglsšsl za zmago "antikomunistov". V resnici ni bil nihče izmed poraženih znan sa aktivnega komunista. Pač pa jih je komunistična stranka podpirala in oni so ji v par slučajih vračali. Kako bo UAW napredovala odslej, ko ima Reuther v nji vao moč, ne moremo preokovati. Vemo le, da nekateri Izmed njih, ki so sedaj dobili vajeti v roke, v svojih mlajših letih ntao bili desničarji pač pa radikale! ameriškega kova. Predaednika W. P. Reutherja menda še sedaj omenjajo sa socialista, dasi se je socialističnih teorij le učil, ni ps bil v borbi sa stranke. Mi smo po svojih močeh pomagali graditi unije UAW In upamo, da ji isid njene minule konvencije ne bo v pogubo. Prejšnja večina je poetsla manjšina in obratne. In keker sta delali obe skupaj prej drugs poleg druge, teke lehke delujetl sa unijo tudi v bodoče. Nekaj o naših stvareh čitatelji V Clevelandu in okolici, ne pozabite priti, na koncert pevskega zbora iarja na Zahvalni dan v četrtek 27» novembra. V tej itevilki je mnogo dopisov, v katerih naši naročniki razpravljajo o tem in onem. Iz vseh dopisov in drugih poročil pa je razvidno, kako zelo v negotovosti smo glede orientacije in pa kako malo se brigamo za program, — ki še vedno stoodstotno drži, kakrinega smo sprejeli na zadnjem kongresu JSZ. O minuli konferenci Prosvetne matice in JSZ pilota v tej Itevilki največ Anne Beniger ter Joško Oven. Iz njihnih omemb sodimo, da je to res bilo zanimivo zbora vanje. Naie vabilo — da bi vsak povprečen naročnik dobil Proletarcu za božično ali za novoletno darilo saj enega novega naročnika (skozi vse leto) je imelo pri-lično odziva, a vendar veliko premalo. Kaj^če se bi. vsi spomnili na to sedaj? Do novega leta je le nad mesec dni. In prav gotovo lahko — ako se skupno potrudimo — dobimo Proletarcu najmanj 500 novih naročnikov. Naročila za koledar prihajajo. Upamo, da bodo večja kakor so bila lani. Kakor je vsebina letnika 1947 prvovrstna, je le veliko boljia v novem letniku. Nedavno smo či ta tel jem priporočili, da ako hočejo svojce razveseliti bodisi s slovenskimi ali angle-Ikimi knjigami, naj jih naroče od nas. Na vsakih pet dolarjev za naročene knjige jim dodamo knjigo, ki stane dolar ali morda tudi več. Poslužite se priložnosti čimprej, kajti božični prazniki so blizu. V marsikateri naselbini le nimamo zastopnika, ki se bi brigal iztirjevati potekle naročnine in dobivati nove. Ako ste vi iz takega kraja, in če vam je PVole-torec po godu v svojih načelih, pilite upravniltvu po pofrobno listine in navodila. Vsakdo, ki se priglasi, nmj bo zagotovljen, da je vstopil v nal najboljši klub, v družbo Zastopnikov Proletarca. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. PjftLET^, fo^Wll, 1947. IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Drušba, Chieafo. 111. GLASILU JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih drtavah za celo leto $3.00; za pol leta fl.f«: za četrt leta $1.00. tvo: a» co i o leto $30Q; za pol \e\P |2.Q0.__ V* rqkopi&i in oglasi morajo biti v našem uradu n^pospeje do 0on-deljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor Frank Zaitz SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00 Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL Telephone: ROCKWELL 2864. Amerikg z ekonomsko vojno proti sovj. Moku za padu ne bo moglo koristiti Kongres ima pred sabo predlog administracije za takojšnjo dovolitev vsote 597 milijonov dolarjev v nujno pomoč Italiji, Franciji in Avstriji. Na zasedanju po novem letu pa bo imel kongres pred sabo vladni načrt za odobritev nadaljnih 16 do 20 milijard dolarjev v pomoč vladam, katere so se izrekle za takozvani Marshallov načrt. Ta naš relif je političen. Njegov namen je zapreti pomikanje ' železnemu zastoru proti zapadu. In pa oslabiti dežele pred tem "neprodirnem" zastorom gospodarsko in politično s pomočjo notranjega umešavanja naše diplomacije, s sodelovanjem bivših "demokratskih borcev", ki so pobegnili iz dežel sovjetskega bloka, z ekonomskimi sankcijami in s financiranjem raznih "osvobodilnih" gibanj, ki rujejo proti preobratom na Poljskem, v Jugoslaviji, Romuniji, Bolgariji, na Madžarskem itd. Naša vlada trdi, da se bo z našimi dajatvami zapadni Evropi pomagalo stopiti na svoje noge v "štiriletki", ki smo ji jo začrtali. S tem bo zapadna Evropa rešena pred komunizmom, njene dežele bodo svobodne in ljudstvo bo deležno vsega kot sedaj v Zed. državah. Dopisnik čikaških Daily News, Paul R. Leach, jpuroča iz Waahingtona. da so sicer vsi merodajni kongres ni ki in senatorji proti komunizmu in za "stlačenje Rusije v varno steklenico", a vendar mnogi izmed njih dvomijo, da bo Trumanova^Marahal-lova politika sploh kdaj dosegla svoj namen. Saj na Kitajskem in Grškem nismo doslej dosegli še nič drugega kot potrošili veliko stotin milijonov v zavarovanju reakcionarnih režimov. Toda oborožene opozicije hiti z našim orožjem pod vodstvom naših častnikov nismo mogli še streti ne na Kitajskem in ne v Grčiji. Kaj, če bodo ameriške dajatve prav tako jalovo delovale v zapadni Evropi? Angliji smo dali blizu štiri milijarde dolarskega posojila. A je vsled dveh dolgotrajnih vojn in radi razkrajanja britskega imperija danes v težji krizi kot pa je bila celo med vojno. Franciji smo že veliko pomagali, posebno pa Italiji. In Av-stifjo vzdržujemo, ravno tako anglo-ameriški del okupirane Nemčije. In pomagamo Turčiji ter drugim deželam, ki jih hočemo braniti bodisi pred vnanjo ali pa notranjo "komunistično agresivnostjo". V slučaju, da naše nadaljnje milijarde v pomoč Franciji, Italiii, Angliji itd. ne bi zalegle, kaj se zgodi? To je vprašanje, s katerim se člani merodajnih odsekov senatne in poslanske zbornice največ ukvarjajo. Z novimi in z že izplačanimi vsotami bi znašale naše dajatve po tem proračunu okrog 31 milijard dolarjev. To pride na vsako ameriško družino — po vladnem računanju za^omoč našim prijateljicam v Evropi in v Aziji, do leta 1951 $862.92. Namreč toliko bo morala vsaka družina povprečno prispevati za kritje teh izdatkov. Ako izračunamo to obveznostma vsakega posameznika, bi prišlo teh stroškov na vsakega, bodisi na odraščene kot na otroke, $215.73. Te številke navaja omenjeni Paul R. Leach, ki pile v konservativne, ne v kake radikalne liste. Ker imamo poleg teh tudi čezdalje večje stroške z oboroževanjem doma, in z oboroževanjem armad v latinski Ameriki, grške in turške armade, si lahko predočimo, kaj nas čaka, če se Trumanova doktrina in Marshallov načrt ne obneseta. Truman bi rad, da kongres zajezi doma inflacijo in draginjo, a ob enem vodi svojo politiko, da se vzroke tega zla povečuje. Tudi še tako reakcionarni ekonomski veščaki, Id so zaslišavani pred zborničnimi odseki, si ne upajo reči, da s to politiko ne .spravljamo naše dežele v nevarnost. Ce ne bo šlo po načrtu, je možno — drugi pravijo, da je verjetno, in tretji, da je neizbežno Zp Zed. države zaiti v svoj lastni polom. Ako pomislimo, da moramo ves naš medvojni dolg plačati — in plačati ga morajo producenti — svojega in tistega, ki ga plačujejo bogataši — potem plačati še te dolgove, oziroma "posojila" in nikjer še ni videza, da smo s to politiko dosedaj le kaj "\prida dosegli — potem so naši državniki, ako jim je kaj za dale-kovidnost in koristi svoje dežele, lahko zaskrbljeni in v dvomih. V posebnem kongresnem odseku, ki se peča samo s problemom pomoči tujim deželam, je vprašal senator Lod^e trgovskega tajnika Harrimana, čemu naša vlada ne nastavi "ekonomske pištole" Rusiji in njenim satelitkam na prsa. Lodge je namreč argumentiral, da zalagamo Rusijo in njene satelitke z vse sorte materi j alom in ob enem kupujemo od nje na milijone vrednosti več kakor mi nji prodamo. Harriman, ki se je naučil veletrgovskih mednarodnih poslov v družbi wallstreetskih multimilijonarjev, je odgovori, da vlada naše dežele ne veruje v "Železne zastore". Če bi, potem bi zaprla z njim meje vsem vladam, ki ji niso nakloi\jene. To se pravi, mi navidezno ne postavljamo nikakršnih umetnih Ograj Ampak — in Harriman je to povedal diplomatično — ne ta)io naravnost kakor je tukaj napisano, da mi že imamo ekonomsko vojno z USSR in njenimi zaveznieami. Sovjetska vlad^ n. pr. bi r^la v Zed. državah kako milijardo ali dve kredita, fcgr nujno potrebuje strojev in grugih takih stvari, kakršne rabi v pospeševanju svoje obnove. Ker ga ni dobila, je poslala sem količino zlata ter ga nam prodala za dolarje, z njimi pa kupila kar je že BWfl*. Odslej se ji več ne pošilja ničesar takega, kar bi ji pomagalo v 'vojnih namenih". In lahko bi Harriman le dodal, da smo s jipretno našo diplomacijo ter silo, ki jo posedujemo, onemogočili . a JOSKO OVEN: RAZGOVORI V par mojih zadnjih "Razgovorih" sem omenjal lepe tople ietenske dneve, kar je sedaj na zalest samo še zgodovina. Ne tamo da sem moral sneti mojo je razpravljalo ter stvar prepustilo centralnemu odboru, da s tem vprašanjefn nadaljuje. Kar jc bilo šr posebno razveseljivo sc bili vsi zastopniki s potekom itaro zimsko suknjo iz zapjaše- in s si^Upi zeb zadovoljni. Pri ■g^Hb« v Mil- nega obešala, ampak tudi v delavnici, kjer prebijem največ jvojegu časa, w> zaenkrat, minili tisti mirni dobri časi. Zaposlen sem namreč v obrti, tiiUra izdeluje ženske kožuhe. In k^t je že stara JMVfltfM ni m spoloip — se spesnijo na *va* jP*J?ro je |po lo, da t«a doba ne tryija. predolgo. Imam tudi prjj^lje, k^tefi me časih malo popraskajo, kotj ^^J medvedu. Nocoj sem či aaN primer moj priiatelj in ipoj, ul ^ig intervju, katerega je po bivši bostd Janez Qlip,.J*at*ri se; tridesetih letih dal ameriškemu hodni« koai^renca waukeaju. * Pri nas in p» svetu "Marshall Plan", za^danje ieiiatske in kongresne zbornice ter bližnje zborovanje eetvorice v Londonu — so gUvue novice pri nai -Seve, od ča ia do časa flišaiio kako sc dajejo tam pri Združenih narodih" v Lake ftuccessu, ali pa kako dolgi Carles de Gaulle, 'wouki-be' francoski Napoleon, govori o novi alijanet proti velikemu ru- JUST1CNI DEPARTMENT ter rasni kongresni odseki so v •vojni" proti korupciji v korporacijah, soper monopole ln traste. Kongresa! odsek še preiskuje medvojne grsfte, ko so nam naročali, naj kupu jemo vojne bonde toliko, da nas bo bolelo, a ljudje v svesaih sluibah pa so špekulirali s njimi in goljufali aa leve ia desno. Kasaovan al nihče ne od ene ne od druge avtoritete. Le v časi si poiščejo kakega malega uradnika, da ma nalete nekaj "kasni". Kako pa naj bo sploh drugače v deštli, ki je politično in gospodarsko v posesti privilegijev. jc zadnjo pomlad presefil doli v senčno Californijo V svojem pismu piše: "Jaz ne vem kako sa pečutiš. Ali kadar boš ves zmrznjen drvil na kolodvor, da vjameš vlak 5:22 — in kadar se boš ves lačen drsal po ledu na pctu domov, Ur kadar boš natikal svoie "ear muffs" na ušesa in potiskal svoj klobuk, da ga leden veter ne odnese, takrat se spomni name . . ." Res fleten fant, kajne! Ali ni samo on. Moja hčerka, katera se že zadnja dva meseca nahaja v Mexico City ju mi piše: I "Tukaj je čudovito lepo in toplo. Sonce sije vsak d^n in če jc kdaj nekoliko dežja, traja samo malo časa." Sedaj hodi v šolo v mehiško univerzo in po njenih pismih se nji zelo dopade. V svojih zelo obširnih pismih piše o umetniških razstavah A1-. faro Siqueirosa in Jose elemente Orozco v Belles Artes, o de- ui ŽIVLJENJSKE IN MATERMALNE IZGUBE V DRUGI SVETOVNI VOJNI Ameriški državni department Kajti to je biia res svetovna voj- lavskih organizacijah ter sedanjem zborovanju UNESCO. Ta mer morajo biti vedno priprav- svetovna organizacija zboruje je v novembru 1947 objavil delno statistiko o izgubah armad v drugi svetovni vojni. .V nji je bilo ubitih ali pa pogrešanih petnajst milijonov vojaškega jP^fjpJt* Število ubitega civilnega prebivalstva v njegovih podatkih ni navedeno, pač pa ugotovitev, da ga nikoli ne bo mogoče točno dognati, ker v okupiranih krajih, kot so bili Poljska, Ukrajina, Bjelo-Rusija in balkanske dežele, ni nihče vodil statistike o ubitih množicah civilnega prebivalstva. Izgube armade in mornarice Zed. držav znašajo 295,904 mož ali eden na vsakih 500 prebivalcev, bazirano na ljudskem štetju iz leta 1940. Sovjetska unije je utrpela največje izgube—7,500,000 mol ali enega na vsakih 22 njenih prebivalcev. Državni tajnik Marshall v tej statistiki ugotavlja, da materi-jalnih izgub ne bo mogoče nikdar točno preceniti in niti ne stroškov vojne ter materijalnih izgub civilnega prebivalstva. na, z bojišči na treh kontinentih in vseh oceanih. V prvi svetovni vojni so znašale izgube vseh armad 8,538,- ZA POMOČ NEMŠKIM ljeni "na vse". To se pravi, na , novo vojno. A pri tem spretno in premišljeno ustvarjajo po i svetu pogoje in razmere, ki gla- j dijo pot v nov svetovni vojni konflikt. DELAVCEM Philip Murray, predsednik CIO, je na konvenciji te organizacije naznanil, da ne bo običajnega banketa vsled pomanjkanja hrane v Evropi. Denar, ki bi se bil potrošil za banket, se bo porabil za nakup paketov, miji v Frankfurtu, Nemčija. TISKOVNI SKLAD PROLETARCA XVI IZKAZ PENNSYLVANIA: McKees Rocks: Jacob Ambroiič poslal $25.20: Darovala Fed. druš. trudil predsednik naše republike Woodrow Wilson. Sicer vsi govore, kako močno jim je pri srcu mir, kako ga žele, toda vsled neurejenih raz- ki jo je sklenila tudi za Rusijo jako ugodno trgovsko pogodbo s Švedsko. V Jugoslavijo je šlo nedavno nekaj starega ameriškega vojnega materijala, med njimi prvotni ameriški radarji — pa je že zaradi tega nasUl "škandal". Jugoslaviji nočemo ničesar prodati niti za njeno zlato, ki ga ima ona shranjenega v Zed. državah Sploh je naša "ekonomska pištola" na prsa sovjetskega bloka že dolgo naperjena. In naravno, da taka vojna njemu škoduje, ker nima kje drugje kupiti na kredit ali z ugodno trgovsko pogodbo materijala, kakršnega se pri rekonstrukciji sedaj najnujnejše rabi. # Toda to je politika v napetosti borbe med dvema velesilama, ki pa ekonomsko za nas ne bo uspela, tudi ako ameriška diplomacija s svojo gospodarsko močjo res dobi oblast v zapadni Evropi. Toda za koliko časa. Kajti če se Evropa v štirih letih obnovi kakor jo je zasnoval Marshall — kaj potem? Komu bo prodajala? Amerika izdeluje industrijskih produktov toliko, da jih lahko prodaja po vsem svetu. In agrikultumih izdelkov tudi ne potrebuje od zunaj Zato je zapadna Evropa v svoji mednarodni trgovini silno navezana na vzhodno Evropo in na balkanske dežele. Za Italijo je povsem naravno biti v trgovskih stikih n. pr. z Jugoslavijo. Od nje lahko dobi les in žito ceneje kakor iz Amerike, cement in rude, in v zameno ji lahko poiilja izdelke in sadeže, kakršnih Jugoslavija nima. Tako sta obe deželi zadovoljni, ker to je naraven ekonomski proces. Isto velja za Anglijo z ozirom na trgovanje z Rusijo, za Francijo, Belgijo in sploh za ves takozvani zapadni blok. Odvisen je od vzhodne Evrope, če hoče normalno £iveti, in vzhod si bo dvignil svoj iivljenski nivo, če bo z zapa-dom v prijateljskih ekonomskih odnolajih. Marshallov npčrt to onemogoča. Zato tudi mnogi kapitalistični prvaki v USA dvomijo na njegov uspeh, čeprav bi prav tako radi pokončali "komunistični" vzhod kot mu žele pogin privilegiji v Italiji, Franciji, v Angliji in drugod, kjer le smejo guliti ljudstvo. 315 ubitih in 21,656,100 ranjen cev. Vojni stroški prve svetovne vojne so znašali na podlagi zlate valute prejšnjega ameriškega dolarja $186,333,637,097, kar je znatno manj kot pa so bili v drugi svetovni vojni samo stroški Zed. držav. Druga svetovna vojna je trajala v Evropi in v Afriki pet let, 8 mesecev in 8 dni in prva pa 4 leta, 3 mesece in 11 dni. Tretja svetovna vojna, o kateri nikjer ne govore toliko kot v naši deželi, bo še hujša, a vendar ni na svetu vzlic pogubnosti vojne nobenega velikega državnika, ki bi toliko in tako ideali-Stično deloval za trajen mir kat SNPJ zapadne Penne $10; prosto- se ie med orvo svetovno vojno vo,Jni prispevki nabrani na seji fese je mea prvo »v« ' .. dcracije dne 26. oktobra v Presto, in na mirovni konferenci P° "l11 $15 2o Strabane: Jacob Pavčič $5; L. Bartol $1; J. Pavčič $1, skupaj $2. Poslala Frances Bartol. Heminte: Anton Zornik poslal $3.50. Darovali so: Frank Maček (Moon Run) $2, A. Zornik $1, A. Premru (Meadowlands) -ftOc. ILLINOIS: Waukegan: Louis Barborich nabral na konferenci P. M. dne 9. nov. vsoto $28. Jack Mesec $2. Chicago: Louis Hren $2. Louis Sever $1. Virden: Frank Ilersich $2. Mukeytown: J Zore $2 ....Springfield: John Goršek $1, Frank Zattich $1. La Salle: L. Zevnik 75c. OHIO: Cleveland: Josephine Maagon $2; John Krebel poslal $8. Darovali so po $2. L. Kocjan. F. Dacar, J. Majcen. Po $1: F. Nosan, F. Makarovic. Frank Brate $2 (poslal A. Janko-vich). Barberton: Frank Steiner $1. NEW YORK: Cooperstown: Adolf Krisch $2. 8. Dayton: John Maslo $1. New York City: R. F. Vavpotič $100. MICHIGAN: ' Detroit: Joseph Kotar $5. Dearborn: Mary Knez $2. WISCONSIN: Milwaukee: L. Barborich $3. Racine: John Pucelj $1. DRUG I KRAJI: Chisholm, Minn.: F. Klune $2. Neimenovan $1. Arma. Kans.: J. Cizerle (Edison) $1, J. Kocjan 50c. Gallup. N. Me*. Mary Marinšek $1. Jennie Marinšek $1. E. Riverdale. Md : Mary SugUch 50c. ' Skupaj $161.10. prejšnji tskas $2,$43.41, skupaj S2.2S4.5l. sedaj v Mexico Cityju. Med drugim mi hči tudi piše, da so cene, katere so bile zadnja Uta za turiste zelo pretirane, s tem mislim razne hotele itd., padle, ter da je s tem dana navadnemu ameriškemu turistu za cenejše počitnice v Mehiki boljša prilika. Istotako je tudi bolezen goveje "smrkavosti", katera je silno razsajala zadnje leto in napravila mehiški ekonomiji ogromno škodo, sedaj zatrta. Naše aktivnosti V nedeljo 9. novembra sem se kolonarju sam — Aleksander Ke renski! V tem svojem inter -vjuvu je ta veliki revolucionar dejal, da Rusi sovražijo Stalina in da komaj čakajo na revolucijo . .. Da, zopet je nastopila doba najrazličnejših pravljic in bajk. V nedeljo smo eitali o sijajni zmagi Kajškovih vojakov ter koliko stotin bomb so name-tali Kajškovi letalci iz svojih aiperiških letal. Danes pa čita-mo, da je ravno narobe. Kajško-vi junaki so jih dobili po hrbtu. šKjar je posebno zanimivo je tole: Zvezna vlada noče priobčiti poročilo svojih zaupnikov o stanju Kaiškove nacionalne vlade. Zvezni državni tajnik Marshall je omenil samo to, da je več kot tisoč naših ameriških oficirjev s Ciang Kaišekovo armado, katera se bori proti kitajski komunistični vojski. Ali nekaj mora biti narobe, da tako velika armada, oborožena z modernim ameriškim orožjem in ameriško tehnično pomočjo, ne more pretepsti ljudskih geril-skih čet. Na vprašanje, "s kom je kitajski narod?", ni treba boljšega odgovora. Zborovanje unije avtomobilskih delavcev v Atlantic Cityju je bilo precej bojevito. Desničarji z Reutherjem na čelu so dosegli skoro popolno zmago. O tem bi lahko naši sodrugi iz De-troita kaj več poročali. ki bodo poslani Delavski akade- udeležil konference zastopnikov društev in klubov Prosvetne matice v Waukeganu. Bila je zelo dobro obiskana in ena najzanimivejših kar sem jih še posetil. V kratki dobi zborovanja smo razpravljali in ukrepali o najrazličnejših stvareh. Glavna točka seveda je bilo vprašanje našega glasila Proletarca. Zboro-valci so sklenili, da se v bližnji bodočnosti, to je v pomladi, aranžira nekaj priredb v prid listu in naši propagandi. Bilo je sklenjeno, da bodo waukeganski kot tudi milwauški delegati priporočili svojim društvom, da se s tako akcijo prične. Zborovalci so bili mnenja, da je tak korak potreben ne samo radi našega lista ampak potreben tudi zato, da naše napredno kulturno delo med slovenskimi delavci v Ameriki ne zamre. Konferenca upa, da druge večje slovenske naselbine napravijo iste korake. Zastopnika Slovenske zadruge v Waukeganu sta podala zelo zanimivo poročilo o njih delu na zadružnem polju. Povedala sta, da se njih zadruga združi v mesecu januarju z drugo bratsko zadružno organizacijo, in s tem bo njih nakupovalna moč zelo povečana. Njunemu izvajanju je konferenca zelo pazno sledila. Waukeganski rojaki so na pravem potu, kajti edina pot za svojo trgovsko neodvisnost leži v zadružništvu. Le žal, da je o tem tako važnem predmetu med nami tako malo zanimanja. Tajnik konference sod rug Louis Zorko je omenil potrebo zbližanja vseh napredno mislečih slovenskih delavcev. Suge-stiral je, da naj se v bližnji bodočnosti skliče v tem smislu sestanek vseh liberalno in socialistično mislečih ljudi. Dejal je: "Potreba je velika. Ne samo bližajoče predsedniške volitve, ampak nevarnost nove svetovne vojne, v katero nas tira reakcija, nam nalaga potrebo takega sestanka. Ob enem bi pa tUdI utrdili naše stališče." O tem se Proletarec Omenil sem že, da se je na zadnji konferenci Prosvetne matice v Waukeganu razpravljalo kaj ukreniti za zboljšanje finančnega stanja našega lista. Začetni koraki so bili storjeni. Prihodnje leto gre naš list v 43. leto svojega izhajanja. Sodrugi in sodružice, dajmo se potruditi, da napravimo to leto nepozabno v zgodovini Proletarca. Kaj pravite na to? Ako je številka v oklepaju na vašem naslovu nišja kot pa je tekoča številka Proletarca (vidite jo na prvi strani), pomeni to, da vam je naročnina potekla. Prosimo, da jo obnovite. Tole mi ne gre v glavo? Kako to, da se toliko navdušujejo za propagando slovenske in hrvatske reakcionarne katoliške duhovščine nekateri taki Jugoslovani, ki so včasi udrihali po nji in potdravljali vsako zmago, kjerkoli na svetu se je dogodila nad klerikalixniom. to mi nikakor ne gre v glavo! Ali se kdaj vprašajo samega sebe, da-HW0>ili v napačnem takrat ali so sedaj? Kajti nemogoče je, da bi bili v obeh, nasprotujočih si slučajih, na pravi Poti! - . WOLBAMC, Wovwhw II, 1MT. PRIPOVEDNI DEL >»c VLADIMIR NAZOR: Konec.) 5. V pritlični sobi je sedel za mizo stari župnik z očali na nosu in bral iz debele knjige s črnimi platnicami in zlato obrezo. — Kaj se je pripetilo, cerkovnik0 — vpraša, gledaje vame. — Saj vidite! V cerkvi sem imel opraviti, ta pa se je zmuznil v zvonik, vzpel na lestev in prijel za vrv malega zvona. Ko bi padel, bi se ubil. — Čigav pa je ta otrok? — Sprašujem ga, pa samo joka Ko sem ga našel, je bil že ves prestrašen. Mogoče zaradi netopirjev. ♦ Župnik me je stisnil k sebi; postavil me je med kolena; po-gladil me je po glavi. — Pomiri se, dečko. Ne jokaj! Na. tole knjigo! Vsa zlata je. In tudi podobe si malo oglej! Tako! Tule je še ena. Tvoja bo. Hočeš? — Prosim. Potem je župnik dvignil glas. — Katina. pridite sem Pristopila je priletna ženica, ki je s krpo brisala veliko žlico. — Poznate tegale otroka? — Kako ga ne bi poznala? Saj ste ga sami krstili, Don Roko. pet let bo tega. — E. kako bi pomnil vse otroke, ki sem jih krstil! — se je nasmejal. — Sjor — Petrov sin je. — Vlado! In župnik me je posadil na kolena. — Dragec, kaj si pa iskal v zvoniku? Tisti trenutek sem ogledovsl podobico nekega angela z velikimi krili in plamenečim mečem v rokah Oči sem imel še polne solz in od časa do časa sem še pomalen ihtel, toda pri srcu mi je bilo že laže. Prav dobro sem se počutil na župnikovih kolenih. — Angela, — sem dejal. — Kakšnega angela? — Tistega, ki prihaja z nebes z zlatim kladivcem in tolče ž njim po "Vnuku". Cerkovnik in žena sta se za-smcjala in navalila z vprašanji. Toda samo župniku se je posrečilo izvedeti od mene vse. — Povejte mu vendar, odkod ti udarci. Novo budilko z zvoncem in kladivcem imate. Mogoče bo malček razumel Ali naj jo prinesem? — je ženica govorila župniku. — Ne! — je odgovoril. Potem mi je dejal: — Ali si ga res videl? — Sem. Enkrat, samo enkrat. Od daleč. Ko se je spuščal V zvonik. Cemu prihaja? Cemu nabija po zvonu? — Da oznanja ljudem, kaj naj delajo ves božji dan. — Kako? NOVELE Angel v zvoniku — Vidiš, zdaj bo kmalu poldne. Prišel bo in udaril z zlatim kladivcem dvanajstkrat po zvonu. Ljudje bodo vedeli, da je kosilo priprsvljeno. Prišli bodo z njiv in iz pristanišča domov. Oče, mati in otroci bodo pristo-pUi k mizi. Molili bodo. In obedovali. — Da. Tudi pri nas molimo tako. Vsak dan. — In kako je zvečer, ali veš? — Da, sedsj vem. Takrat angel zopet trka po zvonu. Potem pa večerjamo in gremo spat. — Vidiš, malček, zato On tudi prihaja. In udarja po zvonu. Vse se dogaja, kakor hoče dobri Bog. — čemu pa zvonijo drugi FREDERIC HOUSTON : REŠITELJ Zgodba is volikoga sveta V hotel sta stopila dva elegantna gospoda. Vratar jima je uslužno stopil naproti "Napovedana sva," je vzvišeno rekel višji gospod. "Ah, ali imam čast z mistrom Mellijem?" "Da." Vratar je z velikanskimi prikloni povedel oba gospoda v ravnateljevo sobo. "AH right'*, je rekel mister Melly po kratkem pomenku. "Za vaš hotel plačam milijon. Toda pod pogojem, da lahko prve štiri dni še prekličem kupčijo. Dotlej bi rad pregledal promet in poslovanje v hotelu, da se prepričam, ali se mi kupčija izplača. Milijon shranim v vaši banki in če po štirih dneh ne prekli- Very Dangerous "Un-American Activities" zvonovi: zjutraj, opoldne, zve- čem kuPč*j*. lahko milijon dvignete." Hotelir je kar žarel od sreče. Čer — Zato, ker prihaja takrat angel trkat na zvon. Tale naš Mlster Melly je zasedel ravna-cerkovnik pa sliši in teče zvonit, tcUsko mesto. Mimo tega se ni da zvon na daleč in na široko nič spremenilo in gostje so na oznani, kaj moramo početi tisti tihtm V2eli na znanje, da je mi-trenutek. sler Melly postal rsvnatelj. — Tako je! Tudi očetu in ma- T™!* dan zarana pa je goste mi bom povedal Zdaj bodo uvi- čakalo neprijetno presenečenje. SOMETHING TO WORRY ABOUT . — Hanay ia the Philadelphia I&uirtr. deli, da imam prav. Nič ni brez božjih angelov! Starega župnika pa je prevzelo močno ganotje. Vse podobice mi je dal, kolikor jih je mogel najti, ženica mi je pa nabasala z nečim žepe. — Ali naj ga zdaj peljem domov? —- je vprašal cerkovnik. — Ne! Sam grem z njim! — je odvrnil župnik. Stopila sva iz hiše. — Kaj je zopet napravil, gospod župnik? — je vprašala moja mati, čim naju je zagledala. In ko ji je vse povedsl kako in kaj, je začela tožiti. — Čuden otrok je. Vse bi rad videl, vse vedel. Ne igra se brezskrbno kakor drugi otroci. Močno se bojim, ds bo kasneje zašel na stranpota. Pravijo, da takile otroci pozneje zaidejo. Župnik pa jo je zavrnil: — Nikar se nič ne bojte zanj, gospa. Karkoli se bo zgodilo z njim, vedno bo eden tistih, ki verujejo v Boga in v njegove angele HVALA P. BENEDICTU Tudi Peter Benedict je povabil urednika tega lista, naj pride z ženo na počitnice v Califor-nijo. Pravi, da bosta na njegovem domu deležna vse postrežbe in lahko ostaneta tam kolikor časa bosta hotels. Skoda, da se človek takih vabil ne more posluiiti. Dalje Peter piše, da je bila njegova žena vsled ponesrečbe 33 dni v bolnišnici in da ji gre zdravje na bolje. 2 e 1 i m o nji čimprejšnjega okrevanja in obema najboljše. e • e e • • e e e • • e e • e e e - • e e • e e e e e e • e t. •eeee««eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee t : o o o PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI k I , USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV (K) JE TUBA ZA NOVO DRUŠTVO | NAROČITE SI DNEVNIK PROS VETA 66 Naročnina sa Zdrašeae dršave (iavsemšl Chlcaga) la Kaaado lt.ee aa leta; $4.M sa pel leta; fS.ee sa ietrt leta; ss Chicago te Cook Ce., is.se ss eelo lato; 94.71 sa pel lata; ss laosemstvo $11. Naslov m list In tajništvo \ot 2657 SOUTH ^WNDALE AVENUE CHICAGO 33, ILLINOIS Vratar, ki je imel nočno službo, je zjutraj na smrt bled razodel, da so se ponoči vtihotapili v hotel neznani zločinci, oplenili hotelsko blagajno in pobrali gostom dragotine iz safov. Mister Melly je sklical goste in jim oznanil neprijetno novico. Preiskava se je takoj začela, vendar od vsega početka ni nakazala nobenih sledov. Vrata jeklene blagajne so bila nedotaknjena. Drugi vhod v blagajniško sobo je držal skozi ravnateljsko pisarno, toda tod ni mogel nihče priti do blagajne. Zdajci Je pred goste stopil gospod, ki je spremljal mistra Mellyja. "Dame in gospodje! Za tatovi zaenkrat nimamo nobenih sledov. Rad bi pa nekaj nasveto-val. Jaz sem predstavnik velike zavarovalnice in sem pripravljen zavarovati blagajno z vsem imetkom pri vlomu, in sicer lahko sklenem pogodbo z dva tedna starim datumom. Vsi, ki ste prizadeti, izpolnite prijave, vplačate enoletno zavarovalnino, pa bomo škodo priglasili šele potem, ko boste imeli zavarovalne police že v rokah. Gostje so bili osupli. Brž nato pa so prav navdušeno sprejeli nasvet. "Toda, kako boste dokazali, da ste pogodbo z nami sklenili že pred dvema tednoma, ako boste pogodbo odposlali šele zdaj?" je vprašal nek starejši pikolovec. "To pa kar meni prepustite," je rekel zastopnik zavarovalnice. "Nikoli nisem imel navade, da bi dnevno in sproti obračunaval .o sklenjenih pogodbah. Zato tudi to pot ne bo nič sumljivega, ako pošljem svoji zavarovalnici dva tedna stare prijave." Pogodba je bila sklenjene. Kajpada je zdaj želel sleherni gost še kaj zaslužiti in je priglasil kar najvišjo vsoto. Rešitelj je izpolnil prijave, pobral de-narce in gostje so se pomirjeni razšli. NAŠE AKTIVNOSTI Zbira ANNE BEN IGER Za naš list sts se priglasila dva nova zastopnika. Frank Le-ben. Forest City, Ps., kjer je nas zastopnik tudi Anthony Drasler Jr. V Pueblu, Colo., pa je sedaj naš zastopnik John Stonich, ki je nadomesetil Louisa Malenška. Stoničev naslov je 2719 E. Routt Ave. Vsem prijateljem tega lista v Pueblu priporočamo, naj gredo J. Stonichu na roko. V Pueblu smo imeli od vsega začetka, od kar Poletarec izhaja—to pričajo naši rekordi—že mnogo dobrih agitatorjev. Naselbina ima še množico oldtimerjev in tudi prijatelje našega tiska med mladino. Le organizirati bi jo bilo treba. Kaj, ako se bi naši pionirji nekoliko pomladili in znova začeli... agitirati. ** Frank Leben, ki ga omenjamo zgoraj, se je povrnil v Forest City po treh letih bivanja v Clevelandu. Pravi, da ker sedsj ima prilično časa, ga bo uporabil za našo agitacijo. To je dokazal s tem, da je poslsl že tri nove naročnine in obnovitveno. In ob enem nam zagotavlja, da bo razprodal toliko izvodov Druž. koledarja kolikor mu bo največ mogoče. ljem Proletarca." tV Med drugimi je nas razveselilo sledeče pismo: "Priloženo sta tu $2 v tiskovni sklad, z željo Proletarcu, da bi imel v svoji borbi čimveč uspeha." Ob enem vošči s. uredniku čimprejšnje okrevanje. To je pisala Mary Knez iz Dearbona, Mich. Enake želje so mu izrazili v pismih na naš urad Jacob Ambrožič, Anton Shular, Frank Klune, John Stonich. Peter Benedict in dru- * •. jati konfuzna mnenja med ljudstvom. Ampak naši ljudje so v tem oziru na varnem vsled svoje delavske politične vzgoje in pa zaradi naprednih listov, ki jim politične toke pravilno razlagajo. tV Nekaj opomb o naših agitatorjih: Louis Barborich, Milwaukee, je svojo bolezen premagal in je spet čil ter zgovoren kakor je bil. "Moral se bom paziti", je dejal v Waukeganu, "ker nisem več mlad". A je za svoja leta trden, kar priča posebno njegovo težavno agitacij-sko delo, ki pa ga z užitkom izvršuje. Na konferenci je nabral prilično vsoto v tiskovni sklad, kar je v izkazu v tej številki. Vrh tega je nam preskr-bel ob tej priliki še enega novega naročnika. Martin ( Judnich, Waukegan. ne samo iz Clevelanda temveč mnogo gostov tudi iz Girada, Barbertona, Loraina, Fairporta, Pains villa. Salema. Warena itd. Vsi ste dobro došli in v imenu Zarje vas prav lepo pozdravljam. Vaš "večni popotnik" Anton Jankovich, 14214 Westropp ave. (Tel. SI 6603.) Jacobu Vidru se obrača na bolje Chicago. — V našem Centru Jacka Vidra že precej časa ni bilo na izpregled. Poleti je na našem vrtu kosil travo, škropil in gladil balinišča. In pomagal kjer je pač še treba. Jack Vider je star že 77 let in v Ameriki že precej nad 30 let. Ko se je Jack vračal dne 8. nov. ob 9. zvečer domov, ga je na križišču Lawndale ulice in je ob koncu tega zborovanja iz- 23. ceste, tik njegovega doma, IMvAil IAMM. IA^.JI. _ _I__________1 aa.«.. ročil lepo število oglasov — ozi roma bolje rečeno, vsoto zanje, podrl taksi in mu zlomil nogo. Jack je dobil poškodbe tudi na magal v avto ter ga odpeljal v St. Anthony Hospital. Zdravi se dobro. Obiskujeta ga največ hčeri znane Volkar-jeve družine, katerima je po njuni materi Jack Vider stric. Drugi dan sta sedela v oddelku mednarodnega ekspresa dva elegantna gospoda in mirno vlekla vsak svojo pipico. "Koliko je čistega dobička? "Tri sto tisoč." "Kupčija ni bila slaba." "Vrhu tega pa spodobna! Vse, kar sem bil pobral is blagajne, sem tja spet vrnil. Noben gost ni oškodovan. Samo zavarovalnino so izdatno plačali. Mislim pa, da te reči ne bodo obešali na veliki zvon, ker bi po takem morali vsi priznati, da so hoteli zavaroval nico ogoljufati." ŠTEVILO ZAPOSLENIH IN BREZPOSELNIH Iz podatkov v U. S. News v Washingtonu je razvidno, da je bilo v oktobru 59,204,000 delavcev zaposlenih, sli 332,000 več kot septembre. Mesece oktobrs je bilo število brezposelnih 1,687,000, ali 225 tisoč msnj kot v septembru. Nsš stari prijatelj John Teran v Elyju, Minn., piše: "Danes, dne 7. novembra je tu zapadlo že nad čevelj snega. Sem starina — 74 let — in se ne počutim dobro... Iskrene pozdrave vsem." John Teran je nedavno poskrbel, da prevzame namesto njega zastopništvo za kolektanje naročnin na Proletarca in za razprodajo koledarja Matt Praprot-nik. Dobil je tudi oglase v koledar, enako Jacob Kunstelj, ki je tudi že naš star znanec in zastopnik Proletarca na Elyju. Razprodajo koledarja v naselbini Canonsburg-Strsbane, Pa., je letos prevzel Jacob Psvčič, tsjnik društva št. 138 SNPJ. Dobil je za v koledar tudi precej oglasov. Mary Marinšek, Gallup, N. Mex., je poslala tri celoletne obnovitvene naročnine in novo naročnino v Jugoslavijo od Jennie Marinšek za njenega brata. In ob enem je poslala prispevek v tiskovni sklad. Ob koncu pisma pravi: "Iskrene pofcdrave uredništvu, upravništvu in čitate- Dr John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 1714 wist tet* street Tal. Crawford Stlt OFFICE HOURS: t:se to 4 P. M. (Except Wed., Sat. and pun.) S:SS te S:Se P. M. (Except Wed., Set. and Sun.) stie Se. BMgeway Ave. TeL Crawford 144* 11 n#AtStta*ft7Se **** Konferenca Prosvetne matice in JSZ v nedeljo 9. novembra v Waukeganu jc bila ne le dobro obiskana temveč tudi v drugih ozirih zadovoljiva. Presenetljivo mnogo dobrega in stvarnega se je stisnilo v dobre dve uri razprav. Kot je dejala ena zastopnica — "šla bi na sejo te sorte 40 milj daleč kadarkoli." Četudi je res, da na kulturnem in splošnem prosvetnem polju naši ljudje po deželi niso več tako delavni kot v prošlih letih, so vendar take konference, kot smo jo imeli dne 9. novembra v Waukeganu, najboljše zrcalo, ki nam da priliko videti, kje in kako so naši napredni krogi aktivni in kje ter na kakšne načine uspevajo ter žanjejo dobre rezultate s svojim delom. N. pr., na tej konferenci v Waukeganu je bilo prilično po-roeano o dveh zadružnih enotah (v Waukeganu in No. Chicagu), ki sta se združili v eno centralo. Oziroma sta sedaj eno s skupnimi podružnimi prodajalnami ter drugimi ustanovami, ki.so jih prej posamezno vzdrževali. V diskuziji o zadružništvu v tem kraju smo nekateri izmed nas prvič izvedeli, da je* pobudo za slovensko zadrugo v Waukeganu dalo žensko društvo št. 119 SNPJ. To je bilo leta 1920. In danes se pionirke ter pionirji lahko radujejo, da po tolikih naporih imajo konsumenti v tem okraju zadružno podvzetje, ki je eno izmed najboljših uspeva-jočih konsumnih zadrug v tej deželi. Slično smo čuli od Milwauča-nov, kako so uspeli vzdržati svoj pevski zbor Naprej skozi desetletja, Starejši so vztrajali, da so mlade pridobili in jim polagoma prepuščali zbor. Pevci mlsjše generacije so sedaj v večini. Tako so pevski zbor ohranili in Milwauke ter West AUis sta še vedno živahni naselbini, t* V razpravi o sedanjem položaju se je poudarjalo, da je baš radi obstoječih vsekrižem zapletenih razmer kaj lahko ustvar ker oglase je že prej poslal. On obrazu. Šofer taksija mu je poje bil predsednik konference in nas zabaval pri tem s svojim posebnim humorjem. Zelo nas je veselilo spet srečati Kristino Podjavoršek iz Milwaukee ja in Anno ter Franka Puncerja. Frank je bil zapisnikar konference. Helen Jereb, Waukegan, je želela, da bi zborovali tudi popoldne. Zelo sta ugajali poročili o zadrugi, kar deloma omenjam že prej, ki sta ju podala Jack Mesec in Math Ogrin. Za tajnika te konferenčne organizacije je bil izvoljen soglasno znova Louis Zorko. Joško Oven je imel kratek govor v prid Proletarca ter drugih naših publikacij. Napravil je iz-boren vtis. Ttfr Kako uspeva naše delo pri Am. druž. koledarju, je bilo pojasnjeno na prvi strani v prejšnji številki. Gre nam izpod rok v danih razmerah kolikor mogoče dobro in upamo, da se bo tudi čimboljše končalo. Na Zahvalni dan vsi na koncert "Zarje" Cleveland, O.—Tudi letos kot vsako leeo priredi naš delavski pevski zbor Zarja svoj koncert v četrtek 27. nov., torej na Zahvalni dan. Poleg obilo pevskih točk ie na sporedu spevoigra ali opereta "Ponočnjaki". Ta velika prieditev bo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek sporeda točno ob 4. pop. Vstopnice v predprodaji so po 85c, pri blagajni pa bodo $1, vštevši davek. Vsi, ki posečamo Zarjine kon- PREDVAJANJE STAROKRAJSKIH FILMOV Pueblo, Colo.—Tukajšnja podružnica SANSa priredi v nedeljo 16. nov. prosvetno in razvedrilno zabavo, ki se vrši popoldne in zvečer v našem domu. To bo nekaj izrednega. Popoldne se prične program. To bo ob treh. Bodo na sporedu pozdravi, petje, godba, harmonika nato pa predvajanje slik. Da bo še boljše povedano. Zvečer točno ob 8. bo po omenjenem sporedu pozdrav, zaigra tamburaški zbor in nato bo kazanje slik. Po sporedu sledi ples in prosta zabava. Igral bo tamburaški zbor. i Vsi Slovenci in Hrvati, sploh vsi naši rojaki Jugoslovani so vabljeni na to priredbo. Zadovoljni boste s sporedom in s postrežbo. John Stonich, predsednik podružnice št. 109 SANS. Jugoslavija trdi, da zavezniki v Trstu kršijo pogodbo Jože Vilfan, jugoslovanski delegat v zaščitnem svetu Združenih narodov, je obdolžil zavezniško vojaško vlado v Trstu, da je kršila mirovno pogodbo. V pogodbi je določba, ki pravi, da se vse prizadete vlade obvezujejo, da bodo izpolnjevale pogodbine certe že mnogo jet, posebno zad-1 provizije. Jugoslovanske obla-nja leta. se z užitkom spominja- sti trdijo, da je vojaška oblast mo njenih dobro podanih kon- ki Je v rokah ameriških in brit-certov in pa prisrčne zabave, ki skih predstavnikov, dovolila po-smo jo bili deležni na teh nje- Ciljanje blaga iz Trsta v Italijo, nih prireditvah. Nič ni bolj pri- kar Je Proti pogodbi. Poleg tega jetnega kot ako vidiš krog sebe Je ista vojaška oblast dovolila same vesele, domače obraze in uvažanje blaga iz Italije v Trst, je dobrohotno, praznično dočim Je strogo prepovedala uvoz in izvoz iz Jugoslavije v Trst in obratno. Jugoslavija se je upravičeno pritožila pred varnostnim svetom, kajti zavezniške vojaške oblasti na tržaškem ozemlju ves čas izzivajo jugoslovansko prebivalstvo ter favorizirajo italijanske naseljence. eoooooooaoaooooooeoooooooo j BARETINCIC & SOK s e f POGREBNI ZAVOD TjL 90-901 4S4 Broad Street JOHNSTOWN, PA. vse razpoloženo. Vidiš tu znance iz vsega mesta in iz sosednih naselbin. Zarja si je oskrbela po osvoboditvi Slovenije in Jugoslavije bojevite partizanske pesmi, ki jih predvaja na svojih koncertih in čuli jih bomo spet 27. nov. in ako so jih peli z zanosom prej, tako jih bodo na tem koncettu posebno ako jim avditorij napolnimo kot smo ga lansko leto na ta dan. Ali se še spominjate, kako prijetno je bilo? Nekateri celo domov nismo hoteli iti in še naslednji dan praznovali ta Zar-jin praznik. Kajti njeni koncerti na Zahvalni dan so ob enem Zarjino žegnanje. Zato naj vas v četrtek 27. nov. vodijo spet vsa pota v Slovenski narodni dom. Vstopnice dobite pri pevcih in pevkah Zarje pa tudi pri podpisanemu. Ako mi telefonično sporočite, vam jih pošljem, ali pa prinesem, naši Zarjani in Zarjanke pa vas bodo razveselili z izbor-nim koncčrtom in spevoigro, po sporedu pa fino postregli v prijateljski domači družbi. •Nadejamo se velike udeležbe IZVESTJA KRITIZIRAJO VOJNE HUJSKAČE Izvestja, glasilo sovjetske vlade, trdijo, da predsednik Truman in državni tajnik Marshall strašita ameriško ljudstvo pred "rusko nevarnostjo" zato, da bo podprlo Marshallov načrt pomoči zapadni Evropi. "Ta propaganda ima edini namen, da zakrije resnični cilj, da spremeni Evropo v bazo ameriške ekspanzije, piše omenjeni list. PREBIVALSTVO NA JAPONSKEM RASTE Tokijski list Mainiahi poroča, da bo letos število • japonskega prebivalstva doseglo 78,000,000 ljudi, dočim je prebivalstvo Japonske pred par leti štelo 73,-000,000. Porastek v tej dobi znaša okrog 5,000,000. ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. Trni MOHAWK 470? 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS I KOLttAfttv , Novemtr 19t \M7. KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KRIZE IN SLOVANI Pile Joseph Kotor, Detroit, Mich. Če vzameš v roke časopis ali pa poslušaš radio, vedno slišiš o eni ali drugi svetovni krizi, lakoti in gonji proti organiziranemu delavstvu. Listi pišejo o ameriški dobrosrčnosti, o veliki 'podpori", katero dajejo Grčiji, Angliji, Kitajski, Italiji in Nemčiji itd. Za naše slovanske vojne zaveznike pa nimajo niti dobre besede več*. Grčija je dobila sorazmerno več kot katera druga država take "podpore'' iz Anglije in Amerike, toda grško ljudstvo je vedno v slabšem položaju in kriza se stalno poostruje. Isto je z Anglijo, Kitajsko, Italijo in Francijo. Posojilo za posojilom ni zaleglo čisto nič v teh državah, kar je nekaj zelo čudnega, posebno če pomislimo, da si slovanske države pomagajo brez teh posojil, da se življenski standard v slovanskih državah počasi toda stalno izboljšuje. Tukaj vidimo nepobitne kon-tradikcije in pouk, če hočemo pogledati tem stvarem do dna, če se hočemo iz teh kriz naučiti in spoznati prave temeljne vzroke, kar bom v svoji skromni zmožnosti poskušal dokazati v tem članku, pa bomo laglje podučili tudi druge, ki ugibajo o vzrftkih teh kriz. "Pomoč," katero dobivajo v roke protiljudski elementi v Grčiji, Italiji, Angliji, Franciji in Kitajski, ni bila niti namenjena revnim slojem, tistim, ki gladu-jejo. Od posojil, katere te države dobivajo, niso doslej niti bodo poslej, koristile revnim slojem, ker so vss ta posojila diktirana od strani imperialističnih bankirjev in trustov, da bi s takozvano "finančno pomočjo" dobili popolno gospodarsko in politično kontrolo. Režimi, ki sprejemajo ameriško "pomoč", nimajo ničesar skupnega z ljudstvom, pa zato in poglavitno zato dobivajo posojila iz Amerike. Če bi vlade v slovanskih državah bile istega značaja, bi ravno tako in brez najmanjših težav dobivale posojila v Ameriki pod istimi pogoji, to se razume, česar pa ljudske oblasti nikakor ne smejo dovoliti, da bi tudi sedaj po zlomu Nemčije in Italije zopet padle v gospodarsko odvisnost od tujih izkoriščevalcev. To je pravi vzrok silovite jeze na Slovane, ki si tudi brez zunanje pomoči gradijo industrije, ki so tem ljudem najbolj potrebne za boljše življenje. Potem so še drugi razlogi za jezo nad Slovani, toda niso tako važnega pomena, pa vendar so tesno povezani z gornjimi. Prvič, Slovani so danes združeni in kot taki niso več na razpolago za medsebojne vojne. Drugič, slovanski narodi so se po prvi svetovni vojni marsikaj naučili v znanstvenem in - političnem ozfru, zato so danes najmočnejša sila za vzdrževanje miru, najglasnejši zagovorniki socialnih pravic, kar ni po volji tisočletnim zatiralcem Slovanov. Slovani so doživeli tako velik duševni preporod, da so daleč prehiteli ostale evropske narode, ki so se smatrali za neka višja bitja, za bolj kulturne itd. % . SANS in ameriški Slovenci Ameriški Slovenci, to je večina poštenih Amerikancev slovenskega porekla, deloma vedo glavne vzroke za današnje krize po svetu, ker se SANS potrudi in nam objasni prave vzroke teh kriz, da nas lažnjiva propaganda ne potegne za nos kakor to dela z onimi narodnostmi, ki Henry Wallace je svaril in epozarja rta napake, katere se dogajajo pod krinko "pomoči" sestradanim državam. On zahteva, da se* tem revežem da pluge in poljedelske stroje, temena in živež, ne pa morilnega orofja ia bratomorne vojne, ker taka politika vodi v tretio in še straš-nejšo vojno, v fašizem ali celo v iztrebljenje vs^ga človeštva. Neka/ o tem In onem iz (bivše) trdnjave j nimajo tako zdrave organizacije li A * ;n kakor je SANS SANS ščiti ne VemoKra^l^ samo svoje članstvo pred poli- Delrcif, Mlch. — Vinska trga-tičnimi zavajalci, ampak kaže tev, ki jo je priredila podružni-pravilno pot vsem ameriškim ca SANSa Št. 108 je zelo dobro Slovencem kolikor v mednarod- izpadla v vsakem oziru. TJdele-nem oziru toliko tudi v amen- žba je bila obilna. Tatov in uz-Ških zadevah. movičev je prišlo ve£ kot pa Kriza ni zadela samo nekate- ?mo jih pričakovali. Kradli so re evropske države, ampak ves vsi —- stari in mladi. Se vaški kapitalistični svet. Tudi Zdru- čuvaj se je nalezel te bolezni in žene države niso izjema, čeprav potegnil za sabo tudi vaškega delamo vtis, da smo na konju, j škrlca. Sodnik je edini, ki je Gotovo ni med nami nikogar, ki i ostal na svojem mestu, pa ne bi se veselil ameriške krize, saj zato, da bi dajal drugim vzgled vsi vemo, da bi to pomenilo, da ampak radi tega ker ga noge si ne želimo gladovanja kakor- bole. Vedel je, da bi ga takoj šno je vladalo pod Hooverjevo ujeti, če se bi pridružil a komaj 75 odstotkov valcev. Ze celo stoletje je Italija bila odvisna od "nevidne imovine" — od denarja, ki so ga svojcem pošiljali izseljenci in od milijo- Župnik Joža Stupiea je bil res g- M takšno socialno srce Stupe- ^ za prebrano svojih pre^i aretiran 27. marca 1947, toda ne '«*. ki je dvakrat ociganil slo-kot cerkveni zastopnik, ampak venske rojake: One v Ameriki, zaradi kaznjivih dejanj, vsled da so si odtrgali od.svojih skro-katerih mora pred Jugoslovan-^mnih sredstev, in one doma v sknni sod išči odgovarjati vsak j požganih domovih, ki so upali in jugoslovanski državljan. verjeli v pomoč vsakega sloven- n0V dolarjev,* ki jih ji je prine- Aretirani Jože Stupiea je znal f****10^' V taUrJU ali brez & turistika. Dohodki slednje organizirati pošiljanje paketov so W« ogromni, kajti i^i tisoče yd Slovencev v ZDA na svoje; Seveda ni mogla biti po volji in tisoče turistov u vssh krajev lastno ime za uboge in po vojni [.Jtefetu Stupici oblast, ki je vz-'sveto je prihajalo v Italijo ua prizadete farane. Hinje so bile ras,a iz ljudstva in sodila po c^lcd starinskih zanimivosti iz požganc tekom vojne in ni bilo Pravici ne glede na socialni po- dobe pred prihodom krščanstvu, stanje kmetov zavidanja vre- loiaJ krivca,.ne glede na to, ali Mussolini si je zelo prizadeti no ker jim je vojni požar vpe-'^o bib njegove roke žuljave od val, da napravi iz Italije samp-pelii njihove hise in gospodar- dcla P3 gladke od štetja stojno državo v ekonomskem jn ka poslopja. Ostali ao bre*ob-'^nkovcev. Zato je v pismih in,Političnem smislu. Sicer mu je lek in čevljev. Dobro srce naših1 dopisih v Ameriko blatil in ob- s svojim blufanjem uspelo, da ameriških Slovencev ni moglo! rekoval slovensko ljudstvo, ljud- so mnogi drveli ^ njim, ker je mirno gledati kako trpijo nji-|,ke odbore in ljudska sodišča, brenkal na nacionalistične stru- hovi dolenjski rojaki. Na tisoče) V treh mesecih preiskovanja ne in jim <*U"Wjal obnovo paketov je prihajalo in še prihaja na Dolenjsko, ki je najbolj trpela med vojno od vseh slovenskih pokrajin. Zopet se je uveljavila slovenska vzajemnost' gUa ni in čut pomaganja rojaku v ne- njemu, v novomeških zaporih je Stupiea spoznal neizprosno pot ljudske pravice, ki je Ukopalo vso njegovo moralno bedo. Nobena bila uporabljena proti pač pa težke obtožbe tsreči. Na poziv nekaterih ame- njegovih faranov. Ker je bil sla-riških katoliških listov so pričeli bega zdravja, je bil poslan v bol-prihajati paketi tudi na Jožeta nišnico. Zdravnik preiskovalne- Stupico. Do tukaj je vse v redu in bi ljudje v Hinjah lahko prejemali pakete, katerih so bilUto-liko potrebni, kot tisoči in tisoči ostalih Slovencsv. Toda Jože Stupiea, ki je prejemal pakete brezplačno, ni pokazal človekoljubja, kot so ga nasi ameriški rojaki, ampak je svojim bosim in raztrganim fa-ranom zaračunal vsak predmet, ki ga je delil iz paketov. Ni pa računal po cenah, ki so predpisane na tekstilne predmete in obutev v Sloveniji, ampak je šel po grabežljivi poti črnoborzijan-cev. Hinjski farani so prodajali zadnji rep iz hleva, da bi si mogli kupiti za svoje otroke čevljev in perilo. Kar je ušlo nemškim roparskim rokam, ni ušlo župnikovi blagajni. Ljudstvo je mrma'o ob nedeljah po masi, na njivah pri delu, na sestankih voliicev. Ljudje so spraševali, zakaj lahko sosedne vasi okoli Žužemberka dobivajo od svojih znancev in prijateljev iz Amerike obilico blaga v paketih. ne da bi plačali niti centa za to. a Hinjani pa so morali plačevati po 1000 in še več dinarjev za par čevljev, spodnje perilo itd. Ljudska oblast, izvoljena od ljudstva samega, ni smela izigrati zaupanja ljudstva in je Stupico prijela ter začela celo zadevo raziskovati. Ko so ljudje videli, da se nova oblast ne boji nobenega gospoda, ne civilnega ne cerkvenega, so odprto in brez strahu iztresli pred sodniki svoje pritožbe. Tako je povedal delavec Alojz Obrstar, rojen v Selih in sedaj stanujoč v Lopati, ki spada pod Hinje, da je moral plačati župniku Jožetu Stupici 400 dinarjev za par nizkih čevljev ($8). Se več stotakov je moral odšteti župniku Janez Mola k, ki mu je moral plačati nič manj kot 1600 dinarjev ($32) za par moških in ženskih čevljev; za dve moški obleki, za spodnje hlače in za pullover sweather je pa moral dati kar čisto nov sod 400 litrov veliko- ga zapora, zn*ni bivši plezalec in alpinist dr. Vladimir Kajzelj, ga je pregledal 3. junija 1947 in ugotovil, da boleha na degene-raciji srčne mišice V bolnici se mu je stanje poslabšalo ter je uprava bolnišnice ugotovila njegovo smrt dne 24. junija 1947 zaradi 'anemia perniciosa—myodegeneration cordis comp* Stupiea je bil mučenik, toda rimskega cesarstva; na drugi strani pa je razvil vlado korupcije. Skuial je dvigniti poljedelske pridelke, kar pa mu je le deloma uspelo. Njegov "vpliv" je bil zgrajen na bahariji, medtem ko so ljudske mase garale in sc slabo preživljale. Giad je že ud nekdaj grozil Italiji, ke. ~ama ni mogla pro-due i rat i dovolj za prehrano svojega ljudstva Pred zadnjo vojno je Italija uvažala velike množine žita iz Ogrske in Romunije, toda sedaj so ji te žitnice zaprte, niti nima denarja, da bi kupila potrebne količine žit«. Zato lahko gleda na vir pomoči v žitu edino le na Ameriko. Več kot 60 odstotkov hrane v Italiji obstoji iz žitnih prede- ne mučenik v službi cerkve ali Uv. Pomanjkanje mesa je tudi pa svojega ljudstva, ampak mu-;občutno, medtem ko imajo Ita- čenik svojega lastnega pohlepa. lij*ni dovolj rib. Pred vojno je Njegova krivda je v toliko več- Italija uvozila 600,000 ton žita ja, ker je zlorabil zaupanje ame- Letcšnji pridelek žita je znašal riških rojakov in revščino pogo- samo 179 milijonov bualjev, relcev in vojnih sirot. Nikogar pred vojno pa 264 milijonov ne preganjajo ljudske oblasti, bušljev žita. Tudi pridelek ko-ne duhovnikov in ne drugih lju-1 ruze je zelo padel. Pred vojno di, ki prejemajo ln delijo vsebi- je importirala 8 milijonov ton no paketov iz Amerike. Na ti- premoga iz Porurja, sedaj pa ga soče pisem in izjav o tem priča dobi komaj 5 milijonov ton let- vsak dan. Stupiea je pa sam sebe no iz Amerike, spravil v nesrečo, ker pač ne Ekonomski položaj Italije je more nobena poštena oblast na slab v vseh pogledih, zato je od-tem svetu dovoliti takšno poče-njanje kot ga je on zagrešil. "Ameriška domovina" pa ho- j poštev dajatve iz Amerike, kar če s svojim pisanjem nadaljevati pomeni ekonomsko in politično krivično postopanje pokojnega odvisnost _ Stupice. Ona bi hotela izpodko- pati zaupanje ameriških roja- LetOSnji Mlklavi kov in poštene uprave v Slove- visna od uvoza iz inozemstva, a denarja pa ni. Tu pridejo v niji. Ona bi želela, da bi bil dar dobrih ameriških rojakov izkoriščan v politične namene. Ona si prizadeva, da bi bili paketi plačani in preplačani za gonjo proti lastni stari domovini. Slovensko ljudstvo, od njega izbrane oblasti bodo takšne poskuse zatrle, z veseljem pa pozdravile vsako socialno dejanje, ki hoče biti samo prizadevanje za težke žrtve slovenskih ljudi v njihovi borbi za svobodo in socialno pravico! bo Mi- Kadar sc spomnita svojcev v starem krajo, pošljite jim lanski ln pa letošnji Ameriški družinski koledar! Stane letošnji $1.65, lanski $1 M. Pošljite nam naalov in vsoto, drugo Izvršimo mi. NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINI IN SLOVENŠČINE STA Am^KO-$LOVEN§KI BESEDNJAK Gina $5.00 ANGLESKO-SLOVENSKO BERILO Cena $2.00 Avtnr .beh k«#K k DR f. J. KERN JOA*QČH> SPRCJSMA PBOLETAAEf 2301 SO. LAWNDALf AVC., CHICAGO 23, ILL. bo baje revnejši Poročila pravijo, da klavževa vreča lltos precej lažja vsled visokih cen igrač, ki bodo stale 10 odstotkov več, kakor naznanja American Toy Institute. 2e lani so bile igrače predrage za mnoge družine. Punčke z znamko "Raggedy Ann." ki so včaaih stale $1 in $2. sedaj stanejo od $4 do $10. Majhen voziček, ki je stal $1, bo letos stal $5. Starši, ki igrajo Miklavža za svoje otroke, bodo letos morali globoko poseči v žep, če bo v njem ka} ostalo. Kadar se spomni te svojcev w starem kraju, pošljite jim lanski in pa letošnji Ameriški dr* iinski koledar! Stane leteli $1.65, lanski $1.50. Pošljite na* naslov in vsota, drugo iirriiiui mi. Ko Vos ZAPEKA na rud i 'TRDOVRATNE KOT MULO' Ne jezite te na družino in prijatelje . . . Vsemite raje Trlaerjeva Greako Viae! ' (A) Zapeka bo naglo odlegla (B) Dobili boste DODATNO zdravo pomoč Vitamina B-l, Varno za vaakega člana družine. — Rabi ae čez 60 let. rri i-) T T T r i I < I 1 < i KOMENTARJI (Kanec a 1. strani.) Učne stranke, pa mislijo, da imajo dve? vVal zločin tU v je v naši deželi tako silovit, da je ikandal. Tu ne gre samo za trustjansko gonič. ki imajo politično zaščito in kršilce med sabo sami kuzuuje-jo. Gre se za otroke, za delavce in sploh za vse ljudi, ki niso več varni življenja ne na deželi in ne v mastih niti ob belem dnevu. Kaj, de bi predsednik Truman tudi v tem oziru oznanil kako doktrino? Koristila bi — ako ae je bi pravilno lotili, veliko bolj kot pa n. pr. koristi njegova • prvotna doktrino Grčiji. Oziroma slednji samo škoduje, kar je nedavno po ovinkih sam priznal, češ, dokler se ne zatre gerileev, bo od nas .podpirana grška (rojelistična) vlada na šibkih nogah. .tStavbinske industrija je tudi na kongresnem rese tu. Izpraševalci so dognali, da je to grd monopol. da razne "zveze" tirjujo cd novih ,kontraktorjev nemogoče pristopnine in pa potem še vicoko članarino vsako leto, in da so unijiki zastopniki udeleženi v tem raketirstvu To ni novica, a kongresni preiskovalni odbor se dela kot .da je nekaj zelo zločustega odkril V resnici bo Sla stavbinska stroka, ki je res vsa zavita v raketirstva tako dolgo taka kot je dokler bomo imeli sistem "svobodnega podjetništva". Naša živilska kampanja — [ namreč za pri trga vanje v pomoč gladnim v Franciji, v Italiji, v Avstriji in v Nemčiji, ima v propagandi še zmerom lepo ime. V praksi pa je označena za polom. N. pr., ob četrtkih so nam prepovedali jesti kokoši, race itd., da s tam hranimo z žitom Evropi v korist. Vzelo je dolgo, predno so kokošje rejci 'farma jem" v Beli hiši ter tam okrog dokazali, da perutnina poje na ta način še več žita. Kajti namesto da bi šla ob četrtkih na krožnike, mora ostati v svojih stajah in zobati. Naš vladni živilski odbor te resnice ni hotel priznati, a vendar je rakel, da lahko jemo piščance tudi ob četrtkih. Zabi-čuje pa, da naj se v restavracijah ob četrtkih nikdar ne ser-vira jajčnih jedil. Kar se tiče mesnin, tisti, ki si jih lahko privoščijo, se vladnih naredb ne drže, delavske družine pa so bile primorane v "odmerke" že pred T ruma novimi dekreti. v Saudi Arabiji ima z našo politiko veliko oprovki (Nadaljevanje s 1. strani.) in več, je dejal, da je njegov letni proračun prekratek $30,-000,000. Zahteval je, da mu ga ameriške oljne družbe krijejo po okrog pet milijonov na lato, poleg kar morajo na za dane jim koncesije ie sedaj plačevati. Ameriška vlada — in to je bilo še pod Rooseveltom, je hotela ohraniti oljne koncesije družbi ameriških oljnih magnetov in se odločila dati Iben Sau-du zahtevanih 30 milijonov dolarjev. To je storila tajno. Sporazumela se je z Anglijo na ta-le način. Dali vam bomo $30,000,000 v gotovini na vaš "lend and lease" račun, ki pa jih ne smete zapraviti zase, temveč jih skrivoma plačevati po obrokih kralju Saudi Arabije. Tako se je zgodilo. A in Ibn Saud je W1 te "angleške pod pore" toliko veeet, da ae je začel ohlajati napram Zed. državam, češ, Anglija mi pomaga, vi pa ne! Vzelo Je več mesecev intrigi-ranja, predno je bil Ibn Saud uyerjen, da mu cekini prihajajo od ameriških davkoplačevalcev,: Angleži mu jih le oddajajo. In zaradi teh ogromnih oljnih polj se borimo proti "komunizmu" v Grčiji in v Turčiji in sploh vsepovsod, kjer so interesi rvaših privatnih dobičkarjev v nevarnosti. E Pojasnilo im vprašanja o dobivanja vojcev v lodinjene države in drugo ) Vprašanje: Prejel sem pismo l od svojega strica v starem kraju, ki se je rodil v Italjji, kjer i |e živi. Rad bi, da b imu poma-, gal priti v to deželo. Jaz pa sem medu m dognal, da je italijanska kvota, kot one večine evrop-I sitih dežel, izčrpana oziroma na-! polnjena za yet let naprej. Ali je resnica, da bi moj stric mogel priti semkaj preje ako bi šel v kako deželo, katere kvota še ni napolnjena ter bi tam zaprosil zation Service v vasem pristojnem kraju. Vaš duplikat drugega papirja bodete kmalu po vložitvi te prošnje prejeli. Vprašanje: Moj nečak je vojni ujetnik britanske armade v Angliji. Rad bi prišel v to deželo. Kaj morem zanj v tem pogledu storiti? Odgovor: Dokler je vaš nečak smatran za vojnega jetnika, tako dolgo ne more zaprositi za ameriško vizo, da bi prišel v za vizo? Povedano mi je bilo, da t Zed. države. Kakor hitro pa je . angleška in irska kvota ni zda-1 spuščen na prosto mu lahko po- laiio napolnjena O«440ver: Res je, da kvoti Anglije in Irske nista napolnjeni, j Toda vašemu stricu , to ne more i biti v pomoč. Izseljenec se prišteva h kvoti one dežele v kateri je bil rojen in ne one v kateri znabiti sedaj biva ali kjer Je sedaj državljan. Prav malo magate, da pride k vam v Ameriko. Takrat mu lahko pošljete izjavo jamščine. Ko to prejme, naj gre k najbližnjemu ameriškemu konzulatu in vloži prošnjo za ameriško viz^. Ako ste vi najbližji sorodnik tega nečaka v Zed. državah, tedaj bo uvrščen v kvoto. Ravno sedaj je |je izjem v .tem >gledu, torej' z? vstoP, v nko, radi tega bo vzelo dokaj iste navajajo: Recimo, da potuje b starši v Ameriko mladoleten otrok, se v njegovem slučaju napravi izjemo, tudi ako ni • bil rojen v deželi, v kateri sta se rodila starša in pod katere kvo- časa preden pride na vrsto. Njegova pripustitev v to deželo pa seveda ni zavisna le od kvote — zadostiti mora tudi vsem dru- gim predpisom in zakonom nato sta dobila dovoljenje*za"vstop tj^SuS^ V ^ državc Nai" IxfntJiIrn lohlrn hririo tr A m»rilrr» > »O'JSe DO I Istotako lahko pride v Ameriko pod kvoto moževe dežele žena imigranta, .ako je kvota njene rojstne domovine izčrpana, ona dežele njenega moža pa niti zda-leka napolnjena. V slučaju vašega strica seveda -ni izjeme — čakati bo moral na italijansko kvoto. Vprašanje: Ko sem zadnjič hotel napraviti prusnjo za državno delo, sem bil vprašan naj prinesem državljanski papir. Na . žalost sem odkril, da sem ga zgubil. Zelo sem v zadregi Kaj naj napravim? •Odgovor: Dobite lahko duplikat vašega "drugega papirja ako izpolnite tiskovino N-565,1 bralka, Zaptdna Virginija, Ken-katero dobite pri vsakem uradu tucky, Alabama, Mississippi, Ar-naseljeniške in naturalizacijske konsar, Oklahoma, Montana in službe Zaeno z aplikacijo ali Idahc, marveč so imele še zgu-prošnjo morate predložiti svojo Lani pa se jo nazadovanje sliko v' treh izvodih ter temu dodati nakaznico za en dolar — ako pošljete po pošti, napravite Money Order, katerega naslovite na: Commissioner of Immigration and Naturalization Service v Washington, D. C. Potem pa tiskovino (Form N-565), Money Order in tri slike pošljite ako skušate dobiti na-daljne nasvete in podatke ko bo vaš nečak spuščen na prosto ter ne bo več imel statusa vojnega ujetnika. — Common Council Porastek prebivalstva led. driav Cenzurni biro naznanja, da je prebivalstvo Zedinjenih držav v zadnjih sedmih letih naraslo za 8.9 odstotka do 1. julija tega leta. Skupno prebivalstvo znaša 143,882 000. Porastek prebivalstva so ^4znamovale vse države razen enajstih. Pcrastka niso imele države Severne in Južna Dakota, Ne- teh prebivalstva ustavilo tudi v državah. Največji porastek na prebivalstvu ie imela v zadnjih sedmih letih država* Calif orni ja, namreč 48 odstotkov. Njeno prebivalstvo je 1. julija znašalo 9,876,000. Na drugem mestu je država Oregon, ki je pridobila na: Immigration and Naturali-| na prebivalstvu v tej dobi 39 od- stotkov, District of Columbia (glavno mesto Washington) 29 odstotkov, država Washington 28 odstotkov, Nevada 27r/t, Arizona pa 31% ter druge države manjše odstotke. V teh številkah ni vključeno število vojakov, ki se nahajajo v tujini, največ na Japonskem in v Nemčiji ter na ducate drugih krajih po vsem svetu. •Dočim je porastek prebivalstva v tej dobi v državi Illinois znašal okrog 5 odstotkov, je znašal v Ohiju \2'/<, v Pennsylvani-ji pa nekaj .nad 3'a . Michigan je imel 18^ porasta. Wisconsin nekaj manj kot 5'/< in Minnesota manj kot 4' v. Prebivalstvo se je v tej dobi najbolj skrčilo v Severni Dako-ti, namreč za 14 rA , v Južni Da-koti za 12VA in v Montani za 11 odstotkov, Največ prebivalstva so pridobile države ob Pacifiku: California, Oregon, Washington, Nevada in Arizona. Država New York je imela 4.5 '/* porast ka Največ prebivalstva imajo države New York, ki, ima 14,000,-000 ljudi, Pennsylvania 10,-000,000, California nad 9,000,-000, Illinois nad 8,000,000, Ohio več kot sedem in pol milijona in Texas sedem milijonov. Število prebivalstva se množi ne samo v Zedinjenih državah, ampak tudi na Japonskem in v Nemčiji, ki sta bili v zadnji vojni poraženi. Sovjetska unija beleži velik naraven pora6tek prebivalstva, poleg tega pa je po vojni pridobila na ozemlju, kjer živi več milijonov ljudi. Turistika prinesla Angliji nad $72fi00fi00 Angleški vladni urad za turi-stiko poroča, da so turisti — bilo jih je 312,000 vsega skupaj— v prvih desetih mesecih tega leta pustili v Angliji $72,000,000. Nad 90,000 turistov je bilo iz Zed. držav, drugi so bili iz Kanade in ostalih angleških domi-njonov, iz Evrope in raznih drugih krajev po svetu. Ako je številka v oklepaju na vašem naslovu nižja kot pa je tekoča številka Proletarca (vidite jo na prvi strani), pomeni to, da vam je naročnina potekla. Prosimo, da jo obnovite. GUcago and Northern Illinois... national Center for Technical "Know-how" obnovi jo t Mednarodne telefonske zveze se obnayljnjo jako počasi. Z Beogradom in Ameriko je bila obnovljena šele pred nekaj tedni, med Atenami v Grčiji ki Londonom pa šele v oktobru. Ta zveza je bila pretrgana leta 1939. POZNANA med vojno kot največje splošno produkcijsko * središče, Chicago in Severni Illinois nudita tovarnarjem neprimerno osredotočenje tehnične izvažbanosti in znanja. Tu se nahajajo vešči tehniki, posebne šole in knjižnice, poleg tega pa veliki raziskovalni laboratoriji, ki zmorejo vsako tehnološko zahtevo industrije. Raziskovalne priprave trgovanja in laboratoriji, ki so na razpolago v tem okrožju, so to zemljo postavile kot narodno središče za razvoj znanstva in tehnike. Armourjeva raziskovalna ustanova sama potroši 2 H mili-ona dolarjev letno za industrijske štumje. Podpirajoč te laboratorije in zalaganje indu- x strije s tisoči absolviranih inženirjev vsako leto. so tu taki slavni zavodi kot Cikaška univerza. Northwestern tehnološka ustanova. Illi-noiska tehnološka ustanova ter univerzi La-yola in DePaul. Svetovno znana knjižnica John Crerar, ena največjih sa znanstvene in tehnološke informacije, prodnjači -v tem okrožju na seznamu industrijskih knjižnih virov. Približno 40 tisoč inženirjev in kemikov je zaposlenih v Chicagu in Severnem Illinoisu. ki zalagajo industrijo s tehničnim znanjem v vseh industrijskih problemih in obratovanja Nikjer drugje v Zedinjenih državah ni toliko osredotočenih tehnologov s takimi različnimi zmožnostmi. Osemnajst tieoč teh mož je včlanjenih v 51 društvih, ki so pridružena Svetu čikaških tehnoloških zvez, katere objemajo skoraj vsa pelje znanstva, inženirstvs in tehnologije. Ta Svet nudi edinstvena aredstva v izmenjavi najnovejših informacij med temi izvežbenimi skupinami. * Tovarnarji, veliki in mali, imajo koristi od teh velikih različnih tehnoloških virov, ki se dobe tukaj. Vabljeni ste, da pišete za dodatne podrobnosti o teh in mnogo drugih prUik. ki ae nudijo induatrijam v Chicagu in Severnem Illinoisu. TERRITORIAL INFORMATION DEPARTMENT COMMI^WIEA PA NT Thlt M« km »e—c i wwtii 9.500,000 fcfevvNt, 500,000 A Yugoslav Wtokly Devoted to Iht Interest off tho Workers O OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC KDUCATION ORGANIZATION C O-O M I A T I V I COMMONWEALTH NO. 2092. PvblfcM W~kly •« 2301 3*. Ave. CHICAGO, ILL., November 19, 1947. VOL. XUI. CAUSE OF HIGH PRICES The cause of high prices is profit and the other take of parasitism. It is not exports. Total exports for the first half of the year were $7,553.000,000. Of this imports offset $2,944,000,000, leaving a balance of $4,609,000,000. This balance is two per cent of the $200 billion industrial potential of America. It has nothing like the influence on prices that is exercised for instance by the simple fact that selling costs on the whole are greater than production C06tS. Neither have wages shoved the prices up. To anyone who looks at thc question with the same scientific thinking he applies to a stalled car, it should be obvious that so long as the entire series of wage increases were sought to try to catch up with higher prices, they could no more have caused the rise in prices than the boiling kettle could have made the fire burn. It should also be obvious that so long as real earnings have been going down instead of up, they could not ha\p been exerting any upward push on prices, it is impossible. Prices have gone up for the simple reason that no one sells anything any cheaper than he has to. Anyone who did would be called a damned fool by his associates. It's that simple. As long as all that is offered can be sold at the price quoted, there is no reason to expect prices to come down. Why has not increased production brought enough on the market to check the rise in prices? For the simple reason that we who do the producing have our work assigned to us—and we are assigned to doing either more and more useless work, or more work for the useless people, and less'work for ourselves. Those who lay out the chores for the working class do not want to see us get a better deal . . . and so the obvious remedy is that labor should organize as a class and lay out its own chores. Validity of Divorces Granted In the Various States Justice Jackson's proposal that the Supreme CJourt hand down a clear-cut decision on the validity of divorces granted ' in the various states—a decision that "simple people can understand and live by"—served at least to dramatize an absurd and very troublesome situation in which an American's marital status may change if he crosses a state line. At the time, the court was hearing two cases in which Massachusetts courts had invalidated divorces granted in Nevada and Florida. The Justice urged the court to do something definite, since previous rulings were conflicting and confusing. Justice Frankfurter took up the cudgels for precedent. "The people who wrote these opinions may be in their graves," he said, "but the wisdom of their opinions lives on." This argument seems misplaced, if the opinions contradict each other. We are not sure that the Supreme Court should or could bring order out of this chaos, but certainly order should be made. Theoretically, the best solution would be the passage of uniform divorce laws which really coincided with the mores of a country where, for better or worse, divorce has become an accepted device for the pursuit of happiness. The trouble is that the end-products might be laws which would make divorce uniformly difficult and so encourage devices, legal and illegal, for getting around them. Perhaps a more sensible idea would be to press for a convention by which each state agreed to recognize the divorces granted in every other state.— The Nation. 1 the march or labor VjHf AMERICAN WOftKtR vf®OOOC£D 2TO3% Mott in HiS WtlK OS WO*K >M ^ MO-»9^47 THAN A YEAR PREVIOUS - Y1T HiS WEEK'S fAY ENVELOft BOUGHT 4* LESS. PjW OA 'MKUITURE OefAffTMfcNT _ ^RffWTTO 1XAT MMT ANIMAL PKCES AVERAGED ABOUT BOX /f i HGH6R DURING THE" F*ST HALT OF P47 THAN OHDtK PRCS CHUNKS A YEAR EARLIER IfrC ONiOM LABEL raiHesUQt«« oFiocunryiNG A UNJON - M ADC paooocf. LOOK WW UNO* LAbUMTMt *€*rwr<*cAP tuy. UNON-M/WHEADWSAC i5-we««r auy. __ which wiu. be paid 1 for thE" Purpose of education is not nvdre THAN THE THOUSANDTH fHRT OF WHAT WHL BE f*iD lb «N0S PRIESTS, AMD NOBLES WHO WILL RISE UP AMONG US IF WE LEAVE Marshall Sots War Losses at 15,000,000 Figure Doe« Not include Civilians; Monetary Coat Declared "Incalculable" The number of killed and missing in World War II reached the staggering total of more than 15 millions. That included only military personnel. How many civilians were sacrificed may never be made known. Authority for those statements is Secretary of State George C. Marshall. They appear in an article written for thc "Encyclopaedia 3ritannica." . The United States lost 295.904. ar one in every 500 of the 1940 population. Russia was the biggest loser—7.500,000, or one in every 22 of its population. Marshall didn't undertake to estimate the money cost of the war, which he described as- "incalculable." Great as it was, however, it was dwarfed by much larger losses in the destruction of civilian property, The Story About the Man Who Had Been Drinking What's Wrong With Our Schools? The United States has gone as far as any country in the world in opening to its children the door of the schoolhouse. Of course, some states have lagged; Virginia, for example, under the Byrd machine. But, in the main, we've done a good job. However, for years friendly observers have felt there was "solnething wrong" with our system. Our children didn't get the kind of education we wished them to have. Perhaps the answer is to be found in the much-publicized story from Denver. Teachers attending a convention of the Colorado Education Association were subjected to a quiz on American history. They fell down on such questions as "Which side did the Tories favor in the American Revolution?" and 44Who assassinated Lincoln?" Obviously, a teacher who can't answer those questions should be removed from the schoolroom. Perhaps the quiz answers our doubts about our educational system. We need teachers who are better equipped and, if we are to have them, we must be prepared to pay proper wages. — Labor. By RAYMOND F. HOFSES, Editor, Reading Labor Advocate THE MORNING AFTER election day I arrived at the office early, pulled a sheet from the daily calendar and thought of a story. It was that old one which most of you have heard before but, because it illustrates a point. I'll tell it again. It's the story about the man who had been drinking too heartily and the homely lady. The intoxicated gentleman looked into the lady's face and solemnly announced: "Lady, you're the ugliest woman in the world." To which the old lady haughtily replied, "Don't talk to me, you're drunk." "I know I'm drunk," ^huckled the rrtan, "but tomorrow when I'm sober again you'll still be the ugliest woman in the world." If you were intoxicated with the hope of victory on Tuesday morning. Nov. 4 — if you thought that the voters of Reading would strike a puny blow at the economic system that breeds social ineqijalities, uncertainty, crime and war—you are sober now. The people again rejected Socialism. But the capitalist economy is still the ugliest thing in the world. OLD PARTY VICTORIES don't change anything; they aren't intended to. And so it is that the same evils about which the people have been complaining, and the same dangers which menace their future, remain as firmly fixed upon society as the wrinkles that criss-cross a homely woman's face We still have a community In which rackets — legal as well as illegal —' are tolerated and condoned. We still have a nation in which the people depend upon resources that are owned by a few; in which profiteering is rampant; in which values are shrinking and liberties are retreating before the advance of controls that are slanted to the advantage of an owning class. We still have a world in which peace can not live. By the decision of the people and the methods of political democracy the people have committed themselves once again to homan exploitation, group interest, inflation, depressions and war. SOCIALISTS ARE SOBER today and able to appraise the situation in which they find themselves. And they will carry on — not because they are unduly optimistic about the immediate future, but because there is nothing else to do but agitate, organize and educate for the democratic socialization of the nation's economy/ Today we are still Socialists. There are still wrongs and contradiction? that need the correction that only a Socialist program can give. Thc mines and mills and railroads and banks are owned by a few people. Workers are at the mercy of the owners. A capitalist America can do nothing other than extend its power and influence across the world — an imperialism that can neither save the peace of the world nor preserve the democracy of the nation. The centralization of power and wealth in the hands of the few fortells the passing of individualism and the coming of collectivization. And Socialists can not reject the compulsion to use their last erg of energy to see to it that the collectivized future shall be oI, for and by the people and not of the people and by and for a super class Here's Morgan— Radio Comedian Henry Morgan recently did a take-off on an advertising agency. Morgan, playing the sponsor, told the agency boys his product was very poor, but he wanted to sell it. The ad guys suggested spending five grand for a name singer, ten grand for a better spot, etc. Morgan suggested maybe some of the money could be spent on improving t h e product. The shocked agency head turned on him: "What! And undermine free enterprise'" Shut Them Up If You Do Not LiU What they Say? By ALLAN L- SWIM Freedom and civil liberty have taken an awful beating in this country since the end pf the war. The disgusting thing about it is that most of the curbs iiave been imposed under the guise of "pro tecting the democratic way of life.* Blame it on the hysteria that follows war. Blame it on the Republicans—or on thc Southern Democrats—or on the "reacUonaries"-^ or on the "domestic fascists." Blame it on whomever you like, but recognize it for what it is and refuse to be quiet or complacent about it. Too few persons have been willing to buck the trend. Too few have said publicly, "This is not Americanism." All labor union officials have been asked to sign affidavits that they are not Communists. Groups of government workers have been subjected to a "purge" system which prohibits them from confronting their accusers. Editors of'union newspapers have been forbidden by law to write what they think about political candidates. Union members have been arrested and fined merely because they distributed printed matter Race and religious prejudices have been exploited in successful attempts to prevent workers from forming trade unions. A Congress that came into power on reaction to wartime restrictions enacted legislation designed to weaken or destroy labor unions. Then, in effect, it said: "Employers, regardless of their records or their affiliations, can utilize this law as they see fit-but union officials cannot use it until AFTER they have signed affi' davits and filed financial information." Is it any wonder that labor leaders gag over the Idea of being asked to sign a "pledge" before they can utilize a law that they dislike—a law designed to harm their organizations? There is nothing fair or democratic about such a set-up There is nothing American about requiring men to declare they're inno- cent before they*re accused of being guilty. What's behind all of this strange business* What does it mean to the man in the factory, the school teacher, the fellow who sells insurance? Behind it all is a struggle for pcywer—a struggle between liberalism and conservatism, between radicalism and reactionaryism, between those who believe in strong human rights and those who believe in strong property rights. Hysterical thinking and careless talking play important parts. Greed for wealth, and fear that this country may swing too far to the left are major factoss. Maybe this is making It a bit too simple, but sinlplification is needed. * The average American feels the effects of the current trend every time he buys groceries or clothes —every time he makes an expenditure. That's because those largely responsible for violation of civil rights also are largely responsible for today's outrageously high cost of living. This group—call it "big business" if you can't think of a better term —obviously has no intention of curbing its excesses, though it may try, through its spokesmen in Congress, to place further curbs dn those who oppose tts tactic«. # Thc worst thing about the whole set-up is that a real effort has been made to silence those who have been abused. A nation is ln real danger when this happens. A Prediction for 1955 During thc war, the United States was thc world's supplier, sailing materials throughout the world in American ships. By 1955, the United States will depend, not on her own ships to carry supplies to the world, but on British ships and British ships alonek The reason Is simple: America, with everything, is building ships at the rate of about 200,000 gross tons a year. England, on the other hand, ia building ships at the rate of 2,100,000 tons a year, in spite of her hardships. England, down but not out, has her eyes on the future Our American shipbuilding btislness is afraid. Hooray for Brother Hoffman With all this furore about loyalty and the accompanying invesUga-tions into the loyalty of union officials and members, via the non-Communist affidavits of t^>e Taft-Hartley Law, it is indeed hearten* ing to learn that in our midst there is one group of personages whose own loyalty is so far beyond question and so very safe from suspicion that they are legally protected from investigation. We gleaned this stimulating information from an Associated Press story out of Washington, in which the chief roles were played by Congressman Clare Hoffman of Michigan and thc U. S Civil Service Commission. Hoffman, as chairman of thc House Expenditures Committee, had called the Civil Service Commsision members before his committee to explain why thc names of several members of Congress and the wives of at least two Senators had been listed in connection with the loyalty investigations thc Commission has been making among Government employees in conformity with President Truman's personal order of several months back. Asosciated Press reports that the commissioners agreed they have no legal right to investigate the loyalty of members of Congress and promised to remove all material relating to them from the Commission's loyalty files. It would be a fine state of affairs to say the least, if members of Congress, so busily engaged in pursuing their many ihvestigations into thc labor movement, thc movies. thc organized consumers grouns, and other such highly dangerous associations and institutions, were forced to call a halt to their patriotic endeavors in order to submit to investigation themselves. We say thc Fraternal Order of Congressional Investigator owes a standing vote of thanks to Brother Hoffman of Michigan for his clert-ness in uncovering the subversive activities oi thc Civil Service Com mission.—The Brewery Worker. WHITHER BRITAIN? American foes of democratic Socialism find much comfort in a recent by-election that was lost by the British Labor candidates. Socialism, they say, is not working in England. It is about to be repudidated by the people. And great is the glee of American exploiters. We wouldn't be too surprised if tha British Labor Party were to fall. Even Englishmen can not be expected to give their approval to shortages and controls for a long period of time. And, since the British Laborites insist upon maintaining democratic forms snd usages, the people have the power to make a change when they get ready for it. What would surprise us, however, would be the return of Tories and Conservatives to power without the loss of freedom. We fearlessly record our belief that the old order of free enterprise neverHvill return to Britain or to the rest of the world. And we predict for the record that Tory rule will result in even greater controls, not only of industries but of workers as well. Giving the power of government to Churchill and his crowd won't add so much as a single pound of coal or a yard of cloth to the things that England has to sell and to use. It will merely mean that the British people will be forced to conform to austerities they could not be persuaded to accept. Current history confirms the statement that the fall of Socialist power is accompanied by a rise of fascist rule. In refusing self-discipline people expose themselves to the discipline of a master class. In an economic and social crisis it is necessary that people co-ordinate their efforts. Intelligent men can stand together. Others will be bound together like the rods of a Roman fasces. It will be a sad day for world democracy if British Socialism is repudiated. But, of course, profit takers throughout the world will always be ready to sacrifice democracy for their own class privileges. — Reading Labor Advocate. MAN, THE MURACUL0US1 This parable, by an unknown author,' illustrates the sad dilemma into which civilization has drifted: Man can circle the earth without touching the ground; man can kill other men many miles away; man can weigh the stars of heaven; man can drag oil from the bowels of the earth; man can compel an icv waterfall to cook his meals hundreds of miles from the stream; man can print a million newspapers in an hour; man can breed the seeds out of oranges; man can coax a hen to lay 365 eggs in a year; man can persuade dogs to smoke pipes and sea lions to plav guitars. Man, in other words, is quite an ingenious and remarkable package of physical and mental machinery. _ But when this astonishing person is confronted with one problem, he retires to his hut defeated. Show him six men without money and six loaves of bread belonging to men who cannot use it, but who want money for it, ands ask him how six hungry men can be put in possession of the six surplus loaves, and watch him then. It is then that man attends conferences and appoints committees and holds elections and cries out that a crisis is upon him. He does a score of useless things and then retires, leaving in the shivering twilight the tableau of six hungry men and the six unapproachable loaves. — Lansing Labor News. Zarja Concert Cleveland, Ohio. — The Singing Society Zarja will present Its customary Fall Concert on Thanksgiving Day at the SND on St. Clair Ave. at 4 P. M. Musical numbers by the chorus, solos, duets, and trio will makeup the first half of the program while the second half will be devoted to the opereta "Ponočnjaki", dealing with a group of youths whose empty pockets and burning thirst prompt them to formulate and put into execution a scheme designed to provide food and wine at the expense of "BoS-tjan" unlicensed vendor of wine. The scheme and its ultimate conclusion will be portrayed by Frank and John Kokal, Jennie Fatur. Frank and Sophie Elersich, Albert Fatur, and Andrew Turkman, assisted by the chorus. A delicious meal will be served after the program and in the evening it will be dancing to the music of the popular Vadnal orchestra. Admission for the afternoon performance is 85c, while 75c will admit one to the dance at 8 P. M. Pab. Comm. Next thing you know, your boss will be able to slap an injunction on you every time you hit him for a raise. Southern Editor Defends Workers' Wages From out of the South comes a defense of labor—and a rattling good defense, too! A friend in Greenville, Texas, sends us an editorial which rcccntly appeared in thc "Evening Banner" of that city. The editor wrote: "It is hardly fair to toss word-bombs of criticism at the laboring man today, when he asks for a little more cash in his pay envelope. "When he goes to pay his grocery bill, his clothing bill, his rent, his drug bill, his doctor, or to sum it up, 'the butchcr, the baker, the candlestick maker,' he finds they want more cash. t'When he gets through, he's lucky if he has enough left to take care of his utility bills and buy a dime cigar. "The arrangement that has been kicked back and forth until it is worn to a frazzle is that continued increases of wages create inflation. In thc past, maybe tabor has been somewhat to blame for higher prices, but labor hasn't been demanding increased wages every week, whereas prices of many commodities have advanced from week to week, and in some instances from day to day. "The finger of accusation must be turned in some other direction, besides that leading to labor.— Labor. down, income tax exemptions would be lowered—from $750 to $500 for single persons, and from $1,500 to $1,000 for married couples. And the people would pay millions more in income taxes. Despite the bribe and the penalty. the people turned down the sales ta by nearly 3 to 1. They also defeated, less overwhelmingly, a special sales tax on cigarettes. Undoubtedly the people of other states feel the same way about the sales tax by nearly 3 to 1, They also will follow Oregon's example.— Labor. if I/' People Don't Want Sales Tax Out In Oregon, the unpopularity of the sales tax has Just been demonstrated in an extraordinarily convincing way. The legislature of that state passed a 3 per cent retail sales tax. It went before the people on a referendum vote. In the bill were extraordinary pr6visions designed to actually bribe the people to vote for the sales tax, and to penalize them if they voted against it. If the sales tax were "okayed," state income tax "exemptions" would be raised, so the people would pay $4,000,000 a year less in income taxes. If the sales tax bill were turned- G row ing Old' A litle more tired at close of day A little less anxious to have our way, A little less ready to scold and blame; A little more care of a brother's name. And so we are nearing thc journey's end, When time and eternity nrteet and blend. A little more love for the friends of youth, A little more zeal for established truth; A little more charity in our views, A little less thirst for thc daily news; And so we're folding our tents away, And passing in silence at close of day. A little more laughter, a few more tears, And we shall have told of our increasing years; The book Is closed and the prayers are said, And we are part of the countless dead. f Thrice happy if then some soul can say, "I'm better because he passed my way." Better Be Quiet The newly-rich woman was trying to make an impression "I clean wy diamonds with ammonia." the said, "my rubies with Bordeaux wtne, my emeralds with Danzig, brandy, and my sapphires with fresh milk " # "I don't ct*an mine," said the quiet woman sitting next to her "When they get dirty I Just throw them away."