SAVINJSKI VESTNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJA CELJE - OKOLICE IN OKRAJA ŠOŠTANJA I.ETO III., STEV. 47 CELJE, DNE 25. NOVEMBRA 1950 POSAMEZNA ŠTEVILKA 2,50 DIN S prevedbo delavcev v ohraju Celie-okolica ho treba pohiMi v oktobru je izšla Urediba o preved- bi delavcev, kmalu za tem je izšlo na- vodilo aa izvajanje iste; v drugi polo- vici meseca so bili na sedežu okraja organizirani seminarji za Bane komisij po podjetjih, poleg tega pa je v tem času iizálo še polno ipojasnil, ki naj bi pripomogle k pravočasnemu začetku dela na tej važni nailogi. Vse to je do- polnila revija »Vestnik rada« štev. 10; in vendar ne samo, da niiti ena ko- misija z delom ni pričela določenega dne, temveč prvih deset dni taikloreboč nismo beležili niti začetnih številk. Pr- vo ÎO-dInevno poročilo o prevedbi de- lavcev iz podjetij je izkazovalo tako majhem pr.ocent, da ni omembe vredno; do 20. novembra smo dosegli komaj 22% prevedenih delavcev. Nihče ne trdi, da je nam vsem bilo vse jasno, ko smo začeli s tem delom, tudi sedaj še ne more nihče reči, da bomo vse delo oipravilii bretzhilbno, ven- dar se moramo zavedati, da je ta na- loga ena od prioritetmiih in da mora biti celotno delo, tudi s pritožbenim postop- kom, brez vsakih izgovorov končano do 31. decembra. Za ta rok in za celot- no ter pravilno prevedbo so odgovorne komisije lin upravni odbori podjetij. Razumljivo, da nosijo vso moralno od- govornost za izvršitev te naloge tudi in predvsem partijske in sindikalne orga- nizacije po podjetjih. Na drugi strani bi bilo napačno misliti, da lahko vse delavce preve- demo v par dneh. Tako važno opTavilo, pri katerem merimio znanje, nekaj kar se ne da prijeti, ko ocenjujemo sposob- nost delavca, to opravilo ni lahko in •se ne da, opraviti mimogrede. Z ne- pravilnim delom bomo napravili veliko kiivico poedincu na drugi strani pa ogromno škodo skupnosti. Ce na o- pravljanje te naloge gledamo s takega stališča, potem si bomo na jasnem, da je potrebno polno vestnosti in da si moramo vzeti toliko časa, da jo bomo pravočasno in pravilno izvršili. Komisije so na splošno z delom do- bro upoznane, nekatere so se izredno poglobile v to delo, vendar pa j'im pri delu delajo ogromne težave zelo po- man j kljiive tehnične predpriprave. Pri delu ne ddbijo na razpolago vsega po- trebnega materiala, vseh listin in po- datkov, ki so predpogoj za doiločlitev staža in strokovno uaposoibljenost posa- meznikov. Tudi partijske :in sindikal- ne organizacije niso dovolj podrobno piOjasnile delavcem samo uredbo, zlasti pa niso prikazale važnost zibirarga ipo- datkov od katerih je zavisna pravilna prevedba za vsakega delavca. Perso- nalna služba se je baš pri tej prevedbi poikazala kot zelo pomanjkljiva. Zelo, zelo redka so podjetja, ki imajo ure- [ jene podatke o zaposlenih, kljub temu, da so se do sedaj že dvaikrat izdajale delovne knj'ižice v katerih bi morali biti vneseni prav vsi podatki o celotni dosedanji zaposlitvi delavcev in o nji- hovi strokovnosti. Pri tej prevedbi je tudi ugotovljeno, da niso izvrševali na- logov inspekcije dela, ki je po vseh pregledih v svojih odločbah predlagala podjetjem izpopolnitev personailniih po- datkov. Ta malomarnost, neizvrševanje zakonikih določil in drugih nallogov. se sedaj maščuje na račun pravilnega in pravočasnega dela. Izredno težko nalogo pri prevedbi bo imela okrajna komisija, ki do sedaj s svojim delom sploh ni pričela. Zaradi tèga, ker po nekaterih podjetjih niso bili zbrani podatki, se je delo ustavilo in se nikamor ne premakne. Podjetjem • je itreba določiti dan prevedbe, izdati nalog, da pripravilo ves potreben ma- terial dn določenega dne pa pričeti s prevedbo. Določiti dan, ko se bo vr- šila prevedba šoferjev, katerih v na- šem okraju ni malo, poleg tega pa tu- di terminirati dneve, ko bo komisija delovala na okraju in dajala potrebna pojasnila v zvezi s prevedbo. Skratka z delom je potrebno pričeti, ker cas hiti in Ibo komisiija morala 31. decem- bra brez. vs^ih izgovorov končati s prevedbo delavcev. бе enkrat: s prevedbo delavcev je treba pohiteti, delavci morajo 'pravo- časno dobiti v roke odločbe, da bodo imeli časa iste pregledati, jo predisku- tirati !Ìn levenltuelno 3 vložiti pritožbo, pravočasno bo treba napraviti siMnar- nike in iste z enim izvodom odločbe poslati na okrajni statistični urad, o- krajnemu poverjeništvu za delo pa, brez urgenc, pošiljati desetdnevna po- ročila o komulativnem številu preve- denih delavcev od števila, ki pridejo v poštev za prevedbo. Zavedajmo se, da ima prevedba de- lavcev važen družbeno-poKtiičen po- men in da je to eden od prvih kora- kov v nizu likrepov, ki se bodo izvajali še nadalje in bodo unesli temeljite spremembe v sistemu strokovnega šo- lanja delavcev in v razvoj demokra- tičnosti ipri upravljanju gospodarskih podjetij. Komisije, upravni odbori, dielavsM sveti, partijiske in isindikaine organi- zacije nosijo vso odgovornost, da bo ta prvi korak čvrst in pravilen. 29. NOVEMBER - naš največji praznik Vsako leto praznujemo 29. november kot naš največji praa- nik, ker se je na ta dan pred sedmimi leti rodila naša sociali- stična država kot plod naše ljudske revolucije. Dne 29. novembra 1943 so se zbrali v bosanskem mestecu Jajce odposlanci iz vseh prede- lov naše domovine na drugo za- sedanje Avnoj-a. Osnovno v sklepih, ki so jih tu sprejeli je bilo, da mora v bodoči državi ljudstvo samo odločati o svoji usodi in da morajo biti v nje- nem okrilju vsi narodi enako- pravni. Torej ljudska oblast in federativna oblika države. Dve leti pozneje, to je 29. novembra 1945 so poslanci, Izvoljeni od ljudstva že v svobodni domo- vini, v Ljudski skupščini pro- glasili našo državo za republiko, zgrajeno na federativnem na- čelu. Potrdili so torej to, kar '"e bilo sklenjeno na II. zasedanju Avnoj-a. Še nikdar v življenju na- ših narodov nismo zrli s tako sa- mozavestjo v bodočnost, kakoi prav letos, ko so naši narodi z našim vodstvom dosegli velike zmage na vseh poljih. Naše de- lovno ljudstvo poklanja do tega dne nešteto delovnih zmag, ki so jih de- lovni ljudje priborili v tovarnah, rudnikih, na gradnjah In v ustanovah. Dokončana jo avtostrada »Bratsvo — Edinstvo«, eden od največjih objektov Petletke. Mnogi delovni kolektivi, kakor tudi posamezniki so že pred tem dnevom izpolnili plan za leto 1950, to se pravi, mnogo pred rokom in že delajo za zadnje leto Titove Petletke, nekateri pa celo za drugo Petletko. Ti veliki delovni uspehi doseženi kljub vsem oviram, ki so nam jih povzročile države Informbiroja in kljub gospodarskim težavam, ki nam jih je letos prizadela suša, potrjujejo predanost naših delovnih ljudi Partiji, Fronti in našemu voditelju maršalu Titu. Ne samo to. Se v drugih značilnih okolnostih praznujemo letos ta ve- liki praznik. Naši narodi so enotni kakor en mož manifestirali 26. marca, ko so volili najboljše ljudi v Zvezni svet in Svet narodov, svojo predanost na- šemu vodstvu, ki stopa po pravilni poti marksizma in ki razkninkuje vedno bolj pred vsemi naprednimi množicami v svetu revizionistično in hegemo- nistično politiko Sovjetske zveze in njenih satelitov. To svojo predanost so pokazali tudi pred kratkim, ko so z velikansko večino volili nove frontne odbore in prav tako bodo podprli ukrepe za čimvečjo demokratizacijo in de- centralizacijo, ko bodo v decembru volili politično zrele, sposobne in pre- dano ljudi v okrajne ljudske odbore, kar bo še bolj učvrstilo nižje organe ljudske oblasti. V letošnjem letu se je prvič v zgodovini človeštva ravno pri nas ures- ničilo Marxovo načelo: »Tovarne — delavcem«. Delavci so po'sta.li njihovi lastniki ter sami upravljajo proizvodnjo po izvoljenih delavskih svetih. Z delavskimi sveti v podjetjih, sveti državljanov in komisij, sveti za prosveto, zdravstvo in socialno skrbstvo pri okrajnih odborih, sveti potrošnikov v trgovini in Ljudsko inšpekcijo pri Fronti, vedno bolj in bolj prihaja sociali- stična demokracija tudi v praksi do iizraza. V ukrepih proti birokratskemu načinu vladanja in merah, ki jih iz dneva v dan izvaja naša Partija in Vlada v cilju razširitve demokracije, spoznava naš delovni človek vedno bolj, da je svoboden in sam svoj gospodar in da soodloča pri upravljanju države. Še eno važno zgodovinsko misijo vrši naša Partija in Vlada v svetu. Bori se za neodvisnost, enakopravnost in mlir med narodi. Naša delegacija pri OZN pošilja po vsem svetu žarke nrjiru, svobode in enakopravnosti med velikimi in malimi narodi in ugled naših narodov zaradi tega v&dno bolj raste. V tej borbi dosledno in vztrajno razkrinkujemo vso izdajalsko, revizionistično in imperialistično politiko Sovjetske zveze, ki sloni na ne- marksističnih načelih in ki je le v škodo miru in naprednemu gibanju v svetu. Zaman si prizadevajo trojanski golobi miru, ki so bili zbrani prav te dni na svetovnem kongresu »pristašev miru« v Varšavi prikazati sov- jetsko zunanjo politiko za edino rešilno in miroljubno, vse druge pa za napadalne. Dejstva, ki so močnejša od propagande, dovolj zgovorno govore, da hočejo s tem le prikriti svoje imperialistične težnje v Aziji, na Balkanu in v Nemčiji. Prav zaradi teh zgodovinskih značilnosti v našem notranjem razvoja, ki je usmerjen k oimvečji demokratizaciji oblasti in zaradi zgodovinske misijo v borbi za mir v svetu, neodvisnost in enakopravnost med narodi, uživajo naši narodi veliko spoštovanje in ugled povsod v naprednem svetu. Zato smo letos še bolj ponosni na naš največji praznik — 29. november. Naša vas in mesto se že pripravljata, da s predavanji v množičnih organi- zacijah, svečanimi sejami delavskih svetov, kulturnimi in športnimi prire- ditvami čim bolj dostojno in svečano pi cslavimo ta naš največji narodni in državni praznik. V Delovni kolektiv Tovarne usnja Šoštanj v borbi za predčasno izpolnitev planskih nalog Največji kolektiv usnjarske industri- je v Jugoslaviji — Tovarna usnja v Šoštanju je v počastitev okra'jne par- tijske konference sprejel sklep, da bo do 16. decembra t. 1. izvršil tótni plan proizvodnje. Po zaslugi uprave podjetja, organizi- rane delovne brigade visoko^ presega- jo normo. Najboljša je brigada »Anka Poprasik«, ki v oddelku ,za izdelavo krom-usn'ja presega normo nad 50%. Tudi ostale brigade ne zaostajajo. Najboljši delavec v ibrigadi je Kovač Franc, ki normo presega za 56%, kljub temu, da je bila norma za nekaj od- stotkov zvišana. Da kolektiv za 20% presega predvojno proizvodnjo je za- sluga celotnega kolektava dn direktor- 'ja, ki v Stalnem stiku z delovnim ko- lektivom upošteva nasvete in mnenje delavcev, prenaša te nasvete upravne- mu odboru podjetja, kateri je sezna- njen z vsemi problemi proizvodnje. Ko- lektiv se mora boriiti z völifcimi teža- vami glede pomanjkanja surovin, ki jih trenutno še moremo uvažati. Tekmovanje na čast dneva republike je dalo novo vzpodbudo delavcem, ki o!b podpori in izkušnjah udarnikov, 'otoratovodij in moj-sitrov oddelkov iz dneva v dan sitalno presegajo normo od 4—6% po količini in kakovosti. Po kakovosti izdelkov je tovarna usnja Šoštanj ena najboljših kolektivov v; državi. Proizvodnjo po asoirtimentu so^ že presegli. Upoštevajoč specifičnost! interesentov je tovarna usnja distribu- cijsko zadovoljila 100% vse obveze na- pram linteresentom v tem letu. V le- tošnjem letu je bila do 30. septembra znižana polna lastna cena v zneskiu nad 10,000.000 din na podlagi boljših sortimentov, pnihranka na materialu in pogonsiki energijii. Pomembna je tudi ažurnost v knji- govodstvu podjetja in stalno priiizade- vanje za izboljšanje administrativnega poslovanja. Nič manj uspešno ni kutlurno-pro- svetno delo. Kolektiv razpiolaga z dobro godbo na iplihaila, ki je priredila že več uspelih nastopov. Uprava poidjetja in sindikalna organázacija nudita de- lavstvu razvedrilo in v ta namen več- krat povabita razna kulturno umetni- ška društva na gostovanje. Povsod se opaža skrb uprave poidjet- ja za delovnega človeka. Tovarna gradi veliko stanovanjsko stavbo-, ki bo, v kolikor tooido to dopušičale vremenske prilike, letos že poid streho; tdkom leta pa so izvršili adaptacijo treh sitanovan'j za delavce. Taka skrb .za človeka se odraža tudi pri tem, da je v tovarni le 0.0'2% neupravičenih izostainkov. Po načelu: kdor iskupnosti več idaje, lahko od skupnosti tudi več prejme, nagra- juje uprava podjetja najiboljše delavce 7. raznimi pralktičnimi nagradami, to pa ima seveda tudi posledico, tako močno razvitega ustvarjalnega poleta delavcev v Tovarni usnja Šoštanj. Takšni kolektivi danes pričajo o vi- soki zavesti delavcev v borbi za iz- polnitev Titove petletke. V. B. z vigoinim delom | smo poiiveli delo t organlzaciie ZB v II. četrti Na sicer redkih in slabo obiskanih sestankih je bila disciplina članstva večkrat na dnevnem redu. Zal pa so to točko dnevnega reda obravnavali ätailno le disciplinirani člani, to je to-? varisi, ki vedo, ^da bi organizacija ZB^ morala biti prva za Partijo, saj jo se-; stavljaj o ljudje, ki so z aktivno ude-? ležbo v NOB, političnim delom na te-^ renu ali materialno pomočjo v zaled-î ju pomagali narodnoosvotoodiilni borbij »Cas je, da preidemo k reševanj d važnejših nalog in doprinesemo s ten* k skupni stvari tudi mi svoj delež,« s<ìj govorili vsi udeleženci na zadnjem ma-ï sovnem sestanku dne 16. t. m. Za do- sego tega pa je bil storjen sledeč u-l krep: izključili smo iz naših vrst роЧ polnoma neaktivnega člana Hohnec^ Vladota, ki kljub pismenim obvestilom, ni prisostvoval v zadnjih dveh letihj niti enemu setanku in s tem negativnoj vplival tudi na ostale. i V dokaz, da želimo preiti k aktivnej-, šemiu delu, smo organizirali v poca-j stitev skxipsâine MO ZB Celje v ne-| deljo 19. t. m. pro'Stovoljno delo naj DID, katerega se je članstvo v za do-j voljivi meri udeležilo. -a -a.' Še je čas da resimo sadno drevje pred propadom Sadjarstvo je ena najvažnejših pa- nog našega kmetijistva. Naša jaibolka so znana pio vsej državi, kakor tudi po ostalem svetu. Kako je naše sadije či- slano na evropskih tržiščih so nam pri- ča tisoči izvoženih vagonov sadja v inozemstvo. Kake ogromne važnosti je to za naše narodno gospodarstvo, goto- vo ni potrebno še posebej piovdaj-jati. Toda pri vsem svojem zadovoljstvu ob bogatih sadnih letinah, vse preveč po- zabljamo, da preti našemu sadjarstvu propast in uničenje. Na več mestiih na- šega okraja se pojavlja ameriški ka- par (kapar San Jose). Večje okužbe so se pojavile v Šmarjeti, Vribju in La- škem. Odkrivajo se še razna novo oku- žena mesta, ki do sedaj še niso bila evàdentiirana. To nam je torej dokaz, da smo premailo budni in za stvar ne- zainteresiirani, dokler vidimo, da so nam sadovnjaki še zeleni. Toda razo- čarani bomo, ko se bornio znašli pre(^ dejstvom, ida sadovnjaki stoje pred poH ginom, kot n. pr. v Prekmurju in krški okolici, kjer bodo morali nad pol mi-j lijona sadnih dreves ,posekati, ker sO uničena od ameriškega kaparja. á Da se delno ubranimo navedene каЧ tastrofe in rešimo naše sadovnjake, kij so še zdravi, dokler ni prepoi-no, je iz-^ dana uredba o obveznem škropljenju sadnega drevja v vseh okuženih in so-j sednih predelih. Za uničevanje in pre-ij prečevanje ameriškega kaparja je mož-I no in uspešno samo z;imsko škroplje- nje sadnega drevja z raznimi karbo- lineji v 6—S% koncentraciji. Za izva-| janje špropljenja je na zalogi dovolj j škropiva »Drevosan«, ki ga rarpečavaj Kmetijiska oskrba v Celju. Toda príi] gotovih krajevnih funkcionarjih, kakor tudi KZ pa se ne najde pravega razu-s mevanja. Slučaj, ki se je dogodil pred^ par dnevi v Novi cerkvi je vse graje j vreden. Prevoznik »Kmetijske oskrbe«! v Celju je dostavil doiločeno količino j šikropiva v Kmetijisko za'drugo Nova cerkev, ki ga pa nikakor ni hotela prevzeti, češ da ga ima dovolj na za- logi in sploh nima prostora, da bi ga vakladiščill. Prevoznika so napotili dalje v Kmetijisko zadrugo Socka, kjer je doživel isti slučaj, da poslovodia KZ škropiva ni hotel prevzeti. Prevoznik je moral škropivo odpeljati nazaj v Celje. Dejansko pa je ugotovljeno, da je v omenjeni KZ le lokrog 600 kg škropiiva, kar bi zadostovalo le za pri- bližno 10% celotne potrebe. Na tem področju se je kapar že pojavil in je zaradi tega odrejeno obvezno škrop- ljenje vsega sadnega drevja, če se ho- če sadno (drevje ojpvarovati pred pro- padom. Kako se naj torej smatrajo taki odnosi posameznih odgovornih ljudi do takih gospodarskih nalog — brez dvo- ma da zločinski. Da se zimsko škropljenje izvršii čim uspešneje, so pri krajevnih ljudskih odborih postavljene posebne komisije, ki bi morali organizirati škropilne ak- cije. Toda njih delo še do danes ni nikjer vidno. Naloga krajevnih ljud- skih odborov je, da poiščejo te Ijud'i in jiih opozorijo na njihovo nalogo. Sedaj je najprimernejši čas za izvaja- nje zimskega škropljenja. Precej lepih lin sončnih dni smo že itak zamudili v svojo škodo. Za čim uspešnejšo izved- bo te akcije naj priskočijo na pomoč vse vaške množične organizacije s pro- stovoljnim delom pri čiščenju sadnega drevja. Posamezni KLO oz. vaški OF odbori si naj napovedo medsebojna tekmovanje, kje bodo akcijo ртеј in bolje izvedli. S škropljenjem pa je pri- četi takoj, ne odlašati niti dneva več. Novo izvoljeni frontni odbori v Dramijah so dobro začeli Takoj ko 2)0 bili izvoljeni novi od- borniki vaških odborov Osvcibo-dilne fronte v Dramljah so na prvih sejah sestavili nove vaške odbore. Zatem so na prvi seji Krajevnega odbora izvolili še Izvršilni odbor Krajevnega odbora Dramilje. Za predsednika Krajevnega odbora OF so izvolili tov. Ofič An- tona, člana KDZ Dramlje. Več koristnih sklepov, ki so jih spre- jeli na prvih sejah, so že priičeli izva- jati. Tako so člani fronte s prostovolj- nim delom kopali jame in postavljali drogove za nov telefonski vod, ki ga bodo napeljali od Št. Jurija pri Celju v Dramlje. Z dovršitvijo tega dela, ki je že v polnem teku bo kraj'evnám u- stanovam ter prebivalcem v Dramljah omogočeno dobiti hitrejši stik z ostaili- mi kraji. Vsi odbornikii vaških odborov OF so sprejeli tudi sklep, da bodo sodelovali na sejah Krajevnega ljudskega odbora v Dramljah. Že na prvi seji, ki je bila 16. novembra, so bili navzoči vsi cid- bo'rniki vaških odborov. S takim poživljenim delom bodo no- vi frontni odbori v Dramljah popra- vili vso škodo, M so jo povzročali raz- ni protiljudski elementi v preteklem času. V. S. Narodna obramba je zvtsent сгЦ našega udejsivovanla Naša društva dvigajio kulturno raven našega ljudstva, izobražujejo ga in us- posablljajo za zavestno izvrševanje te- koöih in boidočih nalog. Pri vsem tem pa imajo še vzvišen smoter: utr'jüjejo obrambno moč naših ljudi. Kulturno umetniška društva dvigajo politično za- vest, ostala društva in klubi pa vple- tajo z vežbami v svoje delo vso ono spretnost, ki usposablja njihovo čiaiv stvo za obrambo naše zemlje. Uspehe tega _ delovanja pri naši predvojaški vzgoji, telovadnih društvih, klubih, ljudski tehniki, kultumo-umetniškiih, gasilskih in drugih društvih bo Okraj Celje-okoli ca pokazal na ljudsikem ma- nevru, ki* bo dne 3. decembra pod okriljem Zveze borcev v Sentjursikem sektorju. Prikazati bodo napad na Dramlje iz razniih delov sektorja, kjer bo nameščena močna obramba. Vaibimo ljudstvo na sodelovanje. S tem hočemo pokazati, da se ravnamo po Titovem naročilu: Da delamo, kakor bi bil ved- no mir, prlipravljenl pa smo, kakor da bi bila jutri vojna. OKRAJNI ZBOR OF CELJE-OKOLICA BO ZASEDAL V SOBOTO DNE 2. DECEMBRA 1950 Vsem Krajevnim in vaškim odborom OF sporočamo, da bo prva seja Okrajnega zbora OF Celje-okolica v soboto, dne 2. decembra v veliki dvo- rani OLO Celje-okolica v Celju (Narodni dom). Začetek ob 8. uri zjutraj. Dolžnost vseh delegatov M so bili dne 12. novembra izvoljeni v Okrajni zbor OF je, da se te seje obvezno udeleže. Z dnevnim redom bodo pravočasno seznanjeni. Vaški in Krajevni odbori OF naj delegate na to zasedanje že sedaj opozorijo. Iz pisarne sekretariata OOOF Celje-okolica stran Z »SAVINJSKI VESTNIK« dne *5. novembra 19Ö0 Stev. 47 Kulturne prireditve in kino v Št. Pavlu v Savinjski dolini Na deželi je še vedno tako, da so kulturne prireditve zelo redke. Zdaj igrajo tu kakšno zanimivo igro in čez kak mesec ali dva zopet v drugem kra- ju. Ljudje se ob nedeljah sprašujejo, kam bi jo mahnili. Godrnjajo, da bi bilo dobro, če bi kje v bližini kaj igra- li, da za kino jim ni — ali pa obratno — skratka, dolgočasijo se doma. Pravo presenečenje je bilo, ko smo zvedeli v naši okolici, da bodo v ne- deljo igrali Šentpavlani. »Si že slišal, da bo v Šentpavlii v nedeljo igra? Pra- vijo, da bo lepa! Boš šel? Imaš že vstopnico? Kaj pa, če bo slabo vreme? Jaz grem, če tudi preklje lete iz neba!« Tako je šlo od ust do ust v bližnjih vaseh Šentpavla. Tudi jaz sem jo mahnil. Sicer sem se precej boril za vstopnico, dobil sem jo vendarle. So pač bile razprodane, kar je vsekakor dobro znamenje. Igrali so dramo »Bele vrtnice«. Za prvo predstavo v zimski sezoni se mi je zdela čisto primerna. Ker pa sem človek, da si ogledam predstavo s tem namenom, da živim v dvorani z igralci na odru, ne pa da bi samo zijala pro- dajal, tako kot nekatera, me zanlima prav vse, kar spada k taki predstavi: scenerije, kostumi, razni rekviziti, raz- svetljava — predvsem pa igralčevo podajanje določene vloge, seveda tudi maske itd. Moram reči in priznati, da so ep Šentpavlani kar dobro odrezali. Za režijo in najbrže tudi za scenerijo ima gotovo največ zaslug tovariš Fric. Igralci so se potrudili in prav čedno odigrali svoje vloge. Sicer nisem kaj prida kritik, a vendar sem dobil ob- čutek, da so bili najbolj naravni, skon- centrirani, sproščeni in doživljali svo- je vloge tovariš Gogala, tovarišica Fančka, žena tov. režiserja, tovarišica Vozlova, tudi Volmutov Zani se je do- bro izkazal, kakor tudi ostali. Tu in tam se je opazila pri nekaterih sLaba koncepcija in sproščenost. Y glavnem pa drk, da je pirirediitev uspela, saj ni bilo gledalca, ki ga ne bi iprestuiilo do srca. Želeti je, da bi prej ko sûej še kaj naištuidirali. Tudi kino imajo v Šentpavlu, ki je, moram reči, precej dobro obiskan, po- sebno če se raznese glas, da je ep film. Kljub temu, da včasih gledaš kaj lepšega, ki ti daje neko svežino in zar doščenje pri delu med tednom, se paj često zgodi, da zapustiš kinodvoranol razjarjen kot lev. Se boste vprašali,] zakaj? Takoj vam bom povedal. ] Zdi se mi umestno pripomniti, da je treba domačo umetnost prav posebno sipoštovati in ceniti Tako sem si ogle- dal film »Barba Žvane«. Seveda naš proizvod. Naša umetnost! Res je, da te čestokrat spravi žilavi in borbeni Bur- ba Žvane v širokousten smeh. A na žalost je bilo v dvorani precej takih, ki ne ločijo zla od veselega, ki ne sle- de vsebini — ampak samo čakajo, kdaj bodo bruhnili v smeh. Mislim, da so tragični dogodki vredni solza, ne pa smeha! Zato naj tisti, ki tega ne ločijo, in delaijo neq^otreiben nemir in ropot v dvorani, ostanejo lepo doma. Imeli bodo dvojno korist: sebi bodo prihra- nili pot, ker od predstave itak ničesar lie odnesejo, ostalim pa nepotrebno razburjanje. K. D. OB zaključku jesenske setve v glavnem smo z jesensko set\àjo ! končali. Statiisitiični podatki nam sicer I (izkazujejo samo okrog 90% izpoinitve plana jesenske setve, kar pa je brez dvoma vzrak pomanjkljive evidence osnovnih edinic in posameznih krajev- nih ljudskih odbo^ov, ki v dostih pri- merih nevedo koliko so sploh posejali in setev ocenjujejo le kar na »oko«. Pravočasno setev je siicer 'oviralo slabo dn deževno vreme, vendar so kmetje in zadružniki izkoristili zadnje sončne dneve in nadioiknadiili zamujeno. So pa seveda tu in tam gotove izje- me in izgovori, da ise setev ni mogla izvršiti pravočasno zaradi pomanjkanja vpreg, semena itd., kar pa dejansko ne drži. KLO Jurklošter se opravičuje, da eetev ne more 100% izvršiti, ker ni- majo ikmetje semena, zaradi preostrega odkupa belih žit. Ko pa jim je bila nakazana iiz rezervnega semenskega fonda semenska rž in ječmen, pa iste niso hoteli dvigniti. V Kmetijski delovni zadrugi Kozje se je isetev zakasnila zaradi tega, ker je traktorska brigada v Šentjurju njii- hovo oranje odlašala na zadnje ter orala prej privatnim kmetom, ki bi si na majhnih površinah lažje pomagali s konjsiko vprego, kakor pa zadruga na kompleksih več hektarjev. Isti ipri- mer se je dogodil tudi s Kmetijsko delovno zadrugo Loka pri Žusmu. V grobem bi lahko rekli, da je je- senska setev končana, z malimi i:ije- mami, itako na isocialiističnem Ika^kor privatnem sektorju. Prvi so bili go- tovi s setvijo v Kmetiijsko delovni za- drugi Marof iin Vransiko, ker niso priča- kovali pomoči dn drugih opominov od drugod, ampak so setev izvršili pravo- časo sami, ker se zavedajo, da od pra- vočasne setve zavisi tudi bogata žetev. Okrajno sindikalno knjižnico v Šoštanju moramo izboljšati Kadar stopiš malo po mestu, zlasti tedaj, kadar se odpraviš v kino, kar pred nosom zagledaš okrajno sindikal- no knjižnico in čitalnico. Vsakega mi- moidočega že od daleč opozori s svojim napisom, da si lahko izposodiš knjigo, pa tudi vsedeš k čitanju časopisov in revij. Žal sem nekajkrat zastonj imel opravka z vrati kftjižnice, ki so bi^la za- klenjena. Brez dvoma niisem edini tak- šeri gost te knjažnice, kajiti knjižniičarka pride, kadar hoče. Na srečo ima šahov- ski kliil) kvalifikacijski turnir in kar je najvažnejše, svoj ključ, da se mi na ta način posreči vsaj dvakrat na teden stopiti v čitalnico. Knjižnica in čitalnica sla skupaj v enem prostoru, ki je dokaj lopo ure- jen. Čitalnica ima vse časopise, revije, vestnike, pa tudi šahisti se lahko po- merijo, saj imajo preko deset šahov- skih desk vedno na razpolago. Inven- tar je še nov, dve vrsti miz pa priča- kujeta več gostov. Knjižničarka še ni dorasla delu, ki ga vrši. Če jo vprašaš ali imajo to ali ono knjigo, se največkrat zgodi, da ne ve pojasniti. Nujno bi bilo, da bi kar- toteko uredila po avtorjih in abecedi, da bi bila čitatejjem lažja izbira. Tri omare so docela polne knjig in to no- vih, na mizi pa jih imaš na izbiro v najboljšem primeru sedem, katere vra- čajo, mi čitatelji pa bi radi tudi one v omari spoznali. Če omenim prevedene knjige lin njih število, v veliki meri prevladxye prevod iz ruščine, ^bi bilo morda dobro posikrbeti več prevodov iz francoščine in angleščine, za katere je toliko povpraš evanj e. Pri iskanju novih knjig je treba pre- sojati vse knjižnice sindikalnih po- družnic. V Šoštanju imamo knjižnice pri sindikalnih podružnicah, ki dobro delujejo in vlagajo dosti truda za iz- biro novih knjig. Večina pa je takih, ki so slabo vodene in nimajo toliko knjig, da bi zadovoljile članstvo. АИ ne Ibi biilo 'bolije, da se take knjižnice, ki nimajo nobenega razvoja, odstopijo javni mestni knjižnici? Pred- vsem zato, ker je večina knjižnic pre- majhnih in ne odgovarjajo potrebam članstva. Kjer pa knjižnice odgovarja- jo, naj poskrbe, da bodo imeli delavci in nameščenci v rdečih kotičkih na razpolago čimveč knjig in brošur. Pravilna akcija in tolmačenje bosta naletela na dober odziv pri nabiranju knjig tudi pri tistih podružnicah, ki ljubosumno čuvajo knjige — kljub te- mu, da nimajo za to opravičljivih raz- logov. Če bo Okrajni svet v korist svo- je knjižnice izvedel akcijo v to smer, bo imel bogato in dobro obiskano knjižnico. Odkar je nepoštena roka odnesla iz knjižnice radio-aparat, je postalo v njej neživahno. Mnogi so prihajali v knjižnico zaradi glasbe in poročil. xNujno je, da se prouči možnost nabave novega radio-aparata, ki naj bi bil za- klenjen v iomari in igrali samo v pr(i- sötnosti fcnjiižničarke, hkrati na bi se tudi popravila ključavnica na vratiih, ki jo odpire islkoro vsak ključ. Ce bomo napake odplavili, bo knjiž-' nica zopet zaživela, posebno sedaj v zimskih večerih. Vedeti moramo, da knjiga leto za letom globlje opravlja svoje poslanstvo, povezuje vse ustvčir- jalce, delovnemu ljudstvu pa kaže nove perspektive v življenje. Končno so se spomnili Da v lesnem odseku KZ v Gornjem gradu ni vse v redu, je govora že vse leto.. Toda niti nadziorni odbor, nliitf OZKZ se ni spomnila, da 'bi tu malo globlje pogledala, kaj je vzrok kritike gozdnih delavcev KZ in njih voznikov. Ko pa je nadzorni odbor KZ pred kratkim pregledal poslovanje lesnega odseka, je ugotovil, da je prav šef les- nega odseka tov. Presečnik tisti krivec, nezadovoljstva njihovih delavcev in voznikov. Tako je kmetu Pečniiku, kateri je z vožnjami zasluženih le nekaj nad 4000 din beležil v plačilni listi 10.000 din. Prav tako je v gozdnem magazinu dvignil tri vreče koruze in isto ponoči pel'j-al dam'ov, namesto, da bi j o raz- delil voznikom. Kot šef lesnega odseka je. od kmetov kupil božična drevesa, katera je prodal KZ s trikratnim do- bičkom. Nabavljeno vino (1274 litrov), ki je bilo namenjeno za člane in de- lavce KZ je zamenjal za les že v ju- niju mesecu, nato les prodal in niti do danes ni položil zadrugi obračuna zanj. V mesecu oktobru je nabavil večjo ko- ličino jabolčnika za gozdne delavec, toda istega drži doma v kleti že celi mesec. Kontingente, ki prihajajo v tr- govino KZ, si upravni odbor po večini razdeli med seboj, medtem ko ostali člani ddbijo le malenkosti. Cas je, da se take škodljivce že en- kral; pomete -in kaznuje, s čemer h odpadlo upravičeno negodovanje pri- zadetih, po drugi strani pa bomo za- gotovili izpolnjevanje gozdarskega pla-^ na v okraju Šoštanj. V. I.' Dobro organiziran tečaj - dober uspeh Desetega oktobra se je zbralo ^ te- čaju v Teharjih 19 uslužbencev krajev- nih ljudskih odborov okraja Celje-oko- lica. Ponekod so se le ti s silo iztrgaU obilnemu delu, na nekaterih odborih so imeli sitnosti in težave s tajniki in predsedniki, nekaj pa se jih pozivu, za- radi nerazumevanja krajevnih faktor- jev, sploh ni odzvalo. Dolgo — nad štiri le'ta se je z 'iz- vršitvijo tako važnega tečaja odlagalo. Ni bilo prostorov, ni bilo denarja in časa, manjkalo je 'predavateljev, skrat- ka bilo je polno tudi lepih iLzgov'arov, da se je zadeva odložila; vse skupaj pa ni bilo opravičljivo, ker so bili pri- zadeti tisti, ki so v naših osnovnih organih oblasti opravljali važne in od- govorne posle. V začetku oktobra so končno od- padle vse težave. Tečaj se je pričel :iin po tridesetdnevnem trajanju in nepre- kidnem učenju ter po tridnevnih izpi- tih pred izpitno komisiijo za admini- strativno stroko. So se ipokazali rezul- tati prizadevanj in naporov. Pokazalo se je, da nekdo ki se mu nudi mož- nost, da se nečesa nauči in da si pri- dobi potrebno znanje za opravljanje svoje službe, to lahko doseže tudli v tako kraltkem času, kolikor je trajal ta tečaj. »Izredno, proti pričakovanju,« so bile besede predsednika in članov komisije ter lizpraševalcevV Trije odlični: Re- menihova iz KLO Ponikva, Leskovšek- iz Št. Vida pri Planina, Pisančeva iz Sv. Petra v Savinjski dolini, za temi 10 prav dobrih od Tušfcove iz Višnje vasi pa do Dreščekove Danice iz Vrb- nega ter pet dobrih ocen so rezulita'ti, ki so poplačali ves trud predavateljev in upravnika ter vse stroške. »Tako se nismo še nikoli učile, tako temeljito in s tako voljo,« so ipripove- dovale tečajnice ob koncu izpilita, ko se še niso v celoti otresle napetostli pri- prav za izpitne odgovore. »To nam bo ostalo v glavi, ker smo razumeli, kar smo se učili in bomo znali to tudi upo- ratoiti,« so dodale. Na tečaju so se po- menili (tudi o konkreitnih nalogah po krajevnih odborih, primerjali svoje na- loge in izvršitev istih z drugimi. Tečaj je končan, izpiti so položeni-. Tečajniki so izvršili važno nalogo, ne sme pa pri tem ostati. Nadaljnja nji-. hova vzgoja ni samo skrb njih samih, temveč tistih, katerih delo zavisi baš od dobro izvršenih nalog le teh. Tudi najmanjša, tovariška pomoč, M naj bi izpopolnjevala pridobljeno znainje se 'bo bogato obrestovala s pravüno oprav- ljenim delom. Naj odgovami faktorji ne skoparijo pri organiziranju tečajev niti z denar- jem, niti časom ali kakršmo koli po- močjo, naj ne odlagajo z vzgojo apa- rata, ki mora biti usposobljen za stro- kovno in administrativno pomoč za pravüno lin pravočasno opravljanje šte- vilnih, za vse nas važnih nalog. Naj bi odpadli vsi izigovori in vsa nerazume- vanja v tej smeri, ker so škodljiivi. Sindikalne organizacije pa naj |Ск>та- gajo v največji meri, ker je to njiihova dolžnosit in ker bodo s tem izvršile eno od osnovnih točk svojega pirograma dela. Krava „G0RA" najboljša mleharica v okraju СеЦе-okolioa Na letošnji živinorejski razstavi v St. Juriju pri Celju je bila priznana kot najboljša mlekarica plemenslka krava »Gora«, last državnega posestva St. Ju- rij pri Celju, ki je dobila tudi prvo oceno. Krava, ki je ponos tega ijiosestva, da- je letno 4.700 litrov mleka. Molznost pri »Gori« še vedno narašča. Tudi po- tomstvo od »Gore« je prvovrstno. Ce bomo ¡imeM mnogo takih krav, ne ibo pomanjkanje mleka. FIZKULTURA Slovensko nogometno prvenstvo KLADIV AR : GREGORCiC (Jesenice) 1:0 (0:0) ' To nedeljo je bilo odigrano popolno kolo slovenskega nogometnega prvenstva in v Ce- lju je bil v gosteh jeseniški Gregorčič, ki je znan po zadnjih odličnih rezultatih kot zelo dobro moštvo. In res! Gr(*gorčič ne samo, da je bil odli- čen, temveč bi lahko odnesel iz Celja skoraj dve točki, ali pa v slabšem primeru vsaj eno točko, v tem slučaju ne bi bila zmaga Gregorčiča zaslužena, kajti Kladivar je^imel nekaj več od igre in samb zaradi ostrosti in tudi odlične obrambe gostov ni uspelo za- biti domačinom nobenega gola. Potek igre je pokazal, da so domačini ze- lo dobro začeli in pritiskali na vrata go- stov. Toda kot že rečeno je bila obramba gostov dobra in je reševala in razdirala vsak, pa še tako nevaren napad Kladivarja. Zaradi premoči domačinov je nasprotnik pri- čel z ostro igro, ki je privedla do sekanja; tekme ter je tekma s tem na lepoti izgu- bila. Tudi v drugem polčasu je Kladivar imel nekoliko več od igre, toda gostje so postali še ostrejši in hoteli na vsak način izsiliti zmago. To bi njim skoraj uspelo, saj se je ponudilo več prilik, ko so po solo akciji imeli 100 odstotno priložnost zatresti mrežo Kladivarja, toda nekaj njihovo oma- hovanje, predvsem pa odločnost čaterja in Božica je rešila Kladivarja poraza. Poslednjih 15 minut je bilo najžlvahnejših, kajti Kladivar se je trudil, da bi rešil obe točki. Navaljeval je pogosto na vrata Gre- gorčiča, toda obramba je z večkrat nepra- vilnimi in ostrimi fauli razbila prodore. Ko je bil Marinček grdo zrušen nekaj metrov pred golovo črto, je bil sodnik primoran dosoditi kazenski strel, katerega je lepo realiziral Dobrajc. Do konca igre je Kla- divar pogosto napadal, toda rezultata ni iz- premenil. Sodnik Grošelj iz Maribora je sodil zelo dobro, toda moral bi že v začetku prepre- čiti preostro igro Gregorčiča ter izključiti vsaj enega igralca gostov. B. V. I* Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Maslo. — Naslov uredništva: Celje, Titov trg 1. — Telefon 7. — Bančni račun pri Komunalni banki v Celju št. 620-1-90200-4 — Tiska Celjska tiskarna v Celju. — Poštnina plačana v gotovini. — četrtletna naročnina 33 din, polletna 66 din, celoletna 132 din. — »Savinjski vestnik« izhaja vsako soboto. VELIKI ^ Sejem 50 V CELJU NA DAN 1. DEC. OB VSAKEM VREMENU OBJAVE IN OGLASI POPRAVEK Dne 18. novembra smo v našem listu v rubriki »Pisani drobiž« pod naslovom »Usluž- benka Majer Marta iz Narodne banke v Šo- štanju naj popravi svoj odnos do strank«, pomotoma objavili ime Majer Marte, na mesto Ugovšek Fani. članek popravljamo v toliko, da se na- mesto imena Majer Marta postavi povsod v članku Ugovšek Fani. Tovarišico Majer Mar- to pa prosimo, da nam neljubo pomoto oprosti. Uredništvo. OBVESTILO Komisija za prevedbo delavcev pri OLO Celje-okolica obvešča vse interesente, kateri se želijo prevesti v odgovarjajoči naziv in vse šoferje, da posluje komisija vsak petek in soboto od 8. do 12. ure. Komisija posluje na sedežu okraja Trg mučenikov v sobi 91. Pravf tako daje informacije tudi ostalim delavcem na teritoriju Celje-okolica, kateri želijo pojasnil. Okrajna pošta Celje rabi za svojo ekono- mijo ekonoma z družino, ki bi bil vešč polj- skih in vrtnarskih del. Družinsko stanovanje na razpolago. Nadaljnje informacije se do- bijo na pošti Celje. OBJAVA Potrdila za dojenje se izdajajo vsako prvo in drugo sredo od 10.—12. ure po razporedu, ki je nabit na vratih otroške posvetovalnice. Mati mora priti z otrokom. V soboto dne 9. decembra 1950 bo ob 17. uri v dvorani Ljudske prosvete (OLO) KONCERT ki ga priredi prof. Marhtrenker s svojimi gojenci (klavir, harmonika). Program bo do- polnil z lastnim izvajanjem še prof. Marh- trenker. Koncert bo predvajan v korist kulturno izobraževalnega društva »Miloš Zidanšek«, za dograditev dvorane v zadružnem domu v Medlogu. Vstopnice so v predprodaji v papirnici MLO, Stanetova ulica. Nedeljska zdravstvena dežurna služba Dne 26. nov. 1950 tov. dr. Bitenc Maks. Lmbl lansWa cesta 8. Nedeliska zdravstvena dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. v počastitev obletnice naše Republike pri- reja Sindikalno kulturno prosvetno društvo »France Prešeren« v Celju LIKOVNO RAZSTAVO od 29. 11. do 3. 12. 1950. Otvoritev razstave bo 29. novembra 1950 ob 10. uri v mali dvorani doma OF. SKUD »France Prešeren«' v Celju ima v soboto 125. t. m. ob sedmih zvečer v dvo- rani Doma ljudske prosvete svoj III. redni občni zbor. Ob tej priliki bo tudi proslava v počasti- tev obletnice ustanovitve Republike. Nasto- pile bodo vse društvene glasbene sekcije: Godba na pihala, tamburaški zbor, zbor har- monikarjev, mešani pevski in mladinski pevski zbor. Vabljeni vsi člani kakor tudi Celjani, ki niso člani društva. Planinsko društvo Celje vabi člane in pri- jatelje društva na redni letni občni zbor dne 7. decembra 1950 ob 19. uri v risalnici I. gimnazije Kajuhova ulica 2. Našlo se je kolo v dobrem stanju, tovar- niška številka 257073, reg. štev. S — 16 štev. 17084, blizu bencinske črpaljke. Dobi se pri tov. žigon Milanu, šoferju, Celje - Gregorčičeva 4. Proglašam za neveljavno delavsko knji- žico na ime Brenk Marija, Slivnica pri Celju. Dne 11. nov. 1950 sem izgubila zelen zim- ski plašč na Mariborski cesti. Najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi na upravo Savinjskega vestnika. Proglašam za neveljanvno potrdilo od sta- rinarne "K 72-XI na ime Justina Volavšek, Celje, Lokrovec 34. Kupim knjižno omaro. Naslov v upravi. Prodam šivalni stroj znamke »Singer« za 60.000 din, stensko uro, foto aparat 6x9 in stare knjige. Naslov v upravi. Prodam orehovo samsko spalnico, ročno uro, na 15 kamnov in par škornjev št. 45. Ogled v sredo 29. nov. 1950 od 9.—12. 4ire. Naslov v upravi. Dne 13. nov. mi je bila vzeta na Mari- borski cesti iz voza >vinfa« pri gostilni A- meriki. Oseba, katera je dobro poznana, naj jo vrne Josipu Planinieku, Tmovlje 5, drugače bom primoran sodnijsko postopati. Telovadno društvo Celje-mesto priredi na predvečer praznika nove Jugoslavije TELOVADNO AKADEMIJO Vstopnice bodo v predprodaji 27. in 28. . m. od 16. do 18. ure pri gledališki blagajni. Sindikati imajo prednost s skupinsko na- bavo vstopnic, če prijavijo pismeno ali po odposlancu svojo udeležbo v gledališki upra- vi do 27. t. m. dopoldne. Ponovitev akademije je v sredo 29. no- vembra ob 15. urf v prosvetnem domu v Žalcu. »Ljubitelje operne glasbe opozarjamo na Putnikov obisk opere »TRAVIATA« v Ljubljani dne 3. decembra 1950. Odhod vlaka iz Celja 3. dec. ob 15,12, povratek vlaka iz Ljubljane 4. dec. ob 1,00. Cetia aranžmanu z vstopnico znaša od 220 do 120 din. Prijave sprejema poslovalnica Put- nika najkasneje do vključno 1. decembra. Pohitite s prijavami, ker je število vstop- nic omejeno.« PUTNIK GLEDALIŠČE MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora Sobota, dne 25. ob 20: Marin Držič: »Plakir< Nedelja, dne 26. ob 15.30: Marin Držič: »Plakir — Zaključena predstava za tovarne in šole. Nedelja, dne 26. ob 20: Marin Držič: »Plakir« Predprodaja vstopnic od srede 22. t. m. dalje dnevno od 16. do 18. ure oziroma dve uri pred pričetkom predstave. KINO KINO METROPOL Do 27. nov. 1950 »MLIN NA PADU« italijanski film od 28. nov. do 4. dec. 1950 »ČAROBNI IVIEč«, jugoslovanski film KINO DOM Do 27. novembra 1950 »NORO SRCE« angleški film od 28. do 30. nov. »BARBA ŽVANE« jugoslovanski film