Večmj
V Gorici, v petek <9. julija 1867.
Umi
Vrediiiltvo:
aa Travniku 11.177.I. narfeti-.|i>na akrbi tudi m raipolilianjeliala).
Prijemajo m ja |>lfi24o vaakorl-na oznanila tudi * liealovenakcai i oiika.
rliii u vaako uitimo vrsto 5 kr., ie *« oinanilo aamo enkrat NatiaiMi, t« dvakrat, I kr., 5« Inka t, 10 kr. a. V. — l'ovrh toga io vwk krit 30 kr. ia I tempelj
LIST

Izbija vsak potek.
Naro&iiiaee pji kOiino vredinUa ia relo lato t fokl, aa pol IcU I gold.
Naro&ina piane ia reklaaaect)*
naj aa poidjajo vrednifcvu.
rosama! liali a« predajajo v Gorici pri bukvarji f. Boli a rji m Travniku po i aolda.
poBolmo za primorsko-deMne, pa tndi sploh slovensko zadeve.

zgodovinske drobtince
o farni cerkvi v Kanal« na Goriškem.
(Dalje, glej 11. 20,21, 24, 27, tn 28.)
Od 1. 1776 do smrti 24[12 1786 io bil fajmoštor i. g. Jofef Compari. Rojen jo bil r Lokavcu (pri Križi na Ipavskem) 9|3 1735, mašnik poavečon v Gradcu 31|6 1760. Bil je, poprej vodja v somenišči Goriškem (t aeminariji); naslov jo imol „D.r Theol. et protonor lar. apoat Ob čaau cesarja Jožofa II. ko ao jo mnogo v cerkvenih rečeh prenarejalo, se jo tukajšnji faj-mošter prenaredbam vstavljal, kar jo mogel, pa ni šlo; vdati ae je moral. Bratoviina av. Itešnjoga Telesa in av. Roženkranca je bila odpravljena in mnogo blaga pograbljene^a in ▼ veratvono kaso vložonoga, kar pričajo dotični zaznamki. Zadelj prenesbe pokopališča Kanalskega, ki je bilo do J. 1782 okoli farne cerkve, bilo je treba silo rabiti. Že 1. 1778 je hotel Kanalski zdravnik, da naj bi ao pokopališče prestavilo, čoš, da je cesarica Marija Terezija tako zaukazala; 4 župani pa so ae temu povelju zoperstaviii, rekoč; nty so jim pokažo ees. ukaz, in ker so jim tak ukaz ni pokazal, je ta reč tako ostala do 1782, v kterem letu dobi faj-mošter ukaz, da naj blagoslovi novo pokopališče, ki so •ga iaaele soseske narediti pri sv. Ani. Ker ljudje o tem preneeenji nič slišati nočejo, gre tož6a v Gorico in 1116 1782 pride. kapitan baron Pavel BasjjJIi s 40 vojaki. Drogi dan zaprejo nektere, fajmofiter blagoslovi ograjeno mesto za novo pokopališče in 13(6 poderejo zidove starega britofa in peljejo v ječo 27 mož (med temi ao bili 3 župani). Od tiste dobo je Kanalsko pokopališče pri S. Ani.	• • i -
Hišo h. št. 42, kjer zdaj g; poddružnik stanuje,
p, j j O zabavnik.
Iz Gorice do vol^anakega kopališča.
. .. Cesarska cesta iz Gorico v Coloveo zapusti pri Splk&Bn, pol are nad Gorico, veliko laško ravnino in dijti ob levem bregu dereče Sočo med visokimi gorami naravnost proti aeverju. Dve nri nad Solkanom jo ob cesti prva vas, Plave. Drugo znamenitosti tukaj ni, kakor nad vrati neko krčmo spaka oroslanovi glavi podobna z napisom: „A1 Ieon bianco." V vasi jo par „urlaubarjcv", ki laško lomijo. Pol uro višjo pri Do-skli so soška soteska prvikrat v majhino, rodovitno ravnino razširi. Keka^ čez eno uro od tod prideš v lični trg Kanal med visokimi gorami ob obeh straneh Soče. Najbržo so tukaj Žo Rimljani stanovali in ta kraj „ad Silanoa" imenovali. Stari rimljanski most ao fran-eozi 1. 18l3 razdjali. Tukaj so nahajajo rimsko starine. Znamenit jo tukaj najden zlat denar od cesarja Konstantina. Na vshodu trga na lepi yi5avi jo zravon
jo ukupil Či g, fajmoštor in jo zraven druzih poročkov za stanovanje omenjenega duhovnika namenil.
Od I. 1787 do smrti 1793 jo bil fajmošter Č. g. Anion SegaUa, doma iz Tridenta. Poprcd jo bil grajširiski duhovnik. Ker jo bil znajden v gospodarstvu, zbrala ga jo dežela za komisarja pri napravljanjf novega katastra, za toga delj jo imel 4 leta vikarja Soviča (poznojšega fajmoštra). Pod tem fajmoftrom jo bil raztegnjen sprednji del sedanjo ccrkve in novi cerkveni tlak narejen; stroški 3822 zlatih. L. 1794 jo sedanje orgle Franc Comolll v Vidmu naredil. Oboje izvrstno delo.	r
12[9 1794 jo poslednji Kanalski grajšak Miha Ra-batta brez otrok umrl in bil prokopan v raki pri Mariji, eol-ski nad Kanalom, in za njim jo nastopil v Kanalu novi grajšak Jvan Karol. Corooini de Kronbcrg, kteri jo imol tndi patronat to farno cerkve. Konec prifi.
deželne zadeve.
Gospod? dopisniku s Tominskega zastran vprašanj v 23. listu „Domovine" sledeči odgovor: *)
1. Navadnih bolnikov iz našo dežele se ozdravlja nar več v triatki bolnišnici, v kteri jih je vedno okoli dve sto. Plačuje so od vsakega po 66 soldov na dan, in skopni stroški znašajo za to bolnišnico med tri in štiri (3-4000) goldinarjev vsakega četrt leta.
Potem pridete bolnišnici milosrčnih bratov in sester v Gorici. Domačih bolnikov jc bilo v uni prvi od 1. januarja do konec marca 11. 84, iu v tej pa zadnjo polovico lanskega leta lo 82. Plačuie se tti od vsakega bolnika po 35 soldov na dan. Daljo nahajamo redno precej bolnikov iz naše deželo v celoviki, ljubljanski
prijetnega gaja grad francoskega vojvode Blaccas-a z zbirko starin in lepih slikarij na platno. Farna cerkev je kai lepa in .čedna. Ljudje so prijazni. Sincšnib laških in nemških napisov se tukaj ne manjka. Mladež se pači z nekim jezikom furlanščini podobnem. Natne-Bti starega jo'prav lep most čez Sočo sezidan iz rezanega kamnja. Podajva so čez-nj in hodiva ob desnem bregu najprej. V a/4 uro sva vrh klanca na precej veliki ravnini, ktero Soča, ki v globoki strugi teče, na dva kraja doli. Na desni jo vas Ayč (v ncslov. pismih Ala, zdaj Auzza), na levi lesno pod hribom pa Ročinj (po domače R'čnj, geniliv R'činja). Imč morda ravno od veliko vročine, ki tukaj pripeka, da prav dobra kaplja dozori. Od tukaj višjo proti aeverju so trto—in iniirvorcju zgublja. Tukajšni stanovalci, posebno „ urlaubarji" in oni, ki na Koroško sadjo vozijo, radi nemščino lomijo.
•) Odlašali smo maliili predolgo a lina odgovorom, ker amo ime-
li mnogo drugega in lakrga gradiva, da ga ni imo mogli odloliti. Vr.
boiniftoidi, b ia in tam najdemo kakega boluega doiaa-čiha"škor po vseh druzih bolnišnicah hašbga eosaretva; ddllčnl stroški so merijo po jako različnih kopitih.
Kar pa našo zmotjene ali blazne zadeva, nalinjamo jih v norišnici na Dunaj i 3, v TVstu 17 in tukaj pri milosrčnih bratih pa 21, in Biccr po računih preteklega prvega čotrt leta.	■ ■ 1
Od vsako oaebe so plačuje T Trsta po 60, tikaj v Gorici pa po samih '50 soldor na 4*11, in aicer iz deželnega zaloga, povračila petem I« od premofaih tirja. Ali bi no bil lep' dobiček za doželo, ako bi so norišnica pri tukajšnih milosrčnih bratih toliko popravila, da bi tudi našo'blazno iz Trsta sprejeti zamogla?—'
2.	O. ki n^inestništvo v Trsi u izdaja list pod iinonom „ Zakonik in ukaznih .za avstr\jansko ilirsko jPrimotjp," kteri obsega deželno postavo (1 j. take, ktere no -veljajo za vso državo, ampak samo za to ali uno primorskih aozeT, namreč ali za Istro ali za Goriško.. J Tisti del skupnih stroškov za ta Ijst, ;ki spada po posebni razdelitvi na hoS deželni zalog jo v proudarku zapopa-dea pod oddelkom „ Stroški za dcželui zakonik".
3.	Obresti od „ pasivnih obligacij" so obresti od do-mosfikalnih dolžnih piBom, Iu izvirajo od francosko vojsko v pofjrejšnem Btolo\ji.
4- Za novo kmetijsko iolojo namenjenih posoboj skupaj dve tisufi in dve ato (2200) gold. na leto in mod temi ni zapopnden donesek od 500 gld., ki jih plačuje dežela kmetijski družbi. Zakaj da se niačujo ta znesek^ vsak, kdor je zmožen laškega jezika, lahko sam razvidi 1 ž računov, ki so v listu to družbo »AlG o memorio" rodno razglasu i ej o.
5. Slovenskih otrok a kmetov nI Videti hoditi v mostno muzično šolo; — ali smejo ali ne, to bi tukajšni mestni municipi (magistrat) lahko razjasnil, ker njemu odrajtujo deželni zalog vsako leto v U namon odločenih 525 gold. ............ • .........4
' 6. O stroških zaatran merjenja železnice čez Fredčl se šo prav dojočivriega nič ne vo.
7. n Modčasni" dohodki in stroSki niso zapopadeni v letnem preudarku, ker so Io začasni in n« derfiiiitioni. Obstoje pa taki medčasni dohodki iz povračil takih zneskov, ki so bili lo začusno izdani, ali pa iz takih, ki 20 bili kakemn zalogu le začasno izročeni, postavim pologe (depozicije), dohodnina od zemlj. - odveznih obligacij, od uradniških plač itd.
Podbrtžan. ■
domače vesti.
Iz Gorice. V sredo, J 7- t, m., dopoldne sta prišla dva škofa, tržaški, prč. g- Jernej Legat in poroški, prČ. g. Juri Dobrila našega kneza-nadškofa obiskat;
Narodno zuvesti no najdeš veliko no tukaj -uc r pred omenjenem trgu. Za torej zapustiva jih. Po strmem klancu sva hitro spot pri beli Soči, od ktere sva so bila pred Ročinjčm vzdignila. Pod strmimi gorami, od kterih ao rado skalo trgajo, prideva koj do tako imenovanega „ turškega križa." To je kraj, kjer jo cesta tako ozka, da so koinaj dva voza ogneta. Zdolaj Soča bobni, zgoraj so pa visoka skala vzdigujo, v ktoro jo križ vsekan. — Pravljica o njem je ta, da so ae bilo tukaj nekdaj kristjanska in turška vojska srečalo in da jo bil Turk tako potolčon, da soje bila samih mrličov Soča zajezila. Turk zavoljo te zgubo razsrdjen se fo zaprisegel, da noče so več pri „beli vodi" vojskovati. Temo v spomin jo s sablo križ v skalo vsekal, kteri jo šo zdaj videti. So vo, da ga ppnovijo, kadar ga mah zaraste, ali pa čo so odkruši..—- Od tukaj hodiva pa le navzgor in v l'/a uri sva vrh klanecv na lepitrivo--Clati -ravnini. V južnem kbta leži <vas KozaršCe na se-
r semenišči sta ti dala svojo bogosloven; predstavljati j
včeraj ob 8. u. zjulr. sta so zopet v Ttst nazaj vrnila.
— Od voč strani h kmetov so nnm naznanja žo-Ija, da bi bil deželni muzej tudi ob četrtkih, alt vsaj vBuk-<eadq/i četrtek mes#M ljudem odprt. češ, da ob nedeljah nimajo zlasti daljeojši navadno .v,mostu nič npra« »iti j kd#r pa jima kako opravilo, gre v četrtek r Gori. no. Prommo goup. kiMtoe-s, nuj hi toj želji blagovoljno nstregel.
l s rn.-r,'..	, . .
V poslednjem listu omonjoni dopi* jjL pr4dfdn\Čt$)* tukajinje c. k. okrožno sodnije aa*trem vfetnikou glasi ao tako le:	'
„ Visoka državun uprava Želi, da bi vjetniki, ko dar so imaio po dostani kazni izpustiti, poboljšani iz ječe' prišli 1n da "hi jim bila odprtu pot do mutoriulnoga blagostanja. V ta namon jo ziiukazalu, da naj so ne samo v vočih pokorilnlcnh (kakor v Gradišči, v Kopru itd. Vr.) temuč tudi v ječah ali sufpiraluioah. sodnijskih most, kolikor to mali prostori pripuščajo in na kratki čas zapqrar kteri mir daljo ono Isto traja, joduo podij-čovanjo vpoljo. I)a so pq, ta namon, dosožo, Žoli ona, da bi so napravila posebna društva. ' ; '
Odkazavati so ima obojega spola vjotnikom ali kako navadno 4olo, ta ktoro je VBok dober, ali pa tftM, za ktoro jo treba, da je človok obrtnjjsko izučen. Ta dela imajo na ponudbo provzoti ali posatnui proveemr niki, ali pa fabrike, ali druge obrtnijsko dražbe, plačevati delavcem navadno dnino. Robo (materija!) za dolo in orodje jim merajo priskrbeti prevzemniki, ter delo plačevati ali po štovilu izdelkov, ali na mero ali pezo, ali po štovilu delavnikov na tedon, ali, 6e je delo t krajšem času opravljono, kedar1 ao izdelek oddi. t .v;: Podak nima obsegati le verstva in. elementarnih vednosti (branja, pisanja, rajtasja Vr.) tim reč brati ao imajo vjotnikom ali pa dati jim, da jih sami hord, tudi koristno bukve, ki Zapopadajo nravne (moralne) pri povesti, djanjske resnice in jdrngo: občnorkoristoe reči, sosebno tako, ki merijo na povzdignjenje kmetijstva in obrtnije, pa .da bo tako pisano, da jih lahko Taak razume. V tem oziru bi se imola lahkdamsvna (rafcla-gavanja osnovati, pri kterih lii sposobnejši vjetniki lami kaj pomagali.	j .v '.i ..j To za državo jako važno poboljščvaaje vjetnikor po poduku in delanjn, dokler šo v zaporu, ter pripravljanje ia ntemeljovanje njihovega duševnega -in »a-terijalnega blagostanja tudi potem; ko so žo izpuščeni, in sicer takO, da se jim dolo ali služba priskrbi, dano io na daljo v verstvu in drugih navadnih vednostih :in ir obrtnijstvu podnčnjejo, jo še lo potem popolnoma mogočo, čo državno vlado v toj njeni nalogi vsi državljani vspešno podpirajo, in Čo se vsi stanovi, dnbovški, uči-
voro - zahodnem pa ob cčsti Čoginj. Od tukaj so vidi lopa gorica, ki se tik aad JCozarščpm dviguje, ^lmč jej jo Mengora. Na vrhuncu nosi eno naj starejših med to-minskimi cerkvami,.ki ie Materi Božji posvečenh.. Vrh to gorice se podajva Iu vživala foova razgled, da si skoraj lepšega želoti ne moreš. Sem se je že marsikte-rl ptujee potrudil in so zadovoljen nazaj vrnil. Od tod proti severo - rshodu ogledava sivi Krn, velikana to-minskih planin. Momo njega, kakor vidiš, teče nama nasproti Boča in obira vshodno obnožjo gore, na kteri stojiva- Ravnino od vseh strani z visocimi hribi obdano deli na dva dela. Na manjšem ob levem bregu leži Tomin naj poglavltnojši kraj toimnske dežele v ožjem
Eomenu, ki jo razdeljena v tri dekanijo in ravno toli-o okrajev ter šteje čez 52.000 stanovalcev, ki skoraj jzključno ob živinoreji in poljedelstvu žive. V zapadnem kotu veče doline ravno pod mejnimi, nogami leži vas Vol če (po napačnem izgovarjanji UČe); (Konte prifc-)
teljski. kujidevavski, fabrtškj. rokodelsko ~ obrtnljskl, i*' duhovni roddvi. kupčijsko io obrtnijsko zbornice, kmetijsko družbo, dobrotna društva, javno ili privatne knjižnico, 60 so Ijudoliubi sploh vslsd zapovotli ljubezni do bližnjega poklioauo -Čutijo, delavnost vludiulh aosppsk j>olujSavat| s tim, da vjetnikoui dela nriukrbu-' Jejo, da so ž njimi pogovarjajo o ročah, po ktorih so nravno noboljšauje in diimovno omika poapoKujo, b tim. da ilui kaj berejo, razlitgnvajo, knjig iu kur si bodi m branju in pisanju pripravnega iu primernega priskr-biij«J<>5 potem kom* oproščeni pa s tim. da podučova-pjo inttdaljujojo ju delo preskrbujejo. V tem oziru bilo bi aosobno želeti,, da bi «0 napravila primerna društva."
' v Gorici 24'jmiia mi. '
Codclli ra./p.
Kdo np bj pohvalil blazoga namerni, ki ga ima y omenjenih zadevah državna vlada; koga no bi veselilo, videti in slišati,, kako so gledč na jotniŠnicoin yjotniko vso na boljo obrača. Nekdaj so je zdelo, kakor'da'bi bilo veljajo uuČelo: Hudodelnik jo kužen, h o lun ud člo-vplko družbe, tedaj proč ž njim. odsooimo, zavrzlmo gaj Na to, ali jo Is ozdravljiv ali ne, ao ni toliko glodalo; dokaz totnu, da so vsake bažo vjetniko; skoraj nedolžno in priproato, kteri so .lahkomiselnosti ali prohaglonji Joči zapadli, vkup zapirali z naj surovoj-iimi in skoz ia skoz spridenimi hudodeluiki. Nasledek je bil ta, da so, česar niso uril popred znali, so v ječi navadili. Odkazapo delo jo služilo !o boli V Itazen, kot v .potlaJitnovavJe srca. — Vso drugače zqaj. Glavna pazljivost bo obrača ,sw|aj.n^^&o^^n/s. nesrečnikov, ječa ima biti prava poltoruniča in poioljievavnica za So po-boljšljivo ljudi, .in ne zgolj gradišče za Škodljive in nevarno zperi. VeČina vjetmkov jo grcSila iz lahkomiselnosti, po riakljuijbi, vslca,nemočnih, okolpoati in gotovo Lo manjšina, iz prave it udobnosti; pri .teh in unih pa je pomanjkljiva ali napačna odgojn navadijo glavni vzrojt njihovo nesrečo. Od to strani so jJh morijo ,'tproj lotiti: po odgojovanji popravljajmo in^dppolnujmb, Itnr jo bilo pop^d zanemarjeno. ' ~	1
„ Domovina* bo, kolikor nje'vpliv premore1, radp-voljno Ijudoljubno te namone podpirala, Predali pjeni bodo vaelej odprti kakoršnim koli sem spadojočim so--stavkom. — Ako si. predscdniBlvo kaj iztisov našegu -lista potrebuje in želi, so mu vsak čus na ponudbo. . f"Vrtdh.
Solkana, — Beseda v nedelo 14. .m. jo bila sijajna in skoz in Bkp? narodna, da po naših krajih še malo tacjh. Program jo ta-lo: 1.) „ Solkanska" (zbor, zl. W. Vilhar); 2.) govor prvoBodnikov (g. Dolenec), 3.) „Strunam" (kvart. Jonkotov); 4.) deklamaciju (E. KI.)j 5.)-.,Domovina", (Ipavčev zbor); 0.) „Sablja" (Dar. Jenk. zborj. 7.) doklamacija (Gr. iz Prvačino); 8.) „ Slavček", (Tribnikov zbor); 9.) zahvalni govor (dijak sol k.) tO.)' polka „ Slovenci" (čeeki napov, zbor). Petje je bilo gladko, izvrstno, da malo kedaj tako. Počastili so Solkaneo zastopniki čitavnie goriške, ajdovsko (dr. Lavrič), tominsko (pevski zbor, dr. Gašpariui). Iz Gradca jo došcl pozdravljen tologram. — Med go-spemi in gospodičinami io bila tudi g. Vilburjova hči.— Dvorana je bila jako okusno ozališana. Med večerjo so jedemato nnpilnieo narodno vesuljo podžigalo. — G. T: jo zložil za to priliko Čvrst sonet „ Solkuucoro".— Živila čitalnica solkanska!
državni zbor.
-?- (Zbornica potlancsv.) V J7.-soji 10. t m. je odgovoril novi ministor pravosodja vitez Uyo na noko interpelacijo zaslran; no davno ;znižano plačo niiih' sod-
nijskih uradnikov. 'Govor njegov jo zbornica večkrat pohvalila 5 uradnikom se plaža zviša.— V tisti seji je tudi stari dunajski advokat Mthlfcld, (kteri med tistimi nemškimi liberalci, ki so njegovih misli, jako slovi) predložil in podpiial svoj nasvet zastran .verek« postavo", ktoreg« jo hotel žo v prvi sejni dobi uu dnevni red spraviti, pa mu je bil menda minister ttchmerliiffc pomiguil, da —nogro. Letos se mu zdi, da milejši veter pihlja, zato ga jo zo]>ot izpod klopi izvlekel. Ta verski edtkž, kakor mu pravijo, podira vse, kar je zaslran ra?' nih ver v Avstriji dosodaj veljalo. Katoliška vera naj bi no imela druzih pravic, kakor vsaka druga, in ysak državljan naj bi smol biti v verskih zadevah popolnoip* svoboden (prost). Sosebno pa meri ta načrt postave na tu, da -bi se ovrgel tako imenovani konkordat, to je, državna pogodba, ki jo je Nj. vel. naš oesar 1. 1866 s riuuskim sedežem storil, in v ktcrein jo vso na tanko dolo4cao,do kjosoga cerkvena oblast, do kjo pa svetna (dcželska, oesarska). Vsled konkordata n. p. imajo v zakonskih zadovah duhovske. škofovske sounije soditi in no svotno, kakor poprej, ker cerkveno postave tako zahtovajo; gospodarstvo cerkvenega premoženja spada zdaj pod škofovsko oblast, kakor tudi z občinskim premo žonjem starešinstvo In županstvo gospodari. Za pro-gledovanjo oorkvenlh računov jo torej pri vsnkern ško-Jijatvu za dotlčao škofijo posebna računarlja; poprej so cerkveno račune cesarske (državne) računanje pregledovalo. Da se y fiolah nič veri nasprotnega ne uči. voli konkordat, da imajo školjo pravioo, po svojih komi sarjih paziti na to; v katoliških šolah no moro nihče učitelj biti, Čo ni katoličan itd. itd. Posebnoga novega koukprdat nič no obsega; povrnilso so lo cerkveni oblasti — In to le bolj v načelu kot v dianji, — nektere pravice, ki jih jo bil oesar Jožef II. cerkvi vzol ali ki jih jo bila po druzih okolnostih zgubila. Da si ravno so v vsakdanjem življenji živa duša za konkordat -no zmoni, in navadni ljudje ni kakega razločka med poprej jn zdaj ne poznajo; da Bi ravno k. druzih vbr no zadeva in motij ker za-njo posebno postavo veljajo, vendar; nekterim ljudem tako preseda, jim jo tak trn v poti, da si no morajo dati mirti; tlači jih noč in daO kakor mora. Tom ljudem jo konkordat kriv vseh nesreč, ki bo Avstrijo od 1. 1859 zadelo. Da smo Jani Bonočijo zgubili,-da smo bili pri Kraljičinem gradcu tepeni, —konkordat jo temu vzrok. Da nimamo denarja, da am.o oslabeli, konk. je to naredili So ve pa, da konk. jo lo flodloj konj jim io nekaj druzega: cerkev sama in katoličanstvo. „Vera , ki bi ^jo ti ljudje v Avstriji radi vpeljali, jo ta: VBaktcrl naj ima pravico mi-sliti in delati, kar mu drago, živeti, kakor noče; samo zalo naj bojo nektero „verskp" poBtavo, da se ljudje različnih misli no sprejo .in javnega reda no motijo; državni oblasti, kot taki, mora bili vsaka yera enaka; država nima vero. To so na debelo razložono MUblfoI-dovo in njegovih privržencev misli. Morali smo pa to povedati zu-to. da bodo naši .bravci vedeli, kam pes taco moli, koaar kak modrijan v državnem zboru na Dunaji v verskih zadovah kaj sproži. Sicer pa, da si ravno bo zuabiti večini v zbornici poslancev po Mtlhl-fcldovi postavi slino cedijo, vendar sami dobro vedč, da nimajo upanja, du bi obveljalo vse, kar zahtovajo; kajti pretrcBti mora vsuko postavo tudi še gospojska zbornica in potrditi jo mora nazadnje cesar. Gospoda v viši zbornici pa jo sploh v tacih rečeh druzih miBli, kakor liberalci spoduje zbornico. To jo mondu tudi poslanoo Jlerbat sprevidel in je torej v soji 11. t. ni. nolfaj (manj prokucgskega (radikalnega) na svetoval. ProdložiJ jo trojo načrtov postav, klcro morijo na to. da bi prišlo za zdaj samo noktere bistvene določbo konkordata oh moč in vezavo. I.) Vpeljala naj bi so za kutoličuno zopet zakonska sodnija po dr žavlj&nskom zakoniku, kakor pred, konkordatom, in
»padale naj bi zakonsko zadovo prod svetna l&dnije. 2.) Bola naj bi so od corkve ločila, (o jo, ftolo naj bi ne bilo pod porkvono (duhovsko) oblastjo, d.) ltazmerb mod raznimi verami naj bi so uravnalo na podlagi enakosti (t. j, katoliška, protestantovska in judovska vera naj bi imelo vso v vsakoin ozira enako pravico, ter določilo naj bi so, kako ravnati, kedar pridejo spozpo-vavoi raznih ver mod soboj v dotiko, ali kodar kaka navskrižnost mod njimi nastane.). Tako llorbst, ktori bo ,znabiti v kratkem naš—-minister 1 Naši alovouski poslanci frazun dr. Kluna o llorbstovom), nu del Poljakov in Tiro^jci so glasovali zoper te nasveto; večina pa jo Mtlklfeldu in HerbsLu pritrdila. Hcrbst jo v seji od 13. t bi. Bvoj predlog z razlogi podpiral. — V tisti soji jo tndi minister za finanoo g. bar. Betke žalostni stan nnših državnih financ (donarstva) od lota 1B(R> do sedtu iu dolgo, in na široko razlagal- Govoril jo blizn 2 uri in pol in sklonil s tim, da niknr obupati, da šo se lahko opomoremo. Gospod ministru jo vočkrat pohvala nasproti donola, sosobno tudi od strani fedoralnib poslnnoov, ko jo povdarjal, da po širši samoupravi (avtonomiji) dožol bi so dalo marsikaj doseči. Priznal jo tudi. da z Ogerskega se no odrajtujejo zdaj tako rodno davki kakor poprod. — Dolga ima naša drŽava vsega skupaj 3046 milijonov; samo za obresti potrobujo 127 milijonov; za amortizovanjo24milijonov Itd. -r- Odsek, kteri jo preircšal novi kazenski zakonik, jo,v sqji 16. t. m. svoje nasveto prodložil. Sprejo t jo prodlog zastran razdoljonja vseh prolomljenj poBtavo na hudodelstva in pregreike (prostopkov novi načrt no pozna)drugi nasvet odsokov pa, da naj se smrtna Kazen odpravif ni obveljal. Po dolgom razgovarjanji za in zoper, Jb glasovalo 79 zbornikov zoper predlog (med njimi tudi Slovenci) in 56 za predlog. Ministri so glasovali zoper odpravljenje smrtne kazni. Po tem takem so bodo veliki hudodelniki v AvBtriji tudi šov prihodnjo k smrti ob-sojevali.— Minister Taafo jo t tisti seji predložil načrt zastran pravic združevanja in napravljaiija »kupKin.
(Oospojska zbornica) jo potrdila načrta postav zastran § 13. in zastran deputacije, ki so ima pogajati z ogorsko deputacijo.
OGLED PO SVETU.
Soča tj e za cesarja Maksimilijana so So zmiraj povsod razodeva. Po mnogih mestib so imeli slovesno mrt-raŠko opravilo po njom, p. na Dnnaji, v Parizu, v Sol-nemgraau itd. Nobeno mosto pa ni prekosilo Trsta in Polja.1 Trstu je cesar Maks nepozabljiv; med mašo pri sv. Justu preteklo saboto. 13 t m. so po vsem mestu v znamenje žalosti stacnno zaprli. Kaj daje bil rajnki pomorstvu avstrijskemu, pokazalo bo je po maši v Pulji, ko so so deložonoi trgali, da bo dobili knk Bpominčok od mrtvaškega odra. Zanesljivih novic iz Ameriko o poslednjih trenutkih nesrečnega ccsarja šo nimamo, — Te dni jo prišla v Trst kraljica belgijska, da spravi, če bo mogočo, cesarico Karloto v Belgijo; o Bnirti lfaksi-milijanovi ji niso menda Šo nič povedali. — Prišla jo v Trst ladija „Novara" (iz Pulja); brž ko no, da pojdo v Ameriko po truplo Maksovo, Če je bo hotel Juaroz izročiti. z Dunaja bo došle v Trst žc tudi trugo za v Mehiko. — V Galiciji so bilo zadnje dni unega tedna grozne povodnjif ki so sila škodo storile; maršal nad-vojv. Albreht jc poslan tjc, da storjeno škodo pregleda.— T\irSki sultan, ki jo šel iz Pariza v London, pri-do skoz Prusko okoli 26. t. m. na Dunaj. — «V Italiji pretresa parlament že od 6. t. m. načrt postave, zastran cerkvenega premoženja, ktero se ima v toliko in toKko letih poprod&ti, da so država opomoro. Vlada
vzame pa žo zdaj 600 milijonov frahkovna to raj ton g« nu posodo.— Po mnogih mostib v Italill jo žo dalj časa kolera (kakor tudi v naši Dalmaciji in v Črnigori); — Prokuoijska stranka hočo žo zopet papeževo deželo napasti. — Tisti Poljak Borezovtki v Parizu, ki jo hotel uni dan ruskoga cara Ustreliti, jo obsojen (16j7) k posilnemu delanju na vso Žive dni.
(Ktmri ias po zimi, drevje ceniti (peloavati) bi bil tiar goriiji) jo dr. Mtlller v Goiitliimi skušal in se je propričal, da ho lahko copi koj jCHoni po prvi slani; ki fistjo z drcvoH odjo, on jc pelcaval, kakor je mraz pripuščal, od mosca grudna (lo sušna, in vsi pclcarji ali čopiči so so - prijeli. To bi bilo prvo, kar bi se moralo daljo skušali. — On ho jo prepričal, da zgodnje peloanjo ima posobno dober vHpcb pri koščičastem drovji, kteroga sek kloj v sebi iina. Kajti, čo se tako drevjo propozno polca, kodar so vžo sok iž njoga ccdi in suši, bruni ta vlačili in trdi k|ej, da so nc moro sok protakatj, in pclcarji so no morejo prijeti. Co so pa v ziiiiBkom času koščeno sadje polca, so pclcarji koj primojo, in to jo šo važnejše, da so skuša.
(ZUchrft, f. l.iod-u, Porilvtulh)
Umrli v Gorici:
f0|7. Kirol Uiai, 5 m., n. karaenirja otrok, u grižo; lt|7. matiji Zavon (£avon?), 64 I., km a t, u puliko; 10. Leopoldina Jlaja, $ m, ' n. plutji otrok, u Jjoljtitjo. -
Uradni oznanilnik
K*lk«l: Pri a. k. okr. sodniji v Gorici bo 23. jal. SO. avg. ia 54. aept. promotcuJo Ani. Dominko-ta; 14, ivg. 14. aept. in 18 okL I. 1. prem. Mid. llribir-cc na Poči ni prodih *7. juL ti. avg. in 11. aept. se !»• po oiilni dri&i oddajalo premotenje Ant Konjcdiea it Plavi, l.Jin. Begiu-U pri c. k.
prodaj; t1
po ocuni uratoi oedijiro premotenje in 0. avg. 10. aept. io 11. nov. L 1. pa prem. Jin. »egau-u pri c. a. okr. aodii. v Kanalu. — C. k. okr. toda .v Belini vibivie (iita. kteri bi imeli kiklao tirjilvo do ripničino rir\)c. Anton* Herzeka ii Toma-Eavice naj ie do 13. avg. 1. I. ogluijo.
Dorsul kara na JDnnaJI 18. julija: Metal-
lioucs 58:25; narodno posojilo 68 :75; London 127:85; odžjo srebra 125:25; cekini 6:11
Loterijske žievilke zadnjič vzdignjene: V Gradcu 17. julija: 4, 37,96, »t, 66.
f^f- Podpisana bnkvarnica priporoča č. duhovščini in šolskim predstojništvom obilno svojo zalogo za iolska darili primernih knjig v slovenskem in nemškem jeziku.
V Gorici meseca julija 1967.
K. 8 o h ar.
Llntnlon vrednlitva. ■>■ Si. ti: m.««. »o««
tudi danaa na.— G. K V. t Č. Dalji«** Vilega »pni ne moremo rabili, ker no raiumemo, kim mori; dopia ii č. pa nima dimjika podlage v liilem aoitavku, kleremu nekako vgovarjato.— Anir. B. v C. Peatfra ni. prav Vloltna; čo bili v«a predelani, vredniltvo p» nima tdij črn, prodelavali jo. Peimi »e morajo po poicbnih ojitrib pravilih fktt-dati j kdor tuli pravil no pozni, ne moro petem ikovati, tudi ie ima lilo ta lo. — Ji>. V. v Vrloo. Uvila! Prav ito »torili, da ite nam o g. 8L v Am. pilili. i.iit Jo doSol za ta pol prekamo; pribodnjlfi pojds v niit». — V. V. In Val. K. v Č. "Porabimo v prihodnjem listu. — G. A. K. m s. Z Vilim dopiiom lami no vemo.k^J bi ilorili. (Zi U leden imo gi p.ejeli prepotno). Ne bi bilo li bolja, ko bi ga no nilianili? Pr«u-darito to reč!— A. R. v Slu Prepozno dollo.
Ustnica odpraviirffva: Pri. g. kan. m. L. v
IJ. Od tod j« bila »D.** vaakrat poalina, pomota mora biti kji drugda-