GLAS
SLOVENSKE KULTURNE A K C 11 e
Leto V - 7 VOCE.RO DE LA CULTURA ESLOVENA 15. 4. 1958
V'
NASE ZALEDJE
.Vi sami se najbrž niti ne zavedate, kako važno in pomembno delo opravljate”, je o našem delu v svojem govoru na prireditvi Slovenske kulturne akcije dne 29. marca rekel predsednik Društva Sl ovencev v Buenos Airesu, ing. Bine Mozetič. To niso bile same besede priznanja, bile so ugotovitev, ki je pomembna za slovensko emigracijo v tej uri.
Vstopamo v peto leto. {Priredili smo knjižno razstavo dn je urednik knjižnih zbirk dr. Tine Debeljak razložil pomen publikacij, ki so izšle v prvih treh letnikih. Člani uprave in vodje odsekov so v štirih letih opravili veliko delo — saj je uprava imela nad tri sto sej — in vkljub vidnim uspehom na razstavi — in uspeh dajo pogum — bi vsega ne zmogli, ako nas ne bi prevevala vera v potrebo dela dn ako ne bi bilo za nami strnjenih vrst podpornikov, ki so naše delo razumeli. Listi in revije so s kritiko vztrajno spremljali to delo in nam pomagali z nasveti in odkrito besedo.
Marsikaj bi izostalo, ako ne bi imeli kadra ljudi, ki so na naše publikacije naročeni in prihajajo na naše prireditve. Meceni so nam zlasti v prvih letih priskočili na pomoč. Vztrajni dn redni naročniki in plačnik; so pravzaprav tudi že meceni, ker si mnogi morajo prikrajšati, da morejo ostati zvesti naši lepi besedi, knjigi in likovni umetnini.
V domovini je bilo znano, da je bila Ljubljana med najmočnejšimi publicističnimi centri v Evropi. Imeli smo nad 60 mesečnikov in periodičnih publikacij, knjižne družbe so imele rekordne številke naročnikov. V tem zboru raasežne delavnosti — knjižne in založniške_pa
je bilo opazno, da se je morala literatura dn znanstvena publicistika boriti s finančnimi težavami. Knjigarne so izdajale sodobno in moderno knjigo — domačo in tujo knjigo v razmeroma omejeni nakladi, kakor je to pac narekovala gospodarska previdnost. Tri glavne literarne revije in znanstvene publikacije so imele stalen krog naročnikov in kupcev, ki ni presegel številke 2000, raje manj ko več. če vpoštevaimo, da so bili naročniki revij in knjižnih zbirk skoraj pri vseh založbah isti, dobimo zanimiv odstotek ljudi, ki je v Sloveniji vzdrževal knjižno produktivnost: znašal je približno dva od tisoč, ali petino odstotka.
Res je, v emigracijo je z doma moral precejšen odstotek ljudi, ki si je ravno zaradi svoje duhovne orientacije izbral življenje v svobodi. Toda kakor včasih doma, tako se temu sloju tudi v emigraciji ne godi ravno najboljše. In če bi pogledali na odstotek tistih, ki danes ohranjajo in rešujejo ves naš tisk v emigraciji? Vkljub vsem pretresom in trpkim; izkušnjam v borbi z materializmom tujine, bi ne mogli reči, da znaša ta številka samo tisočinko: gre v lep odstotek in še čez. Isto je z udeležbo na naših prireditvah. Kulturni ali prosvetni večer v Ljubljani ni nikdar spravil v dvorano en cel odstotek ljubljanskega prebivalstva, v Buenos Airesu je številka mnogo lepša.
Vstopamo v novo leto založniškega in prireditvenega delovanja. Skušajmo se stalno zavedati, da vršimo mnogo več ko samo reševanje
in obrambo. Zvestoba in ljubezen do dela nas naj še bolj prekalita _
zlasti pa vrste našega zaledja, na katerem sloni vse. Čutimo, kako smo s tem zaledjem povezani! Daj Bog, da bomo vsi skupaj te vezi ohranili čvrste in trdne! * v
“Levstik stoji pred nami kot osebnost, kakršnih imamo malo; pred njim Prešeren, za nj m Cankar. Bil je dovolj pogumen, da se je uprl svoji dobi, njeni počasni miselnosti, ozkosrčnosti, bojazljivosti in koristolov-"stvu...
Levstik j e služil resnici in ni poznal komprom sa. Zato je bil notranje svoboden, cel in močan; zato je njegovo de’o tudi rodilo trajne sadove. V njegovem vedenju ni bilo ne boječnosti, ne sanjavosti, ne razmišljenosti.
Nii bil sicer brez senčnih potez: sadrbnike in pr jate-Ije so odbijale njegova sa-moglavost, trma, zapovedo-valnost, častihlepje in trdota. A tem potezam njegovega značaja zaperstavljamo pogumni in do ledni boj za pravico, resnico ;n poštenje. Danes, ko se ljudje tarejo na semnju ničevosti in je pred nami tako malo odločnih, na boj z družbenimi razvadami in grehi pripravljenih ljudi, nam je Levstik svetel zgled neuklonljivega borca za vse veliko, leno, pravo in plemenito v življenju...
Krepko in odločno, moško in samozavestno je znal korakati samo Levstik •—- je rekel Stritar...”
“Levstik po sedemdesetih letih” v “Utripih, april 1958 Trst.”
Vinko Beličič
V TISKU:
Karel Mauser JERČEVI GALJOTI
ZGODOVINSKI ZBORNIK
Prvi kulturni večer (Prireditev filozofskega odseka)
Sobota dne 19. aprila ob 19. ui-i v salonu Bullrich, Sarandi 41, Cap.
PODOBA ČLOVEKA V AJSHILOVI TRAGEDIJI
predava dr. Milan Komar
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA (Filozofski odsek)
Prvi kulturni večer v soboto dne 19. aprila ob’19. uri.
v salonu Bullrich, Sarandi 41
PODOBA ČLOVEKA V AJSHILOVI TRAGEDIJI P r e d a v a. dr. Milan Komar
Posebnih vabil ni.
Drugi kulturni večer (Pirireditev literarnega odseka)
Sobota dne 3. maja 1958 ob 19. uri v salonu Bullrich, Sarandi 41, Cap.
SVET LJUBLJANSKEGA TRIPTIHA
Predava Ruda Jurčec
naši večeri
ZAKLJUČEK POLETNE SEZONE
Zaključna prireditev poletnega programa Slovenske kulturne akcije je bila v srboto dne 29. marca v prostorih Ilirije v Ramos Mejia. Uprava S K A j e menila, da je primerno povabiti člane, nj:h svojce in prijatelje na družabni prijateljski večer, na katerem bi se spomnili: stopamo v peto leto našega delovanja, založba SKA je izda a 25. knjižno publikacijo in to naj se pokaže na razstavi vseh dosedanjih publikacij, razstavni spored pa naj izpopolni razstava del dveh učencev umetniške šole.
Kmalu po 20. uri je predsednik Ruda Jurčec začel spored. Zbralo se je že lepo število goltov in članov. Direktor č. g. Anton Orehar je poslal predsedniku Jurčecu pismo in pravi med drugim: “Re n čno rad hi bil v soboto zvečer med Vami in prijatelji na prireditvi Slov. kult. akcje..., da bi Vam tam čestital k uspehu s knjigo, saj že dolgo let skupaj delamo. Zal ne morem in zato Vam pismeno čestitam. . . in upam, da bo SKA z uspehom nadaljevala prizadevanja za kulturno življenje, slovenskih rojakov v zamejstvu. Naj Bog blagoslovi Vaše osebno delo in tudi napore vseh Vaših sodelavcev.”
Pismene pozdrave je poslal tudi predsednik konzorcija revije Slovenska beseda, duh. svetnik c. g. ■ Škulj, ki prav tako sporoča čestitke in iskrene želje za napredek. Najprej je predsednik pozdravil poMi-rektorja slovenskega dušnega pastirstva č. g. J. Juraka in urednika iSvobodne Slovenije, g. Joška Kvošlja. Omenil je, da so napovedali svoj prihod za kasnejšo uro še drugi zastopniki, vendar jim že takoj uvodoma izreka najlepšo dobrodošlico. Navzočim zastopnikom tiska in vsem slovenskim publikacijam se je prisrčno zahvalil za vso podporo, ki jo Slovenski kulturni akciji izkazujejo s tem, da njeno delo spremljalo z ocenami o knjigah in poročili o prireditvah. SKA ceni to delo in upa še za naprej na razumevanje in sodelovanje. Pozdravil je tudi zastopnike “star b” Slovencev, gg. Podlogarja in Živci ter predstavnika Slovencev iz Men doze. Ob vstopu v peto leto se je z zahvalnimi besedami spomnil mecenov, podčrtal velik pomen- njihovih darov in pokazal, kako se mora pojem mecenstva med nami v zamejstvu razširiti: pogosto je danes mecen že vsak, ki se naroči na naš tisk in s svojimi rednimi prispevki skrbi za njegovo redno izhajanje.
V kratkih besedah je razložil, na čem sloni delo* SKA. Glavni povdarek je vsekakor tudi v tem, d;a se je skupina kulturnih delavcev znala trdno povezati v enoto, ki vztrajno kljubuje velik™ težavam in zvesto sledi zastavljenim ciljem. Razmere v zamej- . stvu niso rožnate: na tuji zemlji se mora intelektualec otresati cele vrste ovir. Ko vstopamo v peto leto, moramo vedeti, da ovir in težav še ni konec, vendar so izkušnje dragocene in nam dajejo upravičeno zavest, da bomo znali vzdržati korak naprej.
Najtežje breme sloni na skrbi, ki jo mora rednemu delu posvečati blagajnik uprave. Vsi njegovi nanori bodo mogli biti kronani z uspehom samo, ako se okoli SKA zbere dovoli ljudi, ki bodo glcbok in koristen pomen obstoja SKA razumeli in učinkovito podprli. V imenu uprave je predsednik izrekel blagajniku sicer skromno, a hvaležno priznanje za težko de o in opozoril na podporo, ki jo mora imet; prav on med vsemi zamejskimi Slovenci.
Po otvoritvi večera so se vsi podali v prostore, kjer je bila knjižna razstava SKA in razstava slik Ivana Bukovca in Metke Žirovnikove. Vse publikacije so bile razstavljene na treh m/zah sredi sobe, stene pa so krasile slike. Urednik knjižnih zbirk dr. Tine Debeljak je podal pregled nad vsemi publikacijami in pri tem razvijal misli, ki so ga pri urejanju zbirk vodde. Razložil je tudi osnove knjižnega programa za leto 1958. nakar je opozori na zanimivo sovpad-nost, da je kot 25. izdan je izšla prav knjiga Rude Jurčeca Ljubljanski triptih. Podal je glavne misli
obrazi in obzorja
MEDDOBJE 1956-57, št. 5—6
Vsebinsko razdelimo pričujočo številko Meddobja v dva dela:	esejistično-
kritični det in literarni del, v številki pomešana med seboj, ki pa ju bom pri pregledu številke ločil.
Prvi del začenjajo Ignacija Lenčka FRAGMENTI O NAPUHU. Avtor v znanstvenem eseju ugotavlja krizo časa in najde zanjo na vzročni verigi v smeri proti jedru sledeče člene: 'krizo časa, krizo človeka, nered, neupoštevanje stvarnostj, zazrtost vase, napuh. Ta zadnji vzrok, ki je končno pri krizi odločilen, je predmet naslednj ih dveih fragmentov: prvega v svoji navpični smeri (“biti kakor Bog”) in drugega v vodoravni (vrednotenje oseb in, stvari v službi lastnemu napuhu). Pri Obojem pokaže njegove poteze in posodice: pobo-ženje uma pri prvem, primere na kul-turn o - u stva rj aln em, filozofskem in. avtobiograf kem področju pri drugem:; pa strah, obup, nihilizem, beg v svet tvar-nih bitij kot posledico prvega, in: krizo kvalitete, rušenje skupnosti kot posledico dragega. Varna .gradnja v okvira sholastične filozofije, ne da bi puščal odprtih vrat, spet pa zavestno se izo-gdbljajoč ovinkov, ter podpiranje misli z bogastvom drugih avtorjev, sta osnovni lastnosti eseja. Posebej bi omenil prikazanje človekovega mesta v sredini bitij z vertika’10 navzgor. Prevez kulturne zgodovine človeštva pod vdikom radikalnega napuha bi bila zaželjena monografija izpod peresa avtorja.
Tudi Milana Komarja RAZMIŠLJANJA OB RAZGOVORIH je filozofsko pisanje, čeprav tu ne gre za znastveno razpravljanje. Komar, ljubitelj neuhojenih potov, si je izbral obliko aforizmov in v tej obliki govori o kritiki, o vplivu Kanta na Slovence in o nekaterih naravnih krepost'h in napakah. Ne opredeljuje pojmov sistematično:	osvetljuje
jih z izreki in zgledi, dasi najprej vselej pojem tudi poglcibi in osvetli. Ta način pisanja je zanimiv in prijeten, dasi lahko zavede v dvoumja in smele trditve (n. pr. Kant, slovenski cerkveni oče; — Prijatelj pedagog pa mi je svetoval: “Ne govorite o gonih naš'm ljudem! Pravijo, da naši ljudje nimajo gonov.” — Con-cupiseentia est šnfinita.).
Pivle Krajnik / M. DOSTOJEVSKI diskutira z Bi^Ovn Kreftom. Proti Kreftovim trditvaiTki skušajo iz pretresljive usode Do^ievskega napraviti slabotnega političnA in idejnega omahljivca”, dokazuje, 1 se je odnos Dostojevskega do sluzma v pregnanstvu in kasneje bis^o spremenil in da je veliki pisatelj bi spravljen z •Bogom. Krajnik pri2*> da je bil Dostojevski v mladosti f'alist, a je imel socializem za nekaj >etega. V robiji je prišel do spoznanj Neurejenosti človeške narave. Po prMnstvu pa je videl socialno in etično jjtev človeka in človeštva v religiji. "aiVečji del svojih ustvarjalnih s'.l je °stojevski uporabil za borbo proti nihr*čnemu socializmu. Avtorjeva iskrenost objektiven prerez notranjega razvoj sestoj evskepa resnico iščočega človek^spričata.
Vladimir Kos inJ/TOo Lavrenčič odgovarjata na ANKO 1957, Karel Rakovec pa v PISM UREDNIKU razmišlja o zan i m i ver bp ra.šan j u leposlovca, živečega izven 0Niovine: “V katerem jeziku naj pi#*-”
NAPORI je na-^ Franceta Steleta eseju o arhitektur3^ Josipu Plečniku. Manjin Marolt pt™4 “vodilne misli iz eseja v kratkih po^ih”, kot sam pravi. A daje več: ro^0 lastnih pogledov na mojstrovo delovSe polno misli, v katerih smereh na?1 'skala bodoča monografija o Plečnr- To M arokovo listanje po Steletovi^iigi se odlikuje po zanesljivem poznaf velikega arhitekta pa po globoki Ij^Ni jo pokojnega mojstra.
France Papež i^Juje ROKO ZA STENO, iščoč v t/^o, misel in občutje dela.
Že v poročevalik' °bdedku revije slede: Razglas knji?j!'1 natečaja Slov. kult. akcije; V sp^ arhitektu Plečniku; Plečnikovi izf ' Slovenci na Angleškem; Opombe Ff^au spevu Dantejevega pekla; Zbo^j koledar Svobodne Slovenije 1957; rltumi večeri Slov. kult. akcije.
V Leposlovnem Meddobja se srečamo najprej z F; J Vodeba ŠIBILO IZ KUME, ciklont‘.^terega iso tu objavljene štiri pesflvb kma’u za tem z njegovo MATERI^ ‘POGREB. Vsekakor je ta sledfj Pesem, dosti močnejša, polnejša od' lvilh: dve, z nekim
tihim občutjem, skoro s strahom, da bi ne prebudil mrtve, pisani podobi. Dasi v ciklu ne manjka notranje pravilnosti odnosov in zavestne gradnje, vendar avtorju ne uspe vzbuditi v bralcu občutja, ki bi naj njemu polnilo srce. Pravo silo zasledimo le v prvi kitici zadnje pesmi.
Vinko Beličič je pesnik, lirik. To je pokazal tudi v svoji prejšnji prozi (Kačurjev rod), kjer se je misel izgubljala v svežih barvah njegovega sloga. V pričujočih dveh črticah MALA SESTRIČNA J O AN in PLEMIČ IN NJEGOV OPRODA je čutiti razvoj: misli je dal krvi, postala je bolj življenjska, resničnejša, prepričljivejša. Moti pa — ne vem, če to spada h kritiki — konec pri obeh črticah: bralcu je nehote, kakor da avtor še okleva biti dovolj jasen.
Milena Šoukalova objavlja ŠTIRI PESMI. Čeprav ni mogoče zanikati resničnega občutja in na nekaterih mestih prave sile (prva kitica tretje pesmi),, ostaja le vse preveč v neki sivini, vsakdanjosti, prozi.
Tine Debeljak je priobčil Dantejevega PEKLA PETI SPEV. S pieteto se bliža človek vsakemu prevodu te stoletne lastnine vsega človeštva. V Debeljako-vem prevodu odkrijemo nevsakdanjo spretnost prevajalca in bogat besedni zaklad, motj nas pa ritmična nedoslednost (“. . .po vrsti slednja iz množde se; izrine...” — kar dva zloga preveč; “Tam Dido, od lastne roke je ubita. . .”,
—	še teže, dasi je le en, zlog odveč).
Marijan WilemPart nadaljuje in zaključuje tu z “ZADNJIM KRAJCEM”. V dragem dejanju se drama zgosti v vrb, dramatično dobro izrabljen. Tudi dobivamo končni vtis, da se nam zanimiva zgodba iz preteklosti odkriva v logičnih časovnih in kvantitetnih presledkih. A vzvodi, ki nam vsakokrat odpro okno v preteklost, rastejo le redko iz notranje nuje dogajanja. Očiščenje Karle bi bilo verjetno popolnejše, ko bi ne zanikala umora (kot moralno dejstvo)
—	njeno dejanje je bilo pravi umor — in se zatekala v neki iracionalni determinizem. prizanesel pa bi človek njeni notranji podobi *s potezo očitanja v koncu dela, dasi ne zanikani uporabnosti te poteze v tehniki drame.
V splošnem ostaja revija tudi s to številko zvesta svoji težnji po kvaliteti.
Branko Rozman
	
IZŠLO:	
Ruda Jurčec	
LJUBLJANSKI	TRIPTIH
Opremil: Milan Volavšek.	Obseg 200 strani.
Uprava založbe začne te dni knjigo razpošiljati naročni-m- Na razpolago je že pni poverjenikih in v Dušnopastirski 1&arni na Ramon Falcon 4158.
CENA: broš. 40.—,, vez. 55.— pesov (2 ali 3 dolarja, ^ aIi 1200 lip, 1 ali 114 avstr, funta, 200 ali 1000 fr. frank.)
novega literarnega dela in zaželel še lepši razmah založbe.
Spored prireditvenega dela je bil zaključen z razstavo del slušateljev umetniške šole .Metke Žirovnikove in Ivana Bukovca. Oba sta razstavila dela, ki sta jih napravila na svojih počitnicah (Žirovnikova: Mar del Plata, Bukovec: 'motive iz Bariloč). Pomen razstave je bil v tem, da pokaže, kako koristno je, da učenci tudi v počitnicah ne opustijo študija. Uvodne 'besede je 'spregovoril g. Marijan Marolt, ki je razstavo tudi pripravil.
Ostali del večera se je potem razvijal pri pogrnjenih mizah in ob koktajlu, ki sta ga izvrstno in prisrčno organizirala in izvedla ga. in g. IPetriček. Ves večer se je ohranjal živahen “promet” z razstavnim prostorom, kjer so mogli naročniki dobiti že prve izvode Ljubljanskega triptiha.
Med tem so prišli: predsednik Društva Slovencev ing. Bine Mozetič, predsednik konzorcija Svobodne ST o veni j e Miloš Stare, član Narodnega Odbora Rudolf Smersu, g. Cof, odbornik Društva Slovenskih borcev, in kulturni referent DS g. Horvat Lojze. V imenu došlih je spregovoril predsednik DS ing. Mozetič, ki je uvodoma izjavil, da je pooblaščen govoriti poleg DS še v imenu Svobodne Slovenije, Družabne Pravde, Društva slovenskih borcev in še ostalih slovenskih organizacij in ustanov. V imenu vseh prav lepo čestita ob vstopu v peto leto in izraža občudovanje za delo, ki ga je SKA opravila v teh štirih letih. Opravljeno delo je ogromno in “povdariti moram, da se Vi pri SKA najbrž niti ne zavedate Pomena in veličine dela, ki ga opravljate.” Meni, da zasluži to delo vse priznanje in podporo, saj more biti to le skromna zahvai1 a za vse, kar se je izvršilo.
Predsednik Ruda Jurčec se mu je zahvalil za besede priznanja. Še globlji pomen je v zavesti, ki nas preveva, ko vidimo v besedah predsednika DS poroštvo, da naše delo ni samo razumljeno, ampak more računati na oporo pri vseh Slovencih. Navzočnost predsednika DS in ostalih zastopnikov ustanov in društev je najlepši dokaz za pristnost temeljev, na katerem naj sloni vse naše sodelovanje. Prosil je predsednika DS, da naj vsem ostalim društvom in ustanovam sporoči zahvalo Slovenske kulturne akcije.
V imenu uprave se je tdagajnik g. Lado Lenček zahvalil ge. Veri Debeljakovi za skrbno delo, ki ga opravlja v pisarni.
Večer je potekel v najlepšem razpoloženju. V okviru stremljenj SKA, ki so se pokazala tudi na občnem zboru pred enim mesecem, so ugotovitve na tem večeru nudile mnogo izgledov za lep razvoj v bodočnosti.
JUBILEJNI KONCERT GALLUSA
Desetletnico obstoja je pevski zbor “Gallus” proslavil s koncertom v nedeljo dne 30. marca. Zbor je dal na spored v prvem delu tuje mojstre, v drugem delu pa dela slovenskih skladateljev.
Dirigiral je dr. Julij Savelli. V odmoru je zboru čestital predsednik DS ing. Albin Mozetič.
KONCERT
ANTONA DERMOTA V BUENOS AIRESU
Anton Deimota, dolgoletni član Dunajske opere m sedaj komorni pevec, je začetkom aprila prišel kot gost opere v Buenos Airesu, da sodeluje ipri slavnostnem koncertu za petdesetletnico obstoja opere Colon. Pel je tenorsko partijo v Beethovnovi Deveti simfoniji, ki jo je dirigii-al znani argentinski dirigent Castro. V torek dne 8. aprila je priredil samostojen koncert v Colonu in na njem pel skladbe Schumanna, Brahmsa in R. Straussa. Program je bil izbran in je pokazal, kako velik mojster je pevec. Na klavirju ga je spremljal pianist Leo Schvvarz.
Po programu je moral pevec dodati še šest pesmi in je zapel tudi slovensko koroško narodno: Kje so tiste stazice... Najbrž je bilo tokrat prvič, da je bila slovenska pesem zapeta v Colonu. Na ponovno zahtevo je nazadnje moral dodati še arijo iz Mozarta.
odmevi
Občni zbor Slovenske kulturne akcije, ki je bil dne 1. marca v Buenos Airesu, komentirajo številni slovenski listi. Obširno poročilo je prinesla “Ameriška domovina”,-list “Naš tednik — Kronika” pa je dodal k poročilu:
“Slovenska kulturna akcija (je) ustanova, ki se bavi z znanstvenim in kulturnim delom ter se je vpričo požrtvovalnosti svojih sotrudnikov povzpela na visoko kulturno ravan.”
' “SLOVENSKA BESEDA”, kulturna revija, ki izhaja v Buenos Airesu, prinaša poročila o knjižnih -publikacijah Slovenske kulturne akcije. V dveh zvezkih 8. letnika je izhajala kritika pesniške zbirke France Balantič, ki jo je napisal Dolj-šak France. V prvem zvezku 9. letnika (januar-cnarec 1958) pa prinaša revija kritično poročilo o knjigi Zorka Simčiča Človek na obeh straneh stene, ki jo je napisal Dine (Duh Tine). Med drugim pravi:
“. . .mnogo je mnenj in sodb o tej knjigi.. . in veliko jih je, ki so jo sprejeli kot nekaj novega v slovenskem leposlovju... Zgradba novele, dograjen in -bogat jezikovni zaklad, oster dar-opazovanja in analize najneznatnejš.h odtenkov duševnega in zunanjega dogajanja nam predstavlja Simčiča kot dozorelega pisatelja. (Ph tudi po problematiki je novela zanimiva ...”
Četrto knjigo VREDNOT ocenjuje “Svobodna Slovenija” v svoji številki z dne 10. aprila. Poročevalec se je zlasti ustavil icb članku Vinka Brumna “Krekovo delo vdetih 1900-1907” in pravi med drugim: “...Kdor bo prebral to lepo in temeljito razpravo, bo dr. Brumnu še bolj hvaležen za vse, kar je o dr. Kreku napisal. Napisal pa je tako, kakor je treba tako stvar napisati... (in) samo prosimo, da z zbiranjem in objavljanjem tega gradiva nadaljuje, da bomo imeli tako Zbran ves .material, ki se nanaša na d-r. Jan. Ev. Kreka... Revija je tako tudi letos izpolnila svoje poslanstvo. Omogočila je, da so bile v njej objavljene razprave naših znanstvenikov ter kulturnih delavcev v izseljenstvu.”
kronika
— Umrla je v Ljubljani dne 8. marca slovenska pesnica Lili Novy. Svoja .mlada leta je .preživela v nemškem okolju in je svoje prve pesmi pisala v nemščini. Večji del svojega življenja je prež vela v Ljubljani in se popolnoma vključila v slovenski kulturni krog. Svoje pesmi je objavljala najprej v Ljubljanskem zvonu, potem pa še v drugih slovenskih revijah. Še v decembru 1957 je revija Naša sodobnost objavila njene pesmi. Njeno lime bo ostalo v zvezi s Prešernom, ker so njeni prevodi tPre-šerna v nemščino prave mojstrovine.
— Modra armada Naše Gospe iz Fatime, ki ima svoj sedež v Wa.-hmg!onu, je sklenila izdati v angleščini knjigo, ki jo je založila Mednarodna marijanska akademija: Marija in molčeča Cerkev. Knjiga prinaša prispevke pisateljev vseh narodnosti, ki so za železno zaveso. (Poleg angleške izdaje bodo založili potem še francoski prevod in to še v ča?u. da bo na razpolago za marijanski mednarodni kongres, ki bo v seo-tembru 1958 v Lurdu. Slovenski prispevek v knjigi: “Brezmadežna Devica in duhovnost s1 oven =kega naroda” je napisal dr. Ivan Vodopivec iz Rima. Članek je opremljen s sliko Marije Pomagaj z Brezij.
— Pri Slovenski prosvetni matici v Tr-tu -so proslavili 70. letnico sni’-ti Frana Levstika (govoril Vinko Beličič) in 200. letnico rojstva pesnika Valentina Vodnika (govoril Martin Jevnikar).
* Šest Marijinih Pesmi sta mešani zbor in orgle. P. Vendelin Špendov OEM je v.Lemontu izdal po vsej , priliki prvo glasbeno publik^rijo iz vr=t sedanje emigracije v USA. Zbirka -obsega ugla bitve naslednjih pesmi: Ave Marija, rajska devica; Kraljica v raju slavljena;
Marija, mati ljubljena; O Gospa moja, o Mati moja; Ave Manja (za sopran in alt ter orgle; latinsko in slovensko besedilo); Pozdravljena, kraljica (za mešani. zbor in orgle; besedilo dr. M. Opeka). Naši zbori bodo veseli te obogatitve -slovenske nabožne glasbene literature. Lepo opremljeno knjižico (28 strani) je naročiti pri Ave Maria Printery, St. Mary’s Seminarje, Box 608, Lemont, Illinois, (U.S.A.).
demo in po svetu
— Maks Furijan član ljubljanske drame, je slavil tridesetletnico svojega nastopanja v gledališču. Začel je v Mariboru, nakar je bil član dramskih gledališč v Sko-plju, Beogradu in Zagrebu. Med njegove najboljše vloge spada lik župnika v Cankarjevih Hlapcih.
— Letos bo .Slovenska prosvetna matica v Trstu -slavila desetletnico obstoja. Ustanovni občni zbor je bil dne 23. junija 1948. Od tedaj je matica vodila ter povezala vse kul-tu-mo in prosvetno delovanje med Slovenci na Tržaškem.
— Ljubljanska revija Naša sodobnost je proslavila 90. obletnico smrti francoskega pesnika Baude-laira. Uvodni esej o pesniku je napisal Božo Vodušek, ki je tudi prevedel nekaj pesmi iz zbirke F-leuirs du mal. Nekaj pesmi sta prevedla Jože Udovič in Cene Vipotnik. V letu 1957 je bilo sto let, kar je izšla zbirka pesmi Fleurs du mal.
—- Baletna sezona v Parizu se je začela v februarju in je letos sprožila velik val diskusij in zanimanja. Vodstvo sezone je spet prevzel francoski plesalec Roland Petit, ki je dosedaj nekaj let deloval v bulvarnih gledališčih. Na oder bo prišlo nekaj novih baletnih del, ki jim je glasbeno spremljavo napisal Darius Milhand, sce-
no pa je napravil Edouard Dher-mitto, posinovljenec pesnika Jeana Cocteauja. Med solisti bo nastopala Veronika Mlakar in sicer v baletu “La Dame Dans la Lune”.
— Tednik Naši razgledi v Ljubljani je izključil iz uredniškega zbora pisatelja in kritika Bojana Štiha (v reviji Naša sodobnost je objavljal kritike o slovenskih knjižnih novitetah). Izključili so ga, ker je javno podal izjavo, v kateri je zelo žal.l neko odlično osebnost v jugoslovanski državni politiki. Na njegovo mesto je prišel v uredništvo Janez Vipotnik.
Vzhodnonemška vlada je prepovedala izdajo in razširjanje knjige sovjetskega pisatelja Dudinceva “Človek ne živi samo od kruha”. Založbe so najprej dobile dovoljenje, sedaj pa je bilo preklicano, ker je Hruščev v nagovoru na sovjetske književnike Dudinceva napadel.
Nov zakon za zaščito avtorskih pravic je izšel v Jugoslaviji. Zakon sloni na določbah bernske konvencije in poročila omenjajo, da je zakon opremljen z dodatki sodobnih modemih zakonov s tega področja.
VAŽNO!
Cenjene naročnike opozarjamo, da veljajo objavljene cene za IV. letnik samo za tiste, ki vplačajo naročnino do 1. maja. Zaradi naraščanja cen papirja bomo prisiljeni pozneje cene zvišati.
UPRAVA
'‘GLAS’* je štirinajstdnevnik. Izdaja ga Slovenska kulturna akcija, Alvarado 350, Ramos Mejia, FCNDFS, Buenos Aires, Argentina. Ureja uredniški zbor. Tiska tiskarna “Federico Grote”, (Ladislav Lenček C.M.), Montes de Oca 320, Buenos Aires.