Predga
per
ftolétnem shegn
na POLEN SHAKI
i
v’ tem leti 1833.
(N» maté Mtfli« d«n.)
18 3 4.
S’ xherkami bratov Tonzer,

P e r z .h e t e k.
Lubi Kriftjani! Dnef mi vefelo ino zhaftito obhajamo ti isbrani den, kader je Diviza Maria zelemi zlilovezhanftvi na frezho fe na fvet narodila. Ja dnef fe fpomenemo, kak fo fe s’ vefeljom na njeno rojftvo smiflili njeni fveti ftarfhi, njeni divifhki tovarfh fv. Joshef, njeni boshanfki fin Jesuf, ino kak je nad njoj fe vfigdar vefelilo vfe Kerfhan-ftvo, ino fe \figdar vefelilo bo, sakaj od nje fe je narodil Jesuf, ker fe imenuje Kri-ftuf , ino ker je ti fvet s’ luzbjo tega Evan-gelja rasvefelil, ter prozh vsel grehe od fve-
ta. Dnefhni den je ali vfemi kerfhanfkemi ludftvi en den ferzhnega vefelja. Dnefhni den je pa tudi sa toto faro, ino sa toto Divize Marie zirkev en den pofebnega vefelja, kajti dnef tu obhajamo ftoletno shegnan-je, ino fvetkuvanje, kero naf na imenitne rezhi spomene, kero naf pela skos eno zelo ftoletje, ino nam med drugim pofebno da viditi, kaj je v’ totem pretezhenem ftoletji 4.) fv. materi katolfhki zirkvi, 2.) kaj toti farni zirkvi k’ pofebnem vefelji, To je sapopadek moje predge, s’ keroj to dnefhno zhaftitlivo fvetkuvanje obhajati pomagam, ino kero govorim na zhaft tiftoj, od kere fe je narodil Jesuf^ ker fe imenuje Kriftuf,
Raspelanje.
1.) Kaj je v’ tem pretezhenem ftoletji nafhi fv. materi katolfhki z i r k v i »k’ po febnem vefeljibilo? Zhe ravno je nafha fv. mati zirkev, kak v’ tih drugih ftoletjah, tak tudi v’ totem pretezhenem imela ltita bridke shalofti, je vender tudi imela zhafe velikega vefelja. Zhe ravno je grenke fose tozhla, kader je mogla viditi, kak fo is njenih otrok, is Kriftjanov poftali Krivoverniki ino zelo Neverniki , keri fo fvojo proti ti lubi materi nepokornoft ino fovrashnoft tak dalezh gnali, ka fo veliko ino veliko Pravovernih od nje prozh odver-nili, veliko njih grosovitno mantrali ino vmarjali, tak da fe je vidlo, kak da bi bili nasaj prifhli oni ftrahovitni zhdfi sa haidof-kih zefarov — zhe ravno je njo to globoko shaloftilo, je vender njoj bilo k’ neisrezhe-nem vefelji, kaj je od druge ftrani tudi rav-
-fino v’ totem ftoletji od gornjih Asiifkih ledenih gor noter do Afrikanfkih pefhenih vrozhih pufhav, od gornjih grosovenfkih Amerikanfkih lefov dol do najfpodnih kra-jov novega fveta ni bilo tifte deshele, ne tiftega naroda, do kerega nebi bili,predgari tega Kerfhanftva prifhli, ino njih na tau-shente na to pravo vero obernili, ino fhe nje vfaki den obernejo. Ja zelo divji ludje, keri fo kakti druge ftvari, .v’ goftih hoftah shivezhi druge k’ njim pridozhe ludi popali, nje saklali ino pojeli, fo v* totem ftoletji k’ nesgovornem vefelji te zirkve Kriftjani poftali, ino fvojo prejdno divjoft ino ne-zhlovezhjoft na kerfhanfko krotkoft ino lu-besnivoft obernili. Zhe ravno je fv. mati zirkev v' totem fuprotivnem ftoletji k5 fvoji grenki shalofti mogla viditi, kak fo njeni fovrashniki zelo njenega vifhifhega pogla-vara vseli, ino ga vu vjetnoft odpelali, je ona vender s’ velkiin vefeljom tudi vidla njega pale naša j priti v' to mefto, kero je fredi-na edinofti.
Vefeli fe ali fv. mati katolfhka zirkev, kaj fe je tudi v’ totem njenem ofemnaj-
ftem ftoletji poterdilo, da je ona po befedi Kri-ftufovi na pezbino poftavlena, ino nje neti vfa mozh tega pekla ne samore premekniti, ino da ona kakti eno is shenfovega sernzhe-za srafheno drevo fvoje veje le dushe dale po fveti raspreftira..
Zhres to fe je ali v’ tem pretezbenem ftoletji imela vefeliti nafha fv. mati ka-tolfhka zirkev.
*rV
2.) Kaj je pa v’totem pratezhe-nem ftoletji toti zirkvik’pofebnem vefelji? Kak je.tota zirkev v’ fvojem pervem ftoletji fe mogla rasvefeliti nad Tvojim pozhetkom, ino nad tem, kaj fe je skos eno zelo ftoletje od nje dobrega sadob-lo, tak je njoj sdaj na konzi njenega drugega ftoletja k’ pofebnem vefelji nje pozhe-tek, nje shegnanje, nje k’ eni farni zirkvi podignenje, ter to , kaj je veliko taushen-tim k’ hafki bila, ino sadnizb to, kaj fe dnef tu ftori.
Toti zirkvi je k’ pofebnem vefelji nje pozbetek. Kader fo najmre v’ njenem blis-nem ino dalefhnem fofeftvi davno she zirk-
ve imeli, kaliti v’ Lotmerki fhe pred tim letom 1174, per velki Nedeli fhe pred tim letom 1235, v’ fpodnem klofhtri v’ tem leti 1239, v’ Ormushi fhe pred tim letom 1271, per fv. Jurji fhe pred tim letom 1400, per fv; Lovrenzi fhe pred tim letom 1445, per fv. Lenardi fhe pred tim letom 1520, per fv. Margeti davno pred tim letom 1597, i. t. d. — 'Kader je luterfhka krivovera v’ tih letah od 1540 do 1590 po vli (Shtajerfki semli tak mozhno fe bila vkorenila, ka fo njo ti sa katolfhko vero le gorezhi (Sekov-fki ,Shkof Martin Prener kumaj skus perpo-maganje zefara Ferdinanda II. svekfhinom dolsaterli, je potrebno bilo, da fo tezhaf tu ino tam namefto luterfhkih tempelnov katolfhke zirkve naftale. Tak je tedaj tudi tu na totem lepem ino rasvefelnem torifhi, ino ravno na tem mefti, gde je prejd, kak pravijo, Golobova lefena Kapelza ftala, v* tem leti 1621 k’ loti lepi ino imenitni Romarfki Divize Marie zirkvi sazhetek narejen, ino je fhe le sa 12 let, najmre v’ tem leti 1633 vunsgotovlena. Njeni pofebni ino najpervi dobrotniki fo bili med drugimi Gafbpar Gigez s’ fvojima dvema shenama
Urfha ino Marinka Zugeda, ter Mathej ino Gregor Gigez, nad kerimi je Bog dopunil, sa kaj (Shkof per poloslienji pervega kamna molijo , da bi najmre Gofpod tiftim, keri k’ sesidanji ene zirkve s’ dobrovolnim fer-zom pomagajo, dal vfe dobro na teli ino dufhi, zliafno ino na vezhno.
Toti zirkvi je k’ enem pofebnem vefelji nje sliegnanje, kero je v’ totem pretezlienem ftoletji , najmre v’ tem leti 1772 na 24* den ravno totega sdajnega mefza od (Se-kovfkega £Shkofa grof (Shpaura zljaftitlivo dopernefheno.
Toti zirkvi je k’ enem pofebnem vefelji, kaj je v’ totem ftoletji, potem kak je vifhe 150 let k’ fv. Lovrenzi bila flifhala, tedaj v’ tem leti 1789 k’ eni farni zirkvi podignje-na , ino je dobila Tvojega pervega Farmefh-tra, kerih fmo, potem kak fo 37 let toto kerfbanfko zbredo verno bili vishali, v'tem leti 1827 tu pokopali s’ tim ferzhno sahval-nim slielenjom, da bi tam bili, gdč nega vezli fmerti, ne nibene sbalofti vezb. Bav« no v’ liftem leti je tota zirkev dobila tega
drugega Farmefhtra, totega nasozbnega mojega ino vafhega dobrega prijatela, kerim shelimo, da bi duge leta bili kak dosdaj en svefti ofkerbnik tote zirkve, ino en veren paftir tote kerfhanfke zhrede, ino da bi potem mi sred njimi prifbli v’ to nebefko na veke vefelo domovino.
Toti zirkvi je k’ pofebnem vefelji to, kaj je ona p&le skos eno zelo ftoletje bila ena prava mati, kera je veliko taushentim na teli ino dufhi pomagala. Kak fv. Bonaventura pravi, tak fe sofebno ofem dobrot od ene zirkve sadobi, najmre odpufhenje grehov, refkenje od skufhnjav, shegen bosh-ji k* rodovitofti te semle, sdravje, potrofh-tanje, dober naprejdek v’ opravilah, pre-maganje grefhnih shel, refhenje is jezhe tih grehov. Tote dobrote fo fi sproiili ino nje sadobli od tote zirkve ludi is blisnjih ino dalnih krajov, keri fo na zhafe v’ takfhih mnoshinah fem prifhli, da je vifhe 20 Mefh-nikov imelo sadofti fpovedavati, ino eden. fploh sadofti farno obrejuvati.
Toti zirkvi je sadnizh k’ pofebnem ve-felji to, kaj fe dnef tu ftori. Zhe ravno fo odpotli, kaj je ^hkapulirfka bratofhina per toti zirkvi gorhenjala, ne vezh is dalnih krajov prozefje fem prifhle, je vender tota zirkev letof ob Rimfkih odpufkih od mozh-no veliko ludi bila obiikana. Tota zhait fe njoj tudi dnef sgodi, kader ena velka mno-sbina ludi vidi te obhajila, kere naf fpome-nejo na to zhaftito shegnanje tote hishe bosbje. To pofebno pa, kaj fe dnef tu per totem obhajanji prilizhno ftori, je shegnanje krisbnega pota. Toto shegnanje [fe doper-nefe od onega Franzifkanarfkega Mefhnika, keri ti krishni pot ob enem s’ timi od ve-zhih Rimfkih Papeshov vundanimi popuno-ma odpufki obdelijo; kajti da fo Franzifka-nari fhe den denefhni v’ Jerusalemi sa ob-varvanje boshjega groba, ino da fo oni sa podignenje ino rasfkirenje te poboshnofti krifhnega pota najvezh ftorili, tak le oni od Papesba Benedikta XIV. imajo oblaft s’ shegnanjom krishnega pota tudi odpuike sdrushiti. Ker koli bo ali krishni pot na to pravo visho molil, sadobi tifte popunoma odpufke, kere bi sadobil, zhe bi tija v’ Je-
rusalem fhel krishnega pota obifkavat. Toti odpufki fe she dnef sadobijo.
Vfe to je ali toti zirkvi k’ pofebnem vefelji. Po pravizi fe tedaj dnef od nje re-zhe: Dnef je toti liishi isvelizhanje storjeno.
Dokonzhanje.
Tak tedaj vidite moji lubi Kriftjani! na kaj naf ti dnefhni den zhaftito spomene. On naf spomene, na eno pretezheno ftolet-je , ino tak na to , kaj je v’ totem fv. materi katolihki zirkvi, ino kaj je toti farni zirkvi k’ pofebnem vefelji bilo. Na toti dnefhni den bote ali dugo ponili, ali sapon-te fi tudi , ino nikol ne posabte na to, kaj vam toti dnefhni den ftoriti veli. On vam re-zhe : Da fe vi dnef na eno zelo pretezheno fto-ldtje smiflite, tak fe smiflite tudi, kelko njih je od vafhih ftarfhih ino predftarfhih v’ totem fto-letji to zhafno shivlenje dokonzhalo, ino mol-te sa njih dufhe, premiflite pa per tem fudi^ da bo sdaj naprej toto ftoletje tudi sagvifhno
Vafho to ftedno, ino sato perpravleni bodte. Da fe vi dnef smiflite, kak je ta fv. zirkev pale v’ totem pretezbenem ftoletji dofti tau-shent novih Pravovernih k’ fvoji zhredi dobila, tak sahvalte dobrotlivemi Bogi sa dar te prave vere, s’ keroj je Vafh flovenfki narod she pred 10. ftoletjami rasfvezhen. Sdershte toto vafho Vero tak, kak vaf vuzhi-jo. Da fe dnef s’ vefeljom smiflite, kak fo velki dobrotniki toto zirkev dali sesidati, tak ne henjajte, konzbi sa nje popravze ino druge potrebozhe fkerbeti. Da vaf dnefhne obhajila spomenejo na to zhaftitlivo sheg-nanje tote zirkve, tak ne posabte, da je tota zirkev ena hisha boshja , ena hisha te molitve, en fveti kraj. Da fe vi dnef smiflite , kak je tota zirkev k’ eni farni zirkvi podignjena, tak prefhtimajte tudi, kaj sa ena dobrota je to sa vaf, ka je vafha zirkev s’ enim Mefhnikom ofkerblena. Da fe dnef tu krishni pot shegnava, tak imate sna-ti, da je vafha farna zirkva ob enem tifta gora Kalvaria, na kero je Jesuf s’ krishom obloshen fhel, da bi tam skus fvojo fmert na krishi naf odrefhil. Na to fe smiflite, ino s’ pravo ferzhno poboshnoftjo molte ti
krishni pot, peraefte pa tudi en dar sa te podobe, kere vam terplenje ino imert na-fhega Odrefhenika tak lepo pred ozhi der-shijo. Ja na vfe to fe smiflite, te pa fe perporozhte Jesuii ino Marii, rekozh: O moj krishani Jesuf! naj bom tebi perpprozhen s’ telom ino s’ dufhoj jas ino vfi ti moji* O Maria, mati boshja ! bodi ti tudi moja luba mati v’ sliivlenji ino na fmertno vuro. Amen,
Anton Krempl,
Farmefhter per fv. Lovrenzi svun Ptuja,
App r ob a ti on,
Gegen die Drucklegung der vorliegenden Predigt wird in geistlicher Beziehung kein Anstand befunden«
Von dem fürstbischöflicli Seckauer-Ordinariate zu Grätz am 18. September 1833.
Im Aufträge S, F. B. Gnaden:
Jos. Scheidele, m. p.
Domcustoj,
J. Safner,
Secretär.