>02) Klogenfur! Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 1.30 til., mesečna naročnina S šilingov P. b h liilii p m XXV. Celovec, petek, 6. november 1970 5Pjp«ave brivce je treba iskati na pravem mestu Koroški Slovenci smo po svojem vsakdanjem zadržanju več ali manj ponižna in pokorna raja, ki se da le težko izvabiti iz svoje rezerve. Tako molče prenaša tudi krivice in morda je prav v tem iskati tudi vzroke, da smo bili v zgodovini tako dolgo potisnjeni v usodni geto. Ni tukaj mesto, raziskovati vzroke tega zadržanja, ki jih je mnogo, niti ni tukaj mesto, pokazati na številne usodne posledice, ki izvirajo iz te mentalitete. Tu to dejstvo samo ugotavljamo, hkrati pa poudarjamo, da tudi taka raja miruje samo tako dolgo, dokler se njena brezbrižnost ne izkorišča preko mere. Če pa se zgodi to, potem je tudi ponižnosti in poslušnosti konec. Kmečki punti, dogodki v letih 1848—1850, ljudski tabori in naša partizanska borba so mimo številnih malih podvigov narodnega ponosa svetli dokazi za to. Podoben pojav je tudi napisna akcija Delovnega odbora za južno Ko-roškoTkakor se neznanTakTvmsti šarm imenujejo. ' Ne vemo sicer, kdo se skriva za tem odborom, vse pa kaže, da so to ljudje, ki so iskreno želeli, da bo letošnji 10. oktober dejansko izraz želje po odpravi vseh zgodovinskih re-sentimentov in izhodišče za spora- funuio VL/iuuilauunje pol Sioli. L jU ric- rešenih vprašanj med obema dežela-nima narodoma. JKa žalost pa so tozadevno bili razočarani tudi tisti, ki so kljub izrazito nacionalističnemu načinu priprav za ta jubilej le verovali, da bo vsaj na centralni prireditvi prišlo do omembe, če že ne priznanja obstoja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem ter bodo odgovorni izrazili željo po spravi in pomiritvi ter poudarili potrebo ureditve pravic in razvojnih možnosti, kakor se je to zgodilo ob proslavi 50-letnice podobnega plebiscita v Schlesvuig-Holsteinu. Tako pa parola „Das ganze Land im Kdrntner Gwand“ nikakor ni bila pripravna, združiti oba deželna naroda; prav tako plebiscitni plakat z moškim z gamsovim šopom, ki za našega odvisnega človeka predstavlja oholega gospoda podobnega srednjeveškim valptom, raznim „foršnarjem“ in podobnim, ni mogel biti simbol enotnosti in zvestobe; niti ni mogla svojevrstno manipulirana „koroška zvestoba do domovine“ vzbuditi v koroških Slovencih tiste ljubezni do koroške zemlje, ki so jo tekom zgodovine tolikokrat dokazali. To bi mogla doseči le manifestacija ljubezni in zvestobe do avstrijske republike, v katero sta oba naroda za-verovala šele po težkem skupnem trpljenju in skupni borbi za njeno svobodo in neodvisnost ter v skupnem prizadevanju za njeno obnovo. Prav to združevalno in povezovalno misel pa smo pogrešali na tej proslavi. Nasprotno smo doživeli eskalacijo .Zastarele nacionalistične miselnosti in slavljenje tistih veljakov, katerih pot je šla od obrambnih bojev 1918— 1920 naravnost v nacizem in v glori-fikacijo njegovih genocidnih metod. dato se naj nihče ne čudi, če so prav ob in po bučni jubilejni proslavi številni idealisti, zlasti pa kritična mladina, ki ji je počasna, preudarna m spravna politika tudi sloven. osrednjih organizacij vse preveč „kom-Promisarska in naivna", izgubili potrpljenje in sprožili aktivitete, ki jih rtu Koroškem nismo vajeni. Drži, da je dvomljivo, ali so take ukcije najbolj primerno sredstvo ozi-rPma oblika boja za enakopravnost koroških Slovencev; drži pa tudi, da krivci teh akcij niso dejanski storil- Nova runda SALT V Helsinkih se je ta teden začela tretja runda razgovorov med Ameriko in Sovjetsko zvezo o omejitvi strateškega oboroževanja. Prvič so se predstavniki obeh velesil sestali na teh pogovorih, znanih kot konferenca SALT, pred enim letom prav tako v Helsinkih, letos spomladi pa so jih nadaljevali na Dunaju. Ame- Vojna v Vietnamu huda kršitev listine OZN Prejšnji mesec je v Stockholmu zasedala mednarodna komisija za ugotavljanje vojnih zločinov Amerike v Vietnamu. Na podlagi dokumentov in izpovedi prič je komisija ugotovila, da so ameriška vojna v Vietnamu in Indokini ter množična uničevanja prebivalstva in naselij po mednarodnih pravilih huda kršitev ustanovne listine OZN ter splošno veljavnih mednarodnih konvencij. Posebej [e komisija opozorila na ameriško politiko „vietnamizacije" vojne ter poudarila, da le-ta vodi v medsebojno ubijanje Vietnamcev in Azijcev sploh. Komisija naglaša, da svetovna javnost ne more trpeti teh mednarodnih zločinov, ker tako početje ogroža obstoj vseh narodov. riško delegacijo tudi tokrat vodi veleposlanik Gerard Smith, sovjetsko pa namestnik zunanjega ministrstva Vladimir Semjonov, Za razgovore SALT je znano, da potekajo za strogo zaprtimi vrati. To velja tudi za sedanjo tretjo rundo v Helsinkih, o katere dosedanjem poteku je prodrlo v javnost le toliko, da se je začeta „v resnem, konkretnem in prisrčnem ozračju". Razgovori se odvijajo izmenoma enkrat na sedežu ameriškega in potem spet na sedežu sovjet, veleposlaništva. Obe strani sta poskrbeli, da nobeden nepoklican ne bo mogel slišati ene same besede: v o-beh veleposlaništvih je pogajanjem namenjena posebna soba, v kateri je druga, manjša soba, med njunimi zidovi pa teče električni tak, tako da je onemogočen vsak poskus elektronskega vohunstva. Tudi v svojih izjavah so člani obeh delegacij skrajno zardžani ter med novinarje, ki se jih je tokrat zbralo okoli sto, le zelo redko prodre kaka beseda. To se je videlo celo na otvoritveni slavnosti, kjer sta bila predsednika obeh delegacij skrajno redkobesedna. Le vodja sovjetske Jeleg\ i, S' njonov je dal novinarjem možnost, da pustijo svobodno pot svoji domišljiji. Obtožil je namreč „ nekatere imperialistične kroge", češ da se skrivajo za tekmo v oboroževanju. Kljub tem besedam in najnovejšemu pisanju vodilnega sovjetskega tiska o škritih namerah ameriške vlade glede strateškega oboroževanja pa predstavniki ameriške delegacije v Helsinkih nočejo izraziti Politika rasne diskriminacije pomeni zločin proti človeštvu V socialnem odboru glavne skupščine OZN je skupina 18 neuvrščenih držav predložila osnutek resolucije, ki priznava legitimnosti boja narodov na afriškem jugu, hkrati pa poziva na večjo moralno in materialno pomoč vsem narodom, ki se borijo za uveljavitev svoje pravice do samoodločbe. Drugo resolucijo pa je predložilo osem zahodnih držav, ki obžalujejo obstoj politike rasne diskriminacije in apartheida, pozivajo vlade k akciji za njeno uničenje in govorijo o tem, da je treba vsem ljudem omogočiti enake možnosti, da živijo in ustvarjajo v vzdušju medsebojnega zaupanja in spoštovanja. Med razpravo o likvidiranju vseh oblik rasne diskriminacije in apartheida je spregovorila tudi jugoslovanska predstavnica Vida Tomšič, ki je poudarila, da predstavlja politika rasne diskriminacije zločin proti človeštvu. »Proti temu zločinu se je treba boriti z vsemi sredstvi, ne zgolj iz globokih humanitarnih razlogov, ampak tudi zato, ker ogroža demokratične odnose med državami, mir, sodelovanje in napredek." Vida Tomšič je opozorila, da so rasni predsodki glavno orožje imperializma in kolonializma in da rasistično politiko podpirajo samo tisti, ki jim je do tega, da se ohrani kolonializem in izkoriščanje. nobenega negativnega mnenja; pravijo, da so Rusi vse to že dejali že večkrat poprej in da oboroževanja ni mogoče omejiti s papirjem, temveč samo s težavnimi pogajanji. Kakor že preišnji pogovori v Helsinkih in na Dunaju, tako tudi sedanja tretja runda konference SALT sicer poteka za zaprtimi vrati, toda zaradi tega nič manj ne zanima široke mednarodne javnosti. Človeštvo je v današnjiih razmerah, ko svetovni mir dobesedno visi na tanki niti, hvaležno že za najmanjši prispevek k ohranitvi in utrditvi miru. Konferenca SALT je v tem pogledu vsekakor pozitiven in zato tudi razveseljiv pojav. PREDSEDNIK SFRJ JOSIP BROZ TITO: MOTIJO SE VSI TISTI PREROKI ki napovedujejo Jugoslaviji nekakšen polom V Beogradu je prejšnji teden zasedala prva konferenca ZK Jugoslavije, k'i je temeljito proučila pereča vprašanja, s katerimi se bo moralo vodstvo države spoprijeti v prihodnje. Pri tem so brez vsakega olepšavanja opozorili tudi na slabosti in napake iz preteklosti ter sprejeli ustrezne sklepe za bodoče delo. Glavni dokument konference so stališča o aktualnem družbenopolitičnem položaju, kjer je med drugim poudarjena potreba po na- ci, ampak tisti, ki se po petdesetih letih še vedno niso izkopali iz zastarele miselnosti borniranega šovinizma in nt razumejo humanitarnih zahtev današnjega časa in miroljubnih teženj sodobne družbe. Zato bi bilo bolj umestno, da bi državna policija posvetila svojo pozornost predvsem publikacijam in dejavnosti raznih na- tančni določitvi novih odnosov med federacijo, republikami in pokrajinami, pri čemer sta polna nacionalna enakopravnost in nacionalna suverenost izhodišče za nadaljnjo izgradnjo samoupravne federacije. Drugi dokument pa je resolucija o kmetijstvu, v kateri sta naglašena pomen in vloga tega področja narodnega gospodarstva. Veliko prostora je v sklepnem dokumentu konference posvečenega opozarjanju na vzroke sedanjega nezadovoljivega gospodarskega položaja, za katerega so značilni vse večja inflacija, povečan deficit v plačilni bilanci, neskladja v delitvi dohodka in prva znamenja zastojev pri rasti industrijske proizvodnje. Po drugi strani pa je bila naglašena potreba po nadaljnjih korakih v smeri izgradnje federacije kot funkcije državnosti in suverenosti vsake republike in avtonomnosti pokrajin kot oporišča enako- cionalisticnih organizacij in njihovih pravnosti narodov in narodnosti v duhovnih vodij, ki sedaj še nesramno Jugoslaviji, kar naj bi olajšalo reše- /T M > /*». ^ I 1 f ' 1 ■ •• • 1 ■ . _ zahtevajo od slovenskih organizacij distanciranje od akcij, ki jih le-te nimfo ne izvedle ne sugerirale, kot pa stika za mladimi dijaki in študenti kot dozdevnimi storilci. Neznani storilci so smatrali za potrebno, da opozorijo svet na slovensko narodnostno skupino na Koroškem, ki kljub temu, da so jo ob letošnjem jubileju popolno-noma zamolčali, še vedno živi. cl. vanje nesporazumov med republikami in pokrajinami ter okrepilo medsebojno zaupanje, hkrati pa o-mogočilo tudi hitrejše odpravljanje počasnosti in neučinkovitosti pri sprejemanju sklepov. (Predsednik Tito je v sklepnem govoru ugotovil, da je bila razprava na konferenci zelo realistič. in da je enotnost, ki je prišla do izraza o vseh vprašanjih, velikega pomena. Kot resno negativno tendenco v preteklosti je omenil počasnost v reševanju vprašanj in ugotovil, da trenutno stanje ne trpi nobenega odlašanja, zato je treba odločno začeti z reševanjem vprašanj. Ob koncu svojega govora je predsednik Tito omenil tudi razna „prerokovanja" v inozemstvu, da bo samoupravljanje v Jugoslaviji propadlo. Ta nesmiselna prerokovanja — je dejal — so zanikali že dosedanji rezultati, ki so potrdili vrednost samoupravljanja. Zagotovil je, da bo, če se bodo vedno izvajati sprejeti sklepi in ukrepi, prišlo do močnega razmaha v družbenem gospodarskem razvoju države. »Tistim, ki prerokujejo Jugoslaviji nekakšen polom, nekakšno razbitje ali nacionalni razdor — in to je tisto, kar želijo — pa lahko povem, da se motijo, tako kot so se že doslej zmeraj motili. Tega nikakor ne bodo dočakali. Že res, večkrat se tudi spremo. Tudi v družini, v hiši, pride do prepirov, pa vendar skupaj žive naprej. To se bo dogajalo tudi še v prihodnje. Toda naši delovni ljudje vseh narodnosti vedo, da morajo držati skupaj. Vedo, da nam samo enotnost, ki smo jo ustvarili med vojno in po njej, lahko zagotovi boljšo lin srečnejšo bodočnost, močno Jugoslavijo, ki ji ne morejo škoditi nobeni preroki s svojim neumnim trobezljanjem o njenem razpadu." „( \S li\0 DARILO” za kakšne zasluge? Na torkovi seji deželne vlade je deželni glavar Sima med drugim poročal, da je bilo ugodeno s strani Koroške izrečeni prošnji za dodelitev izredne pokojnine dr. Steinacheriu. ki da bo po odločitvi zveznega pre-zidenta od 1. marca 1970 naprej deležen mesečnega »častnega darila" (Ehrengabe). Že pred leti, ko je Steinacher prejel »veliki častni znak za zasluge za republiko Avstrijo", smo v našem listu vprašali, kakšne so bile te njegove »zasluge". Takrat se je zaradi objave oitatov iz raznih publikacij čutil užaljenega in nas je tožil. Sodišče nas je sicer zaradi nekaterih trditev, ki jih nismo uspeli dokazati, obsodilo, z isto sodbo pa je na podlagi predloženih dokumentov potrdilo pravilnost trditev, da je Steinacher registriran v članskem seznamu glavnega arhiva NSDAP pri Document Centru ZDA v Berlinu s številko 7,753.917, Ortsgruppe Berlin (Zehl-endorf, ter da Steinacherjeva knjiga »Sieg in deutscher Nacht" in knjiga "»Ostlandtagung des VDA, Pfingsten 1935“ pričata o njegovi naoistični miselnosti. Zdaj spet vprašujemo: Kakšne so zasluge dr. Steinacherja, da mu je bila zdaj priznana še izredna častna pokojnina? Ali gre za njegove zasluge v času obrambnega boja in plebiscita na Koroškem? Sodbo o tem, koliko je njegova takratna dejavnost v resnici služila interesom Avstrije, prepuščamo Stei-nacharju samemu, ki je v svoji knjigi »Sieg in deutscher Nacht" dovolj jasno in nedvoumno izpovedal: »Es war mir stcts eine unumstofi-liche Selibstverstandlichkeit, den Ab-stimmungskampf nicht um den An-schlufi an Dsterreich, sondern um die grofideutsche Zukunft zu ftihren ... Nicht nur falsch, sondern auch la-cherlich sind alle Versuche einer ,osterreichischen‘ Nachkriegszeit ge-wesen, den Erfolg Kamtens im zwei-jahrigen Kampf von 1918 bis 1920 ais einen ,Sieg des osterreichischen Staatsgedankens' darstellen zu wol-len. Kamtens Kampf konnte nur als deutscher Kampf, in Selbstverant-wortung fiir das geschaute Reich und fiir Volkstum und Heimat gefiihrt werden. Auch dafiir sei meine Dar-stellung Zeugnis und Bekenntnis." Državni proračun za leto 1971: Močnejši impulzi za gospodarski razvoj in družbeno dejavnost Delo in dogajanja v dunajskem parlamentu stojijo v teh tednih v znamenju razprav in trenj okoli državnega proračuna za leto 1971. Osnutek proračuna, kakor ga je v imenu vlade 20. oktobra parlamentu predložil finančni minister Androsch, ima nekaj bistvenih posebnosti. Najprej gre pri njem za prvi proračun socialistične vlade v Avstriji, drugič gre za proračun rekordnega obsega 111 milijard Šilingov, tretjič pa se njegova struktura precej razlikuje od one, na kateri so bili zgrajeni proračuni prejšnjih vlad. Osnutek proračuna je odsev dolgoročnih programov in konceptov, ki jih je SPO izdelala v letih, ko je bila v opoziciji proti vladi OVP. Ob teh posebnostih po ni mogoče prezreti najbistvenejše: usoda osnutka državnega proračuna 1971 je v bistvu odvisna od zadržanja opozicijskih strank v času razprav in sklepanja. SPO v parlamentu namreč nima potrebne večine, da bi ga lahko uzakonila sama; odločitev je odvisna tudi od 'OVP in FPO. Kako se bosta zadržali, bo postalo očitno šele ob glasovanju, ko bo šlo ali za ali proti proračunu. Najpozneje tedaj bosta morali pokazati svoje pravo lice. Verjetno pa ga bosta pokazali že prej, kajti kancler K r e i s k y je obema ponudil možnost razgovorov o proračunu na ravni strank. OVP je spričo tega v precejšnji dilemi. Osnutek proračuna je pravzaprav tak, da ga bo težko povsem zavrniti. To že zaradi tega, ker kaže znamenja stabilizacije deficita, k'i je v letih samovlade OVP narasel od 3,6 na 8,5 milijarde šilingov. Osnutek proračuna za prihodnje leto predvideva primanjkljaj v višini 9,5 milijarde šilingov. Ta znesek je podoben onemu, loi je v osnutku določen za ža osvežitev spomina Kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista, je v zvezi s krajevnimi napisi, ki so bili v nekaterih krajih Koroške opremljeni tudi s slovenskimi krajevnimi imeni, policija zasliševala slovenske srednješolce in visokošolce. Ni nam znano, kaj je pri tem prišlo „na dan“, slišali smo samo toliko, da je bila policija ob teh dogodkih izredno prizadevna. Po drugi strani pa je „napisna akcija” menda izzvala veliko razburjenje v javnosti; tako vsaj je razvidno iz pisanja nekaterih listov. Pri tem segajo kombinacijske sposobnosti gotovih piscev celo tako daleč, da so iz teh nekaj slovenskih krajevnih imen skonstruirali spet nov argument za svojo že staro zahtevo po ugotavljanju manjšine. Toda koroška javnost bi se morala razburjati tudi ob drugih dogodkih. Naj jih za osvežitev spomina spet nekaj naštejemo: # razstrelitev partizanskega spomenika v Št. Rupertu pri Velikovcu: # odstranitev slovenskega napisa z Breznikove gostilne v Pliberku; # napad na 80-letnega kanonika dr. Arnejca in s tem v zvezi na Krumplovo domačijo v 2relcu; # večkratna odstranitev slovenskega napisa Hranilnice in posojilnice v Železni Kapli; # skrunitev partizanskega grobišča v Borovljah; # dvakratna odstranitev slovenskih oz. dvojezničnih napisov slovenskih organizacij in ustanov v Celovcu; # odstranitev slovenskega dela dvojezičnega napisa na ljudski Šoli v Št. Janžu v Rožu; O večkratna odstranitev dvojezične-napisa Hranilnice in posojilnice v Velikovcu itd. itd. Le nekaj primerov smo tukaj navedli, navajali bi jih lahko še dolgo vrsto. Vlečejo se kot rdeča nit skozi vso povojno dobo: atentati na slovenske organizacije in ustanove, fizični napadi na zavedne Slovence, hujskaški izpadi in podobni dogodki. In kar je najbolj značilno: niti v enem samem primeru doslej ni uspelo izslediti „neznanih storilcev“. Nikakor ne bi hoteli trditi, da varnostne oblasti v teh primerih ne bi bile uvedle preiskave. Toda dejstvo je in mimo tega ne moremo — doslej še nismo slišali o izsleditvi in kaznovanju storilcev. Morda bi se ob tem zamislili tudi tisti, ki se zdaj tako zgražajo zaradi nekaj slovenskih krajevnih imen (ki so celo predpisana v državni pogodbi!), kajti šele potem bi v svojem razburjenju postali verodostojni. odplačila prihodnjelefnih obrokov državnih dolgov, ki jih je napravila OVP oz. njeni finančni ministri. Porast deficita za 1 milijardo šilingov spričo ravnokar omenjenega in tega, da se je obseg državnega proračuna povečal od 101,3 na 111,1 milijarde šilingov, ni vznemirljiv. Nasprotno. Osnutek pomirja javnost, kateri je OVP lani naznanjala, da do leta 1972 letni proračunski deficit lahko poskoči na blizu 20 milijard šilingov. Osnutek pa je razveseljiv tudi zaradi tega, ker kaže prve znake težišč pospeševanja gospodarkega razvoja in družbene dejavnosti. Tako se bo obseg državnih investicij nasproti letošnjemu letu povečal za 12 odstot-kot na 20,4 milijarde šilingov. To je pomembno tembolj, ker se bo obseg proračuna povečal le za 9,6 odstotka. Med investicijsko dejavnostjo države je 5,9 milijarde šilingov predvidenih za gradnjo cest, 3,9 milijarde šilingov pa za gradnjo stanovanj. Podoben porast kaže osnutek proračuna tudi pri skupini šolstvo, umetnost, znanost in raziskovanje. Z 11,4 milijarde šilingov Ije ta znesek za 11 odstotkov višji od letošnjega. Obseg proračuna ministrstva za gradnje in tehniko je z 9,1 milijarde šilingov za 13,7 odstotka višjii, oni za kmetijstvo z 2,5 milijarde šilingov pa za 4 odstotke, medtem ko se bo obseg sredstev, s katerimi bo razpolagalo ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo, povečal za 40 odstotkov. Državni proračun za socialno skrbstvo je s 17,9 milijarde šilingov za 11 odstotkov višji od letošnjega. Te primerjave kažeijo, da gre pri prvem socialističnem osnutku za državni proračun, ki zagotavlja stabilizacijo gospodarske konjunkture, ki upošteva pomen šolstva, znanosti in raziskovanja in ki pospešuje trgovino, obrt in industrijo ler kmetijstvo 'in gozdarstvo bolj kot katerikoli proračun prejšnjih vlad. Osnutek pa vsebuje tudi glavne komponente, da bodo državljani, ki jih ima na skrbi socialna uprava države, živeli boljše kot v letih samovlade 'OVP. Po taki presoji vrednosti socialističnega osnutka državnega proračuna za leto 1971 je treba seveda tudi upoštevati dejstvo, da je osnutek v bistvu sad letošnje gospodarske konjunkture, ki v preteklosti nima para. Živahnost v zunanji trgovini, na področju in- Prejšnji teden so bila v Jugoslaviji! važna posvetovanja o ukrepih, ki bodo potrebna za nadaljnje izvajanje gospodarske in družbene reforme. Pri tem so brez vsakega olep-šavanja opozorili na sedanje težave in pomanjkljivosti ter hkrati sprejeli tudi že prve konkretne ukrepe, s katerimi se začenja izvajanje stabilizacijskega programa. Tako je zvezni Izvršni svet sprejel več odločitev za ustavitev nadaljnje rasti cen in doseganje uravnovešenja tekoče plačilne bilance ob optimalni dinamiki gospodarske aktivnosti. Z uveljavitvijo stabilizacijskega programa naj bi dosegli, da bi bila raven cen v letu 1972 v skladu z gibanjem cen na svetovnem trgu, v tem letu pa naj bi dosegli tudi uravnovešenje tekoče plačilne bilance. Na področju cen je jugoslovanska vlada sprejela dva odloka: o zadržanju cen na doseženi ravni za Industrijske izdelke ter o maksimiranju cen za posamezne živilske izdelke in storitve. Prvi odlok določa, da preidejo cene industrijskih izdelkov, za katere je doslej veljal režim prostega oblikovanja cen v skladu s pogoji na trgu, pod neposredno družbeno kontrolo cen. V praksi to pomeni, da proizvajalne delovne organizacije ne smejo zvišati svojih prodajnih cen, trgovinske delovne organizacie pa ne smejo zvišati marž, ki so veljale 29. oktobra 1970. Z odlokom o maksimiranju cen za posamez- vesticijske dejavnosti ter rekordni devizni donos turizma so bili gotovo platforma, na kateri je vlada Kreiskega zgradila ta dopadljivi proračun. Objektivno pa je treba ugotoviti tudi drugo: let cvetoče gospodarske konjunkture je bilo v naši državi že več. Navzlic temu proračuni prejšnjih vlad niso vsebovali potrebnih elementov, da bi konjunkturo stabilizirali. Tudi ukrepi za pospeševanje znanosti in raziskovanja ter industrijske rasti nikoli niso bili taki, kot jih je zahteval razvoj in kot jih kaže sedanji proračunski osnutek. Zato je vedno spet prišlo do tega, da sta gospodarstvo in družbena dejavnost iz obdobij konjunkture padla v obdobje depresije in recesije. Recesija, ki smo jo za časa samovlade 'OVP doživljali od leta 1967 tja do sredine minulega leta, je še vsakemu v dobrem spominu. Socialistična vlada je spričo vsega tega na svoj osnutek državnega proračuna lahko ponosna. Toda tudi od 'OVP in FPO je sedaj odvisno, ali bo realiziran ali ne. Če ga v parlamentu zavrneta, ga bosta zovrnili tudi v svojo politično škodo, kajti ljudje so se naučili kritično razlikovati med demagogijo in sfavmostjo. (bi) Slovenija in Hrvatska bosta gradili jedrsko elektrarno V Krškem sta prejšnji teden predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič in predsednik izvršnega sveta Hrvatske Dragu-tin Haramija podpisala sporazum o izgradnji jedrske elektrarne. Jedrsko elektrarno, prvo v Jugoslaviji, bodo zgradili na levem bregu Save kake tri kilometre vzhodno od Krškega. Nova elektrarna z močjo 600 megavatov naj bi začela obratovati v prvi polovici leta 1977. Gradbe-r d stroške predvidevajo v višini 1,6 milijarde , din ter jih bosta obe republiki krili z enakimi deleži. Za gradnjo jedrske elektrarne sta se Slovenija in Hrvatska odločili spričo dejstva, da na podlagi ugotovitev strokovnjakov potreb po električni energiji do leta 1980 ne bo več mogoče racionalno zadovoljiti samo iz klasičnih elektro-energetskih virov. Zato so prišli do zaključka, da je za energetsko in ekonomsko optimalno izkoriščanje rezultatov sodobne tehnologije najbolj racionalna izgradnja skupne jedrske elektrarne. Po potrebi pa bi — kakor določa podpisani sporazum — Slovenija in Hrvatska pozneje zgradili še eno jedrsko elektrarno, in sicer na ozemlju Hrvatske. ne živilske izdelke in storitve po'je določeno, da so maksimirane cene moke, sladkorja in jedilnih maščob na ravni z dne 29. oktobra 1970, na kateri morajo tudi občinske skupščine zadržali cene za kruh, meso, mleko, stanarine, komunalne storitve in za prevoz potnikov v mestnem prometu. Ob tej priložnosti so bile sprejete tudi določene spremembe splošnih pogojev za dejanje potrošniških kreditov. Zaostreni so bili pogoji za odobravanje potrošniških kreditov uporabnikom z večjimi prejemki, uvedena je bila strožja kontrola namenske uporabe kreditov, maksimalni znesek potrošniškega kredita, kil se lahko odobri posameznemu uporabniku, pa ;e bil znižan na 6000 din. V okviru ukrepov, katerih namen ije usklajevanje uvoza v realne okvire, pa je bilo uvedeno polaganje posebnega dinarskega depozita za uvoženo blago. Ta depozit znaša 50 odstotkov vrednosti uvoženega blaga ter ga bo Norodna banka delovnim organizacijam vrnila po poteku 90-dnevnega roka. Hkrati je zvezni izvršni svet razpravljal tudi o temeljih gospodarske politike za prihodnje leto. Pri tem je bilo poudarjeno, da mora biti osnovni koncept politika konsolidacije in stabilizacije, s katero bi ustvarili pogoje za dosego konvertabilnosti dinarja. posiROKecDsvecu VARŠAVA — V začetku tega tedna je prispel na obisk v Varšavo zahodnonemški zunanji minister Waker Scheel, ki vodi nemško delegacijo na pogovorih o narmalizaoiji odnosov med Poljsko in Zahodno Nemčijo. Ti pogovori so prešli zdaj v novo fazo in je pričakovati, da se bodo v doglednem času zaključili s podpisom ustreznega sporazuma. Že na predhodnih pripravljalnih pogovorih so namreč dosegli v večini vprašanj soglasje ali vsaj podobna stališča. Največja ovira pri teh pogovorih pa je nedvomno slej ko prej vprašanje priznanja sedanje meje na Odri in Nisi. PARIZ — V kraju St. Laurent du Pont, kakih 30 km daleč od mesta Grenobla, se je v noči na 1. november pripetila strašna nesreča, ki je zahtevala več kot 140 mladih življenj. Iz še nepojasnjenega vzroka je izbruhnil požar v novem mladinskem plesišču, kjer je v nekaj minutah zgorelo skoraj 150 ljudi, medtem ko so več desetin težko opečenih morali prepeljati v bolnišnico. SAIGON — Obsežne predele Južnega Vietnama so prizadele katastrofalne poplave, ki jih je povzročilo obilno monsunsko deževje. Pri tem je po dosedanjih vesteh zgubilo življenje več sto ljudi. Najbolj so bile prizadejane severne pokrajine. Samo v pokrajini Kvang Ngai je moralo več kot 200.000 oseb zapustiti domove. Uničenih je bilo tudi okrog 40 odstotkov letošnjega pridelka riža, ki je glavna hrana tamkajšnjega prebivalstva. W0RZBURG — V zahodnonemškem mestu Wurzburgu je prišlo do spopada med pristaši napredno usmerjenih organizacij ter člani desničarskega gibanja, ki nasprotuje vzhodni politiki sedanje bonske vlade. Okrog 4000 vojnih veteranov, beguncev in drugih skrajnežev se je zbralo na ustanovnem zborovanju tako imenovane »akcijske opozicije". Na zborovanju je bil tudi vodja neonacistične stranke Adolf von Thadden. KARAČI — Med uradnim obiskom predsednika poljskega državnega sveta Mariana Spy-chalskega v Pakistanu je prišlo na letališču v Karačiju do nenavadnega dogodka: tovornjak za prevoz blaga na letališču je zavozil v skupino ljudi in pri tem so bili ubiti pomočnik poljskega zunanjega ministra Zigfryd Wolniak, namestnik šefa pakistanske obveščevalne službe ter dva novinarja. Doslej še ni pojasnjeno, ali je pri tem šlo za nesrečo ali pa za političen atentat. MOSKVA — Sovjetski znanstveniki so s svojega kongresa v Moskvi poslali Združenim narodom poziv, naj storijo ukrepe, da bi že na tem zasedanju glavne skupščine OZN sprejeli mednarodno konvencijo o prepovedi razvoja in proizvodnje kemičnega in bakteriološkega orožja, sedanje zaloge pa bi morali uničiti. OTTAWA — Na sestanku skupine Atlantskega pakta za jedrsko načrtovanje je predstavnik Amerike vedel povedati razne podrobnosti o oborožitvi Sovjetske zveze. Tako je navedel, da je Sovjetska zveza že izdelala ali je tik pred dograditvijo 300 raket tipa SS-9, za katere menijo, da so najmočnejše na svetu. Po oceni ameriškega strokovnjaka bi Sovjetska zveza že leta 1974 lahko prehitela Ameriko tudi v številu podmornic, oboroženih z raketami-no-silkami jedrskih nabojev. STUTTGART — Prestavnik bonske vlade je izjavil, da bi se konec tega leta lahko začeli pogovori o berlinskem vprašanju. Pri tem je menil, da bi z ureditvijo berlinskega vprašanja morali hkrati zagotoviti tudi navzočnost Zahodne Nemčije v zahodnem Berlinu. Kakor znano je od ureditve berlinskega vprašanja odvisna tudi dokončna odobritev sovjetsko-za-hodnonemške pogodbe o odpovedi sile. PARIZ — Francoske oblasti so na znanem pariškem »Boljšem trgu" prepovedale prodajati nacistična odlikovanja, uniforme in druge predmete, ki spominjajo na Hitlerjev tretji rajh. Ukrep so obrazložili s tem, da prodajanje teh spominkov zbuja nezadovoljstvo in bi utegnilo povzročiti tudi javne nerede. BEOGRAD — Predsednik državnega sveta Romunije Nicolae Ceausescu je bil te dni na obisku v Jugoslaviji, kjer je imel razgovore s predsednikom republike Josipom Brozom Titom. Zadnjič sta se oba državnika sešla lani septembra na gradbišču skupne ijugoslovansko-romunske hidrocentrale Dierdap. Na obeh straneh je bilo poudarjeno, da pomeni tudi sedanji sestanek nov prispevek h krepitvi dvostranskih odnosov ter utrditvi svetovnega miru in mednarodnega sodelovanja. NEW YORK — Glavni tajnik OZN U Tant je baje trdno odločen, da ne bo več ostal na tem položaju, ko mu bo konec leta 1971 potekel mandat. U Tant je postal glavni tajnik svetovne organizacije leta 1961, ko je njegov predhodnik Dag Hammerskjold zgubil življenje med službenimi opravki v Kongu. Začetek izvajanja ukrepov za stabilizacijo jugoslovanskega gospodarstva Vprašanja Slovencev v Italiji na zasedanju italijansko-jugoslovanskega odbora SLOVENSKI FILMSKI KLUB CELOVEC Nagradno tekmovanje v fotografiranju Kdor je v zadnjih dneh z odprtimi očmi šel skozi naravo, je moral opaziti, kako slikoviti so jesenski motivi. Slovenski filmski klub vabi zato vse prijatelje fotografiranja, da sodelujejo pri jesenskem nagradnem tekmovanju. Veljajo naslednja pravila: 1. Sodeluje lahko vsak; skupina A do 20. leta starosti, skupina B od 20. leta naprej. Vsak lahko odda do pet slik. 2. Fotografirajo naj se jesenski motivi. 3. Slike so lahko črno-bele, barvne ali pa diapozitivi. Slike naj imajo velikost 9x13 cm, diapozitivi pa 3x5 cm. 4. Dela bo ocenjevala posebna strokovna komisija (za vsako skupino posebej). 5. Med najboljša dela bomo razdelili naslednje nagrade (za vsako skupino posebej: 1. fotoaparat Kodak Instamatic; 2. dva diafilma Agfa CT 18; 3. — 5. po 1 diafilm Agfa CT 18. Prvi dve sliki iz vsake skupine bomo objavili v slovenskih tednikih (Slovenski vestnik, Naš tednik). 6. Nagrade bomo razdelili samo, če bo oddanih v vsaki skupini najmanj 20 slik. 7. Slike pošljite najkasneje do 5. decembra 1970 na naslov: Slovenski filmski klub, 9010 Celovec-Klagenfurt, Postfach 395. Priložite list s svojim naslovom in rojstnim letom. PS: Kdor bi rad sodeloval, pa nima aparata, naj čim prej piše na naš naslov, da mu ga preskrbimo. NI VAŽNO DOBITI NAGRADO — VAŽNO JE SODELOVATI! Društvo prijateljev narave je bilo ustanovljeno tudi na Radišah Prejšnji teden se je v Rimu zaključilo zasedanje itolijansko-jugo-slovanskega mešanega odbora, ki se stalno bavi z vprašanji zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ter italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Iz uradnega sporočila je razvidno, da je odbor obravnaval ukrepe, ki so bili v zadnjem razdobju napravljeni v korist obeh narodnostnih skupin. Posebno prozornost je pri tem posvetil šolskim vprašanjem ter položaju šolnikov. Z zadovoljstvom so sprejeli na znanje razne pobude, ki so bile uresničene v času po prejšnjem zasedanju odbora, kot na primer šolski izleti, seminarji in dobava knjig za šolske knjižnice. Poleg tega so obravnavali vprašanja, kii izhajajo iz izvajanja posebnega statuta glede svobodnega kulturnega in jezikovnega razvoja obeh etničnih skupin, kot tudi vprašanja njih zastopstva, uporabo jezika ter aktivnost in finansiranje organizacij etničnih skupin. Z zadovoljstvom so ugotovili, da je bil v celoti izveden program kulturne izmenijave, o katerem so se dogovorili na prejšnjem zasedanju, ter so poverili strokovnjakom mešanega odbora nalogo, da pripravijo nov program, pri čemer naj upoštevajo tudi nove oblike sodelovanja na tem področju. O zaključkih tego zasedanja je objavil »Primorski dnevnik" daljši članek, v katerem ugotavlja, da so Organizacija otroških vasi SOS, ki jo je ustanovil Hermann Gmeiner, si je iz Avstrije utrla zdaj pot že v mnoge države sveta. Letos je bila osnovana že 75. otroška vas SOS, in sicer v Betlehemu, kjer je našlo nov dom 40 arabskih osirotelih otrok krščanske in mohamedanske veroizpovedi. Za otvoritev 75. otroške vasi SOS v Betlehemu je filatelistični oddelek na zasedanju obravnavali vsa vprašanja, ki so navedena v posebnem statutu, »in vse kaže, da tokrat v bolj konstruktivnem ozračju, ki naj bi se približevalo ozračju dobrih sosedskih odnosov, ki obstaja na ostalih področjih sodelovanja med obema državama in kot si prav gotovo želi in za kar si prizadeva slovenska manjšina v Italiji". Gradiščanski Hrvati dobili kulturni dom v Železnem Po dolgoletnih prizadevanjih so gradiščanski Hrvati uresničili zamisel o lastnem kulturnem domu v glavnem mestu dežele Železnem. Pred nedavnim je bil ta dom slovesno odprt v navzočnosti številnih častnih gostov, med njimi so bili tudi predstavniki Gradiščanske in Hrvatske. Predsednik Hrvatskega kulturnega društva na Gradiščanskem dr. Kornfeind se je na otvoritveni slovesnosti zahvalil vsem tistim svojim rojakom, ki so z izdatnimi prispevki omogočili gradnjo tega doma. Zahvalo pa je Izrekel tudi prosvetnemu ministrstvu na Dunaju ter gradiščanski deželni vladi. Ob tej priložnosti je predsednik kulturne komisije pri izvršnem svetu SR Hrvatske Lukatela poklonil gradiščanskim Hrvatom več sto hrvaških knjig kot darilo matičnega naroda. organizacije otroških vasi SOS s sedežem v Gradcu pripravil spet zanimivo filatelistično akcijo, katere čisti dobiček je namenjen za nadaljnjo izgradnjo otroških vasi SOS. Založil je priložnostne »betlehemske" ovitke in karte, ki jih je po 15 šil. za komad mogoče naročiti pri »Briefmarkenab-teilung der SOS-Kinderdorfer, 8011 Graz“. Poštna direkcija je za to priložnost odobrila tudi poseben poštni urad v Gradcu, ki 'bo 27. novembra (prvi dan veljavnosti letošnje božične znamke) omenjene črvičke in karte žigosal s priložnostnim žigom, ki je razviden iz spodnje slike. Na posebno željo pa je opisane »betlehemske" ovitke in karte mogoče nasloviti tudi v Betlehem, kjer bodo opremljeni še s poseb. žigom. Na zasedanju mešanega odbora — je dalje rečeno v omenjenem članku — so vedno v ospredju šolska vprašanja, saj predstavlja slovenska šola temelj obstoja naše narodnostne skupnosti. V teij zvezi gre za ustanovitev strokovne šole, ki je nedvomno pozitivno dejstvo, čeprav je prišla z veliko zakasnitvijo in čeprav je ta zakasnitev privedla do ustanovitve šole v objek-tovno novem položaju strokovnega šolstva v Italiji na splošno. Nič manj nii pomembno vprašanje statusa slovenskih šolnikov, ki so dejansko, 25 let po vojni in vrsto let po odobritvi posebnega zakona za slovensko šolo, še vedno brezpravni. Posebno poglavje — meni »Primorski dnevnik" — predstavlja pomoč slovenskim kulturnim ter drugim organizacijam in to tudi pomoč gmotnega značaja. V tej zvezi lahko ugotovimo pomembne premike na bolje zlasti z zadnjim sklepom pokrajinske uprave o ustanovitvi u-stanove Stalno slovensko gledališče kot tudi o razpravah za ustrezni status Glasbene matice, o razpravah za pomoč tisku in podobno. Vendar pa 'iz letošnjih ugotovitev tudii izhaja, da se v letu 1970 v primerjavi z letom 1969 finančna pomoč slovenskim organizacijam v bistvu ni povečala in da še vedno znatno zaostaja za prispevki sorodnim italijanskim organizacijam, ko pa bi moralo iti za »zaščito”. Ob koncu list ugotavlja, da je zaključek zasedanja mešanega odbora nedvomno zanimiv, saj gre za poglobljeno proučitev številnih pomembnih vprašanj, ki zanimajo slovensko narodnostno skupnost v Italiji, pri čemer seveda pa to ne pomeni, da gre tudi za avtomatično reševanje teh vprašanj, kar niti ni in ne more biti v pristojnosti mešanega odbora, ki je posvetovalni organ dveh vlad. »Istočasno pa gre tudi za odraz dobre volje in prijateljskih odnosov, ki obstajajo med dvema državama, pri čemer lahko samo še vnovič zapišemo, da slovenska narodnostna skupnot v Italiji želi in si prizadeva za utrditev odnosov in da bi tudi glede reševanja njenih vprašanj postalo ozračje podobno, kot je glede vseh drugih italijansko-jugoslovanskih vprašanj, da bi bilo v skladu s splošnim dobrim ozračjem in sodelovanjem na vseh — pa tudi političnih — področjih." Pred nedavnim smo na Radišah ustanovili društvo prijateljev narave in takoj napravili tudi načrte za bodoče delo. Izkoristiti smo hoteli lepi jesenski čas, zato smo se odločili, da napravimo 26. oktobra izlet na Djek-še in okolico. Že smo se bali, da nam bo izlet »zdrsnil" po snegu, ki je pred nedavnim zapadel; potem se je zjasnilo in smo se odpeljali. Bilo nas je petnajst. Na poti smo si ogledali muzej na KULTURNE DROBTINE Q Na nedavnem festivalu slovenskih gledaliiž v Mariboru so poleg rainih nagrad in diplom prvič podelili tudi Borit-nikov prstan. To najviije priznanje za delež slovenski gledaliiki umetnosti jo prejela dramska igralka Elvira Kraljeva za svoje mnogotere in s človeško toplino preiarjene kreacije v vseh slovenskih gledališčih. 0 Koroška pisateljica Kristina Lavant je prejela veliko avstrijsko državno nagrado 1970, katera je bila podeljena tudi skladatelju Marcelu Rubinu. Q Posebno obliko kulturnega sodelovanja med dvema sosednima deželama nedvomno predstavlja jugoslovansko-av-strijski simfonični orkester, ki ga sestavljajo glasbeniki Iz Ljutomera, Gornje Radgone, Murske Sobote in Radkorsburga. Orkester uspešno deluje že leto dni. 0 Tekstilna šola v Kranju slavi letos 40-letnlco obstoja. V tem času je šola dala že 1795 tekstilnih tehnikov, od tega več kot tisoč samo v zadnjih desetih letih. prostem pri Gospej sveti, kjer smo videli, kako so živeli naši predniki, kako so imeli urejena posamezna poslopja. Videli smo predmete, ki jih je danes najti le še na podstrešjih starih hiš. Preko Št. Vida in Mostiča smo se potem peljali na Djekše, kjer nas je pozdravilo zlato jesensko sonce, medtem ko je doline zagrinjala gosta megla. Na Djekšah smo si ogledali starodavno cerkev s pokopališčem, po okrepčilu pa smo jo ubrali proti Kneži. Čeprav je bila cesta mokra in blatna, v veseli družbi tega skoraj nismo opazili. Na vse strani se nam je nudil lep razgled in v polni meri smo občudovali lepote narave. Od daleč nas je pozdravljal Obir, ki nam je doma tako blizu; gledali pa smo tudi mogočno Peco in mnoge druge vrhove Karavank. Kneža, kamor smo prispeli dovolj hitro, se nam je predstavila kot prijetna vas, kjer še ni hrupa avtomobilov in vlada tam zato lep gorski mir. V item čudovitem kraju smo o-stali dalj časa. Toda ura se ni ustavila in vse prehitro nas je začela spet priganjati k odhodu. Vrnili smo se na Djekše, kjer so nas čakali avtomobili. Veseli lepega dneva in zadovoljni z uspelim izletom smo se spet odpeljali na naše prav tako sončne Radi-še. Sklenili smo, da se bomo še večkrat peljali v lepe kraje naše domovine. N. P. Akcija v podporo otrokom »Metod ima prav. Ne bodimo podobni psu, ki lovi svoj Tep. Tudi Hrast 'i-ma po svoje prav. Preglejmo vse, 'ki pridejo v poštev, ne glede kdo je in kako je kje zapisan! Tudi obveščevalce." (Potem so mirno razpravljali še o nekaterih podrobnostih in se domenili na komisarjev predlog, da bodo v vseh četah na političnih urah govorili o budnosti in da bodo Partijske organizacije poskrbele, da se onemogoči delo sumljivih oseb. Iz operativnih enot pa bodo odstranili vse tiste, ki bi lahko škodovali. Razšli so se sredi noči, na videz pomirjeni 'in zadovoljni drug z drugim, v resnici pa polni sumničenja. Ko se je zadimljena izba spraznila, sta ostala Dule in Lazar sama. Lazar je odprl okno. V izbo je buhnil val ostre-9a, mrzlega zraka. Z neba so se hladno svetlikale zvezde skozi drevje, na gaizi pa so zamirali škripajoči koraki stiska lin Hrasta, ki sla odhajala k sosednim hišam. Lazar je Se ujel visoko, tršato majorjevo postavo, ki se je tajinstveno Ugrezala v temo in izginila. Gledal je za njim in obšla 9° je tesnoba. Potem se je obrnil k Duletu, ki je pospravljal po mizi papirje in zaskrbljeno dejal: »Ta človek mi ni všeč. Kaj če morda on ni naš?" .Vzel si mi z 'jezika. Pa kaj, ko nimamo drugega Proti njemu, kot da je oficir stare jugoslovonske vojske. Kaj hočeš. Imamo več takih, ki jih moramo do obisti preiskati." Iz kuhinje se je vrnil Metod, zlezel na peč in se smehljal: »Tista Bliskova, če da Hrast zase roko v ogenj, mi ne gre iz glave. Prvič, kar poznam Hrasta, sem ga videl v zadregi. To pa mi da misliti." »Tudi nama. (Pravkar sva o tem govorila," je pritrdil Dule in se sklonil nad papirje. Pred njim je ležalo povelje glavnega štaba, ki ga je potisnil pred Lazarja. Bral je: »V zadnjih bojih imate veliko žrtev, zlasti v kadru. Vzroki: prevelika razbitost enot, osamljenost bataljonov, premajhna pozornost do kadrov, premajhna operativnost enot. Grupirajte brigade za ofenzivne akcije! Grupirajte divizijo pa jo potem zopet razporedite na širšem področju!" Dule je pobrskal po papirjih in pokazal Lazarju povelje, ki ga je poslal brigadam že pred enim mesecem. V njem je opozarjal enote na budnost in naročal: „ Po prehodu enot na nove položaje, v tabor ali naselja, morajo komandanti osebno pregledati teren, razporediti straže, opazovalce in zasede ter odrediti njihovo moč na posameznih mestih. Osebno morajo izdati potrebna navodila in povelja komandirjem zavarovalnih oddelkov in skupno z drugimi funkcionarji kontrolirati Izvrševanje navodil in povelj." Lazar je sedel k mizi in se zatopil v papirje in zmajeval z glavo. »Kako bi bila možna presenečenja, če bi se držali komandanti vseh teh navodil?" Dule je privil stenj petrolejke in legel na vojaško blazino v kotu. Zagrnila ga je odrešujoča tema. Toda zaman je skušal zaspati. Zastrmel se je v strop, kamor je s plahimi sencami vdirala zvezdnata noč skozi okno. »Kako klavrna situacija,” je pomislil. Ti umori in klanja. Ta morilska igra brez pravil. So trenutki, ko je težko biti voditelj. Spomnil se je, da je nekje bral, da je voditelj tisti, ki se z lahkoto odloči, ne da bi najprej spravil razum na svojo Stran in da je hudič, če tega ne zmoreš. Zdaj 'je divizija v položaju, ko vsak zgrešen korak plačujejo z življenji. Današnji sestanek mu je dal namig iznebiti se Hrasta. V nobeno bitko več z njim. Z Lazarjem mu morata nastaviti past in ga ujeti. Obremeniti ga je treba z lažnimi informacijami in nadzorovati vsak njegov korak. Ko se je tako odločil, se je pomiril. Razgovor v štabu je tudi Hrastu požrl noč. V hiši, kjer je bil nastanjen njegov operativni odsek, so bili še pokonci, ko se je vrnil. V šupi pri hlevu je plapolal ogenj. Prileten gospodar je sedel ob kotlu in kuhal žganje. Hrast je zavil k njemu, ga pozdravil, prisedel na tnalico 'in prislonil široki hrbet na opaž. Zagledal se je v roj švigajočih isker, ko je kmet nalagal na ogenj. S skopimi stavki, padajočimi prav na redko, sta se menila o vojni. Trkala sta s kozarčki, zlivala vase žgočo tekočino in se kmalu kalno ogledovala. Hrast je naslonil glavo na dlani in strmel v bleščečo steklenico, v katero je v drobnih kapljicah po beli nitki teklo žganje. »Po kapljicah me odkrivajo ti hudiči. Pravzaprav samo slutijo lahko, ker za svoje sovraštvo nimajo nobenih dokazov. Posebno ta prekleti mule Blisk mi je nevaren. Moram naročiti, da ga čimprej zmanjka. Kako noro je vsako odlašanje in oklevanje." Nikdar mu ni bil preveč všeč. Kako, da ga ni poslal h Grabarju ali Filipu, sedaj bi bil že pozabljen. Nič ne sme omahovati med potrebno in nepotrebno uporabo zla. Čas pomislekov je minil. Iz pretirane samozavesti je padel v malodušje, najslabši občutek — zoprnejši od strahu. Zato je trenutni obup zalil z žganjem in se tolažil: »Približujemo se kakor psi divjadi v-exve/n/t^ Utrditev kmetijskega zadružništva v živilski industriji Pod vplivom razvoja tehnike in v razvoju koncentracije prebivalstva po mestih in okoli industrijskih centrov dobiva tudi v naši državi gospodarstvo nove oblike. Gospodarska podjetja se čedalje hitreje združujejo, ker drugače niso več v stanju, da bi lahko ustrezno racionalizirala svojo proizvodnjo in si zagotovila trg za svoje produkte. Ta proces, ki je zlasti zajel živilsko industrijo in trgovino, opažamo že nekaj časa tudi v kmetijskem zadružništvu. Na tem področju je prišlo 20. oktobra t. I. do nove združitve, ki je pomembna za kmetijstvo Gradiščanske, Koroške in Štajerske. Omenjenega dne je bilo v Gradcu sklenjene, da se Zveza mlekarn Štajerske in Koroške, Štajerska zadruga za vnovčenje živine ter oddelek za promet z živino in tovarna mesnih izdelkov Koroške Raiffeisnove zveze združijo v skupno podjetje. To podjetje bo zajelo tudi Gradiščansko, na trgu pa bo nastopalo pod imenom »AGROSERTA". Gospodarska moč »Agroserta" je razvidna iz dosedanjih tržniih zmogljivosti zadružnih podjetij, ki ga tvorijo. 25 mlekarn, ki jih združuje Zveza mlekarn Štajerske in Koroške, je na avstrijskem trgu s tekočimi mlečnimi izdelki udeležena z 22,6 odstot. na proizvodnji masla z 21,8 odst., na trgu sira (pod imenom „Deserta") pa s 23,3 odstotka. Njen promet je lani dosegel vrednost 640 milijonov šilingov. Štajerska zveza za vnovčenje živine ima v Gradcu in Knittelteldu hleva, skozi katera spravi na trg letno 16.000 goved, v Murzhofnu pa klavnico z letnim zakoljem 6000 goved, 20.000 prašičev 'in 2000 telet. V Liezenu gradi sedaj drugo klavnico. Lani je s 26.000 govedi, 40.000 prašiči in Bistrica Dne 29. oktobra smo spremili na zadnji poti na pokopališče v Svečah poveljnika bistriške orožniške postaje, okrajnega inšpektorja Valentina Kuttniga. Pokojni je v 66. letu starosti podlegel zahrbtni bolezni. Toliko žalnih gostov naša fara že dolgo ni videla, posebno moških, ki so prišli od blizu in daleč. Veliko je bilo število pokojnikovih poklicnih tovarišev, ki so se od umrlega na domu in ob odprtem grobu poslovili z godbo in pevci. Pogrebnih svečanosti se je udeležila tudi tukajšnja požarna bramba. Ob grobu se je naš župnik s toplimi besedami poslovil od pokojnika in poudaril njegovo splošno priljubljenost med ljudstvom. Prav tako sta se od njega poslovila dva višja predstavnika orožništva ter naglasila, da je bil okrajni inšpektor Kutt-nig eden od najboljših komandirjev v deželi, ki je vestno izpolnjeval svoje službene dolžnosti in tudi mladi naraščaj vzgajal v pravem orožniš- 7000 teleti njen promet dosegel vrednost 300 milijonov šilingov. Tretji partner v zadružnem podjetju »Agroserta", oddelek za promet z živlino s tovarno mesnih izdelkov Koroške Raiffeisnove zveze, je imel lani za 183 milijonov šilingov prometa. Letos utegne skupni promet imenovanih podjetij doseči vrednost 1,2 milijarde šilingov, kar bo ugodna baza za novo skupno zadružno podjetje, ki bo z delom začelo 1.1. 1971. „Agroserta" pa se ne bo ba-vila le z industrijsko predelavo mleka, s trgovino z živino in mesno industrijo, marveč tudi s predelavo in prodajo sadja in zelenjave. S tem se bo kmetijsko zadružništvo Gradiščanske, Koroške in Štajerske na trgu z živili uvrstilo kot potenten v Rožu kem duhu. Delo pokojnika je pohvalno orisal tudi okrajni glavar iz Celovca, v imenu občine pa se je od njega poslovil še župan Baurecht. Pokojni inšpektor Kuttnig je 21 let vodil tukajšnjo orožniško postajo. V letih svojega službovanja se je strogo držal predpisov, namreč da je orož-ništvo v prvi vrsti poklicano za vzdrževanje reda in miru. Politično se ni udejstvoval, pač pa se je kot človek in nasprotnik sleherne krivice izkazal tudi med zadnjo vojno, ko mu je bila dodeljena neka orožniška postaja na Gorenjskem, kjer je mnoge rešil pred zasledovanjem in gotovo smrtjo, čeprav se je s tem večkrat tudi sam izpostavljal veliki nevarnosti. Pokojnega okrajnega inšpektorja Kuttniga smo vsi spoštovali in ga bomo ohranili v dobrem spominu. Ženi, otrokom in vsem ostalim sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje. partner konzumnega zadružništva ter trgovskih združenj, ki obvladajo že 80 odstotkov avstrijskega trga z živili. Pot kmetov na trg bo s tem olajšana, njihov delež na ceni finalnih izdelkov pa povečan. Na ustanovnem občnem zboru »Agroserta” sta bila izvoljena njegov upravni in nadzorni odbor. V upravnem odboru zastopajo koroško kmetijstvo štirje odborniki, in sicer predsednik Koroške Raiffeisnove zveze Balthasar K u I t e r e r, predsednk Koroške kmetijske zbornice Stefan S o d a t, Hans Glan-t s c h n i g in Anfon M I o c k i, predsednik Spodnjekoroške mlekarne. V nadzornem odboru pa zastopa Koroško podpredsednik Koroške Raiffeisnove zveze Adolf T r a u fj n i g, ki je bil izvoljen tudi za predsednika. (bi) Šmarjeta pri Pliberku V nedeljo 25. oktobra je bilo v Šmarjeti pri Pliberku prijetno tovariško razpoloženje. Občinski u-radnik Avgust Potočnik je z nekaterimi sodelavci organiziral srečanje učiteljev in šolarjev letnikov 1915— 1930, ki so učiti in obiskovali osnovno šolo v Šmarjeti. Zamisel Ije bila zelo posrečena in je prireditev leoo uspela. Na srečanje so prišli številni učenci navedenih letnikov, tisti, ki so ostali doma na svojih domačijah in tudi več onih, k'i so zaposleni kjerkoli po svetu. Med častnimi gosti, ki so s svojim obiskom počastili srečanje, je mogel sklicatelj pozdraviti župana Kristana, podžupana ekonomskega svetnika Mirka Kumra, mestnega župnika Kulmeža ter šolskega ravnatelja Archerja. Na srečanju so se spomniti številnih žrtev nacistične vojne, ki je tudi v teh krajih povzročila solze, kri in smrt. Sošolcev ki so v tem času izgubili življenje, pa se je posebej spomnil župnik pri maši. 'Prisrčen družabni del srečanja je bil v znani gostilni pri Gutovniku. Spregovoril je tudi župan Kristan in izrazil priznanje tej prireditvi. Navedel je stvaritve bivše libuške in sedanje pliberške občine, ki je pod njegovim županstvom že marsikaj storila za korist teh gorskih krajev in s tem za olajšanje napornih življenjskih razmer prebivalstva. Z ureditvijo ustreznih poti, elektri- PARTIZANSKA GROBIŠČA NA KOROŠKEM .v*vX,X,Jv«v£3w35w!£X!*!wi>.^,X*.,.*X,X,X,X,XvX,XvX,Xv!v!w«;«.«!«!«;»!»>!*I*X*!»X«X,X,X'W.v.vIv.v. .•.•.•.•.•.‘.v.1.:. Preprečujte prehlade! o — Štev. 44 (1478) Človek postane človek samo s pomočjo vzgoje Starši so otrokovi prvi vzgojitelji, naravni vzgojitelji. Vsi pa dobro vemo, da so za vzgajanje najpomembnejša in najodločilnejša prva otroška leta in da se otrok do desetega leta pravzaprav že izoblikuje. V kasnejših letih poklicni vzgojitelji lahko samo še dopolnjujejo, izboljšujejo in korigirajo pomanjkljivosti pri vzgoji. Družinska vzgoja je torej najpomembnejša, ne pa edina, pri formiranju mlade osebnosti. Družina predstavlja otroku svet v malem, v njej spozna prve medčloveške odnose. Če so ti odnosi med zakoncema in otroki lepi in topli, je to sreča za družino in najboljša garancija za otrokovo zdravo osebnost. Samo telesno in duševno zdrava družina, le dom, v katerem vlada ozračje pravega človeškega dostojanstva, bo lahko trden temelj telesno in duševno zdrave človeške družbe. Danes pa se je prav tu marsikaj zrahljalo. Vse drvi za zaslužkom, vse stremi samo za telesnimi dobrinami. Oče nima več časa za družino, mati je nervozna in utrujena, ko se vrne iz službe. Oba sta s svojimi mislimi vse drugje, samo doma ne. Misel in skrb z vsemi čustvi ni več osredotočena na dom in njegove prebivalce, ampak nekam izven domačega ognjišča. Znajdemo se pred čudnim nasprotjem: bolj ko oba garata za družino, bolj se od nje oddaljujeta. To stanje je že marsikje prešlo v pravo zakonsko stisko, ker se z garanjem stopnjuje človekova utrujenost in izčrpanost, zato postajajo vedno bolj sitni, živčni in manj sposobni za skupno življenje. Niso več sposobni dati drugim osebnega življenja in jih osrečevati. Čim manj se doma srečujejo, tem manj sreče prinesejo v svoj dom. S pogosto odsotnostjo raste tudi nepoznavanje domačih družinskih potreb, skrbi in zahtev, hkrati pa se krha ljubezen, ki mora ožar-jati vsak dom. Mož in žena se odtujujeta; še bolj pa to velja za razmerje staršev do otrok. To pa postaja usodno za vse otrokovo življenje. Ti otroci se čutijo vedno bolj zapuščeni, navadijo se pohajkovanja in popolne neodvisnosti. Če se v taki osamljenosti in žeji po ljubezni naveže na sebi enake sovrstnike (razumljivo je, da se prav ti med seboj privlačujejo), se kaj rado zgodi, da take skupine mladostnikov zaživijo svoje življenje, življenje, ob katerega se spotikamo. In kdo je kriv, da so ti otroci površni, domišljavi, samo zabave, avantur in plesa željni? Kdo je kriv? Vsaka posledica ima svoj vzrok. Iščemo ga. Vsi ga iščimo. Vsak najprej sam pri sebi. Vzgoja je filigransko delo. Ena sama drobna nitka nam je ušla iz rok ali smo jo nerodno prijeli in že se je utrgala. Posledice naše nerodnosti, nevednosti in neodgovornosti pa so lahko usodne. Ker so prehladi in njihove posledice skoraj obvezno povezani s neugodnimi vremenskimi pogoji, lahko ob takem vremenu to nevarnost že pričakujemo in se ji izognemo. Prepih in vlaga sta najpogostnejši vzrok, neutrjeno in zmehkuženo telo pa povod, da zbolimo. K temu precej lahko pripomore še slaba obleka in obutev, zlasti, če nas skozi njo premoči. Kdo ne pozna neprijetnega občutka mrzlih in vlažnih nog? Tudii v roke ali hrbet nas ne sme zebsti, ali ne? Če pa pomislimo še na to, da dosti ljudi nima primerne prehrane, da so izčrpani zaradi preobilice dela, bolezni ali duševnih naporov skrbi — pa včasih zaradi alkohola — bi lahko naštevali še različne pogoje in vzroke. Kako naj okrepimo svaje telo? Poleti, ob vodi, na soncu in svežem zraku si naberemo moči in zdravja za zimski čas, dokler nam ga spet ne da smuka na soncu in svežem zraku. Tudi vsakodneven, čeprav kratek sprehod ohranja našo splošno kondicijo. U-rejeno življenje s smotrnim dnevnim redom, Delo v gospodinjstvu ni samo za ženske Večina mož še vedno misli, da je gospodinjstvo izključno žensko delo. Po končani službi jim je prav malo mar, kdo bo opral perilo, kdo skuhal in pomil ter pospravil stanovanje. Po večerji pa še celo predlagajo, da bi šli v kino ali na obisk k znancem. Velikokrat je tega omalovaževanja kriva žena. Mož sam redko uvidi, da je edino pravilno, če si delo doma delita. Taka obzirnost je prirojena le malokateremu moškemu in je zato ženina naloga, da mu jo privzgoji. Lepa beseda, smeh na obrazu, ne preveč kritičen pogled — to bo kmalu pripravilo moža, da bo sam od sebe prijel za sesalnik, kuhinjsko krpo ali krtačo. Ženi ne bo treba nič več opozarjati, godrnjati in cele dneve „kuhati mulo", kar navadno napetost še samo poslabša in zbudi v moškem skrajni odpor do vsakega gospodinjskega opravila. Po skupno opravljenem delu bo prosti čas v dvoje dvakrat več vreden, saj ga bosta uživala oba — sproščena in dobre volje. ki dopušča tudi čas za oddih in rekreacijo, bo vključevalo tudi jutranje umivanje do pasu, večerno kopel s toplo, nato pa prhanje z mrzlo vodo ter pogumno {rotiranje vsega telesa. Prenekateri že poznajo blagodejni učinek parne kopeli ali celo saune, ki nam pomaga, da se preznojimo in izločimo marsikatero strupeno snov iz telesa. Če že tega nimamo, pa se vsaij odločimo in vsak dan vsaj deset minut hodimo ali delamo nekaj tako hitro, da se pričnemo znojiti. Takoj ali čimprej nato pa se moramo seveda dobro zbrisati, pa celo preobleči, da se ne prehladimo. Dosti ljudi greši tudi v tem, da ne pusti v svoje delovne prostore ali spalnice dovolj svežega zraka. Če tako natrenirani in pomehkuženi še spe v zatohlih, često močno prekanjenih in z vlago prenasičenih prostorih, se ne smemo čuditi, da jih že vsaka sapica podre. Slaba prilagodljivost še pomaga pri padcu splošne odpornosti organizma in do obolenja ni več daleč. Se nekaj besed o zdravljenju. Bolnika že vročina in mrzlica prisilita, da leže v posteljo. Dostikrat se začne sam potiti, če se ne, mu pa lahko damo kak prašek. Nahod in kašelj ublažimo z zdravili iz apoteke ali pa domače lekarne: čaj z medom in mlekom, mlačen ovitek okolti prsnega koša; pot zbrišemo z frotirko, namočeno v mlačni kisovi vodi, le paziti moramo, da ne prehladimo bolnika! Če ni huje, niti ne bo treba po zdravnika. Nikakor pa ne dajemo sami zdravil, če nam to ne svetuje zdravnik. Sodobna zdravila sicer res preprečijo, da bi prišlo do hujšega poslabšanja ali ponovne oz. nove okužbe, a pravšnjo mero in vrsto bo svetoval lahko le zdravnik. Bolnikova soba naj ne bo prevroča in preveč vlažna, zlasti za malega bolnika je dovolj že to, da se mu stanje poslabša, da dobi drisko ipd. Dokler traja temperatura, mora bolnik o-stati v postelji. Če pa kašlja še naprej, dlje kot tri tedne, mora na kontrolo, kjer ga bo specialist pregledal z rentgenom, da izključi morebitno komplikacijo po prehladu. V zadnjem času je namreč vse več neznačilnih virusnih pljučnic, ki nezdravljene lahko pustijo kaj hude posledice. Blagodejni učinek domačih zdravil lahko podpremo še z vitaminskimi pijačami: sadnimi sokovi, limonado, vitaminom C, pa tudi z ustrezno lahko prebavljivo prehrano. Če pa se stanje kakorkoli poslabša, brž kličemo zdravnika. Predvsem storimo to vselej, kadar se pridruži suh, dušeč kašelj, zbadanje v prsih in „težka" sapa, saj nas ta znamenja opozarjajo na nevarnost pljučnice ali vnetja rebrne mrene. 6. november 1970 DROBNI NASVETI 9 Zobne ščetke nikoli ne postavljamo v kozarec s ščetinastim delom navzdol, ampak zmeraj obratno. Ščetine se tako dalje ohranijo, ker se po vsakokratni uporabi lahko bolje posušimo. Zobno pasto nanašamo vedno na suho krtačko. Tako bolje učinkuje in tudi manj je porabimo. 9 Kozarce za čiščenje zob, ki postanejo motni in polni bele usedline, osna-žimo s toplo vodo, kateri smo dodali pest soli ali kanec kisa. Nato jih izplak-nemo in dobro obrišemo s platneno krpo. 9 Opečnata tla so videti kot nova, če jih očistimo z zelo razredčeno raztopino solne kisline. Poskusite! MEHALABIJA (ZAR) Zvečer operemo 125 gramov velikih suhih grozdnih jagod in jih preko noči pustimo v vodi. Zjutraj jih skuhamo v 2 del vode. Ko so mehke, jih odcedimo* sok pa ohranimo. V drugi posodi zmešamo štiri žlice zdroba z nekaj hladnega mleka; ostanek od tri četrtine mleka pu~ stimo, da povre skupaj z dvema žlicama sladkorja* nakar vsujemo v mleko pol kozarca soka, ki nam je ostal od grozdja. V vrelo tekočino stresemo zdrob* ki smo ga zmešali s hladnim mlekom. Mešamo Irt kuhamo še deset minut. Na kraju dodamo nekaj esen~ ce iz vrtnic (ali vanilije) in suho grozdje, r.ekaj jagod pa pustimo za okraske. ŠERBET-BADEM (INDIJA) Zmeljemo četrt kg poparjenih in olupljenih mandeljnov, ki jih stolčemo skupaj z nekaj kapljicami esence iz vrtnic. Vso skupaj tolčemo tako dolgo, do postane mlečno. V večji posodi zmešamo dva kg sladkorja in liter in četrt vode. Pustimo, da vre pet do šest minut, nakar dodamo mandeljnovo mleko in kuhamo, dokler ne postane sirup dovolj gost (podobno kot sladko). Sirup ohladimo, precedimo, dodamo še eno žličko esence iz vrtnic, nakar napolnimo steklenice in zapremo s čistimi zamoški. Sirup se ohrani okrog deset dni in kadar smo žejni, ga: pijemo razredčenega z mlekom ali pa z vodo. K pijači sodi ... K čaju: sendviči, polnjena jajca, toast, sardine v olju, keksi, suho pecivo . .. H kavi: surovo maslo, med ali džem, stepena smetana, sadni kolač, kremove rezine,, torte, pecivo iz mlečnega kvašenega testa .. - H kaikavu: prepečenec, pecivo 'iz mlečnega kvašenega testa, stepena smetana ... K pivu: sir, slaniki, preste, sirove palčice,, rdeča redkvica ... K bovli: suho pecivo, kolački, orehi . .. K vinu: slani mandeljni, zemeljski orehi,, sirove palčice, slani keksi pikantni kruhki ... K punču: krapi, medeno pecivo, biskvit.. - K limonadi: obloženi kruhki... K sladkim vinom: sladko pecivo . . . K cocktailom: sendviči, kandiran ananas, slani mandeljni, olive, sifon ... K viskiju, konjaku in žganju: slani mandeljni, zemeljski orehi, sirove palčice, slana ali surovo pecivo ... Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Blisk je poznal njegovo tiho ljubezen, v katere globini je tlelo sovraštvo tega vase zaprtega fanta, tenkovestnega in občutljivega, ki je kljub navidezni veselosti in celo razigranosti večkrat zapadel v melanholijo, iz katere se je reševal z neuteškjivo željo po dejanjih. Zato je iskal besed, s katerimi bi mu povedal, da ga ne bi preveč zadel. Vrnil se je k razgovoru o zadnjih bojih in vprašal: .Torno, kakšna se ti zdita major Hrast in njegov dober znanec Grabar, o katerem sva se že menila?" .Major Hrast..." se je za trenutek zamislil Tomo-.Brez dvoma je sposoben vojak, toda slab človek. Kar pa se Grabarja tiče, bi bil raje tvoj pes kakor njegov vojak. Več o njima ne vem. Kar povedo borci. Pri njih pa ni ne eden ne drugi dobro zapisan. Hrast me ne more, ker sem mu nekajkrat oporekal, Grabarju pa ni všeč, ker sem po nalogu brigadnega štaba raziskoval, zakaj ga ni bilo pri enoti, ki je bila slabo zavarovana, napadena in razkropljena. Vendar sta se v zadnjem času oba unesla in sta kar dostojna z menoj. Ne zamerim jima," se je skušal nasmehniti, „je pač tako, da si nekomu bolj, drugemu pa manj všeč, nekaterim pa si celo zoprn, kakor so tudi meni nekateri." Blisk se je zamislil in dejal: .Bill bi zadovoljen, če bi bilo res tako. Vznemirjaš ju mnogo bolj, kot si misliš. Zaupal ti bom kot prijatelju. Ce sem se zmotil, bom nosil posledice. Hrast namiguje nate, da so te poslali Nemci." Tomo je n oj prej rahlo pabledel, potem pa mu je vsa kri udarila v glavo: ,Ne, Bliski Ali se šališ, ali so res takšne svinje pod soncem?" Nad nenadnim odkritjem mu je obraz od užaljenosti in bolečine potemnel in oči so se mu ubijalsko zalesketale. .Tako je. Pomiri se, za sedaj ni nevornosti, da bi vodstvo proti tebi ukrepalo I" .Hvala ti," je dejal Tomo razočarano in ogorčeno dodal: .Kaj ti ljudje hočejo? Ali naj se vržem na cevi nemških mitraljezov, da bodo videlo mojo predanost. Ima me, da bi šel na divizijo, poiskal Hrasta in izstrelil vonj ves okvir krogel." .Pomiri se in obljubi, da ne boš delal nobenih neumnosti I Partija ti zaupa. Perne prav tako, saj te je postavil za brigadnega obveščevalca. Hrastu pa ne zaupamo več. Daj mi roko, da boš molčal kot grob!" se je Blisk resno zazrl v vznemirjenega fanta. Stisnila sta si roki in prešinilo ju je nekaj toplega in nepozabnega. Blisk je skoraj zašepetal skozi zobe: .Sumim ga, da je gestapovec. Potrebujemo pa dokazov. Opozoril sem te zato, da se boš pazil. Če je v resnici ovaduh, potem ni sam. Kateri so njegovi ljudje, pa ne vemo, ker je zelo poznan in z nekaterimi, med njimi tudi z Grabarjem je prijatelj. Ne pokaži niti z besedo, da mu ne zaupašl Lahko te spravi s sveta." Tomo je samo kimal In rahla tesnoba ga je obhajala, ko je pomislil, v kakšni nevarnosti je. .Sedaj razumem, poglej!" pokazal je na prestreljeni plašč. „Ta krogla je priletela od zadaj in mi ogrebla roko. Staknil sem jo v zadnjem nočnem napadu na postojanko." .Možno je, da so streljali nate," je dejal Blisk in ogledoval prestrelino. „To sem ugotovil šele naslednji dan, ko sem šival. Vendar nisem delal iz tega problema, ker se včasih zgodi pomota. Oh, kako je ta vojna ogabna! Življenje tvegaš, nazadnje pa bi te prav lahko tvoji ubili in celo v prepričanju, da so napravili dobro. Ne veš, kako jih sovražim, Blisk. Tebi lahko povem. Pri vas streljajo za enega Nemca deset Slovencev, pni nas pa za enega Nemca sto Poljakov. Se to ti zaupam, čeprav nisem o tem govoril z nikomer. Knoll je imel prijatelja esesovca, ki ga je ščitil, on pa ga je oskr- boval s šunkami, žganjem in ženskami. Ta esesovski pes se je spozabil nad nekoferimi našimi. Med drugimi si je sposodil tudi dekle, ki sem jo imel rad. Nekaj časa sem nihal med maščevanjem in strahom za dom, očeta in mater ter kopico nedoraslih bratov in sestra. Bil sem bolan od odlašanja in žalosten. Gestapovec je bil v službi v bližnjem mestu. Od tam je hodil v predmestje k neki Poljakinji in plačeval s kosi kruha, ukradenega otrokom. Neke temne, deževne noči sem ga pričakal v samotni ulici. Pobil sem ga s polenom. Padel je na spolzka tla. Pokleknil sem nanj in ga zadavil s temille rokami." Stegnil je predse svoje močne roke in jih stisnil prav počasi, nepopustljivo kot železo in ves je žarel v nekem čudnem ognju. Za hip je pomolčal, požrl slino in nadaljeval: „Ni se branil, samo hropel je, in še to le nekaj trenutkov, potem pa zgasrol. Naložil sem si ga na hrbet In ga odnesel s ceste med hiše in naprej po njivah. Nekaj kilometrov daleč stran od naselja sem ga v goščavi pokopal. Precej sem tvegal. Toda če bi ga pustil na ulici, bi naslednjega dne zanj ustrelili sto Poljakov. Tako pa je izginil. Tisto noč sem spoznal, da bi jih lahko ubijal. Za vse tiste Poljake, ki se ne znajo ali ne morejo braniti. Za vse tiste, ki so jih pomorili In raztrosili njihov pepel. Za Varšavo, ki so jo razrušili in za vse, kar so napravili ljudem, ki bi radi v miru živeli in delali. Nisem ti povedal vsega. Toliko pa, da me boš razumel. Tega Hrasta bi jaz zadavil. Davil bi ga počasi, da bi pomislil, zokaj ga davim. Preveč grozot sem že videl, preveč hudodelstev. Nasilje pa sem pretrpel na lastni koži. Kadar me prime srd maščevanja, se bojim samega sebe. Tako sem prepojen s sovraštvom, da nisem sposoben nežnega čustva. Grozno sam sem se počutil, preden sem prišel k vam. šele tu sem se srečal s fanti, ki so taki kot jaz." (Dalje v prihodnji številki) Resnica! Nervozen sem, zares nervozen, vedno sem to bil in bom ostal. Toda zakaj boste rekli, da sem blazen? Ta bolezen je samo izostrila moja čutila, ni jih pa uničila — niso otopela. Moje najobčutljivejše čutilo je bil sluh. Slišal sem vse stvari, tako na zemlji kot na nebu. Vse sem slišal. Kako potem, da sem nor? Sedaj vidite, kako mirno in zdravo morem povedati svojo povest. Nemogoče je, da bi vam rekel, kako mi je prvič prišla ta misel, toda ko se je enkrat pojavila, me je preganjala ponoči in podnevi. Rad sem imel tega starca. Nikdar mi ni naredil mene zvok, top, hiter zvok, kakor kadar je ura zavita v vato. Ta zvok sem dopro poznal — bitje starčevega srca. To me je še bolj razbesnelo, prav tako kakor udarjanje na boben bodri vojaka k hrabrosti. Toda tudi tedaj sem se zadržal in ostal miren. Komaj sem dihal. Mirno sem držal svetilko. Poskušal sem dalje zadrževati svetlobo na starčevem očesu. Medtem je postajalo bitje starčevega srca vse hitrejše, postajalo je močnejše in hitrejše z vsakim trenutkom. Verjetno je bila groza, ki je starca spreletavala, velikanska in je rastla z vsakim trenutkom. Sedaj, v moral bati? Vstopili so trije možje, predstavili so se za inšpektorje. Sosed je slišal to noč krik, zdelo se mu je sumljivo, poklical je policijo in ti trije so prišli preiskat stvar. Nasmehnil sem se; česa naj bi se bal? Voščil sem jim dobro jutro. Rekel sem jim: »Kriknil sem v snu.“ In dodal: „Starec ni bil tukaj.“ Rekel sem jim, naj vse dobro pregledajo, in jih na koncu odvlekel v njegovo sobo. Pokazal sem jim nedotaknjeno starčevo bogastvo. V zanosu svoje samozavesti sem prinesel v sobo tudi stol in rekel, naj si malo oddahnejo. Stol sem v občutku popolnega zma- EDGAR ALLAN POE Izdajalsko srce nič žalega. Nikoli me ni užalil. Po njegovem bogastvu nisem hlepel. Mislim, da je bilo to njegovo oko. Da, bilo je oko! Imel je oko mrhovinarja — svetlo modro, prekrito z belo barvo. Kadarkoli me je pogledal, mi je zastala kri v žilah; in tako sem se po malem odločil, da vzamem življenje temu starcu in se za vedno režim njegovega strašnega očesa. Torej, v čem je stvar; mislite, da sem blazen. Toda blazneži nič ne vedo. Morali bi me videti. Morali bi videti, kako sem pametno končaval posel, s kakšno opreznostjo, s kakšno slutnjo, s kakšnim poletom sem se vrgel na delo! Nikoli nisem bil nežnejši do starca kakor tisto nedeljo pred ubojem. In vsako noč okrog polnoči sem odpiral vrata njegove sobe — oh, tako počasi! In ko sem jih odprl toliko, da sem mogel stegniti glavo, sem pomolil zamračeno svetilko, tako da je oddajala prav malo sveilobe. Smejali bi se, ko bi videli, kako sem to zvito izvedel. Svetilko sem počasi premikal, zelo počasi, da ne bi vznemirili starca. Gotovo sem porabil celo uro, da sem pomolil skozi vrata vso glavo, da bi videl, kako starec spi. Ha! — Kaj bi norec mogel biti tako pameten? In potem ko sem imel glavo v sobi, sem spustil malo več svetlobe, tako oprezno (svetilka je škripala), samo trak svetlobe, ki je padel naravnost na njegovo mrhovinasto oko. To sem ponavljal sedem dolgih noči — vsaki-krat ob polnoči, toda oko je bilo vedno zaprto. Osmo noč sem bil pri odpiranju vrat opreznejši kakor običajno. Kazalec na uri se je pomikal hitreje kakor moja roka. Glavo sem imel že v sobi in ko sem hotel odpreti svetilko, mi je palec zdrknil za zapiralec. Tedaj je stareq skočil iz postelje in zaklical: „Kdo je?“ Ostal sem miren in nisem odgovoril. Celo uro nisem premaknil niti mišice, pa še vedno nisem slišal, da bi ponovno legel v posteljo. Sedel je na postelji in poslušal; kakor sem tudi jaz delal ponoči, ko som poslušal smrtno bitje ure na zidu. Potem sem slišal tih vzdih, vedel sem, da je to vzdih obupa. To ni bil vzdih bolečine ali jeze — ah ne! To je bil tisti topi, nizki zvok, ki prihaja iz dna duše, ko je preobremenjena Z osuplostjo. Dobro sem poznal ta prizvok. Mnogo noči točno ob polnoči, ko je ves svet spal, se je ta zvok budil v meni s svojim srhljivim jekom in grozo. Dolgo sem čakal, zelo potrpežljivo, vendar nisem slišal, ko je zopet legel. Pričel sem spuščati zelo malo svetlobe iz svetilke. Kot nit tanek je trak svetlobe zadel mrhovinasto oko. Bilo je odprto — čisto odprto — in popadel me je bes, ko sem ga gledal. Videl sem Oko čisto jasno: topo modre barve, prekrito z belo mrenico, ki ije vlila v moje kosti strah. Razen očesa nisem videl ničesar, ker je svetloba padala eočno tja, kamor je bilo treba. Vam nisem rekel, da je tisto, kar vi imenujete blaznost, samo slutnja čuta? Tedaj vam rečem, je dospel do mrtvih urah noči, v tej grozljivi tišini stare hiše, me je ta divji zvok spravil v smrtno grozo. Pa vendar sem ostal še nekaj minut nepremičen toda bitje je postajalo vse jačje. Mislil sem, da bo razpadlo. Prevzela me je ponovna jeza — kaj če kdo izmed sosedov sliši ta zvok. Za starca je odbila zadnja ura! S srhljivim krikom sem razsvetlil vso sobo in napadel. Samo enkrat je kriknil — samo enkrat. V hipu sem ga povlekel na da in vrgel nanj odejo. Potem sem se sladko nasmejal, ko sem gledal opravljeno delo. Toda srce je še dalje bilo s tistim zamolklim tonom. To me ni vznemirilo: saj ga vendar ne bodo slišali skozi zidove. Končno je prenehalo biti. Starec je bil mrtev. Njegovo oko me ne bo več preganjalo. Če še vedno sodite, da sem blazen, vas bom prepričal o nasprotnem, če vam opišem, kako pametno sem skril truplo. Najprej sem ga razkosal; odsekal sem mu glavo, roke dn noge. Potem sem dvignil tri deske s poda in spravil vse dele telesa podnje. Deske sem ponovno vstavil v tla tako zvito in premišljeno, da nobeno človeško oko — niti njegovo — ne bi ničesar odkrilo. Ničesar ni bilo treba oprati, nikjer ni bilo madežev krvi. Ha-ha-ha! Ko sem končal delo, je bila ura štiri — še vedno trda tema. Ko je zvon odzvonil točen čas, je nekdo potrkal na vrata. Odšel sem odpret z lahkim srcem — česa bi se goslavja postavil točno na mesto, pod katerim je bilo truplo. Bili so zadovoljni. Moje vedenje jih je prepričalo o tem. Bil sem čisto miren. Sedeli so, in medtem ko sem odgovarjal, sem govoril o vsakodnevnih rečeh. Toda kmalu sem se pričel počutiti neugodno. Prebledel sem in si zaželel, da odidejo. Naenkrat me je zabolela glava in začutil sem zvo-nenje v ušesih; toda oni so še vedno sedeli in govoričili. Zvonenje je postalo vse bolj jasno in glasno — poskušal sem se rešiti tega grozljivega zvoka, toda zaman. Končno sem sprevidel, da ta zvok sploh ni v mojih ušesih. Kaj naj bi storil? Delal sem hrup, psoval, razbil sem stol, na katerem sem sedel, in buljil v deske. Zvok — kakor da bi bil preklet; močneje in bolj hinavsko in odzvanjal. Močnejši! Močnejši! Močnejši! Policaji pa so še vedno govorili in se nečemu smejali. Kaj niso slišali? Oh, moj bog, ne, ne! Morali so čuti! Sumijo! Vedo! To sem mislil in sedaj mislim. Toda vse je bolje od te agonije! Vse bi bilo lažje prenašati kakor to grozo! Nisem mogel prenesti teh hipokritič-nih nasmehov. Čutil sem, da moram kričati ali umreti! In sedaj zopet, slišite! Močneje! Močneje! Močneje! Močneje! »Razbojniki!" sem se drl, »ne mučite me več! Priznam svoje dejanje!" — »Dvignite deske!" — »Tu, tu, to je grozljivo bitje njegovega srca!" Revije in časopisi ki jih dobite v ,,Naši knjigi“ 0 TOVARIŠ, ilustrirana družinska revija s prilogo za ugankarje, tedensko 80 strani 6 šil. 0 STOP, revija za televizijo, radio, film in zabavno glasbo, s tedenskim sporedom jugoslovanske, avstrijske, italijanske in madžarske TV, bogato ilustr., tedensko 48 strani 4 šil. 0 ANTENA, revija žepnega formata, ilustr., tedensko 100 str. 4 šil. 0 AVTO, avtomobilistična revija, ifustr., štirinajstdnevno 48 str. 6 šil. 0 KARAVANA, mesečnik zanimivih člankov iz domačih in tujih časopisov, ilustr., mesečno 160 str. 6 šil. 0 BOREC, revija s prispevki iz narodnoosvobodilne borbe Ilustr., mesečno 80 str. 9 šil. 0 SODOBNOST, revija za kulturo in umetnost ter družbeno-politična vprašanja, mesečno 100 str. 9 šil. 0 ZVITOREPEC, tednik s stripi (povesti v slikah), ilustr., tedensko 32 str. 4 šil. 0 PAVLIHA, slovenski humoristični list, ilustr., tedensko 24 str. 6 šil. 0 VSEVED, enciklopedična revija za mladino z zanimivimi in poučnimi prispevki v besedi in sliki, štirinajstdnevno 24 str. 7 šil. 0 NAŠI RAZGLEDI, štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja 4 šil. 0 TT—T e d e n s k a tribuna, tednik z zanimivimi prispevki z najrazličnejših področij 2 šil. Poleg tega so na zalogi tudi slovenski dnevniki: DELO (posamezna številka 1 šil., v petkih, sobotah in nedeljah pa 2 šil.); VEČER (posamezna štev. 1 šil., v četrtkih s prilogo »Magazin” 2 šil.); PRIMORSKI DNEVNIK (posamezna štev. 2.50 šil.) Vse omenjene revije in časopise lahko dobite v knjigarni »Naša knjiga" v Celovcu, Wulfengasse. Pri pošiljanju po pošti je treba za vsako številko dodatno k zgornjim cenam plačati 1.30 šil. poštnine. KNJIGARNA »NAŠA KNJIGA" CELOVEC WULFENGA5SE JEAN LAPIN Statistika Skupaj smo sedeli v železniškem vozu. Tako sem lahko sledil njunemu pogovoru. Očividno sta se bila moja sopotnika čisto po naključju zapletla v pogovor. Oba sta bila videti kot moža, ki se nikakor ne pod-cenjujejta. Nedvomno sta bila tudi oba globoko prepričana, da sta velika misleca. Prvi je malo prej bral knjigo, ki mu je ležala na kolenih. „Pravkar sem prebral nekaj nadvse poučnih statističnih števil," je pojasnil drugemu modrijanu. BETKA ODHAJA Naša gospodinjska pomočnica Betka je odpovedala službo. Zahteva višjo plačo, ne boljšo družino. Popolnoma jo razumem ... Samo pri nas ji ne zmoremo zvišati plače. Ne zmoremo dvakratno zvišati izdatkov za gospodinjsko pomočnico. Ločujemo se sporazumno, prijateljski. Na dan odhoda me je Betka vprašala: »Kako je s spričevalom?” »Spričevalom? Seveda, spričevalo," pravim. »Zadnji dan ste tukaj. Ali imate kakšne posebne želje, ki bi jih naj zapisal v spričevalo?" OOOOOOOO' Delo hvali mojstra. (Nemčija Čim globlje sl v gozdu, boljša so drva. (Rusija) Rana ura — zlata ura. En človek — ena beseda. (Turčija) Tistemu, ki je lačen, daj riža; tistemu, ki trpi, srce. Psi lajajo, karavana gre mimo. (Arabija) Lastna roka nikogor ne vara. (Zahodna Afrika) oooooooooooo<>o<><>oo<>oo<><>ooo »Jaz sem ga že napisala," mi reče Betka. »Manjka samo podpis. Ali naj ga vam preberem, če se strinjate?" Začudeno sem jo pogledal. Človek se tako počasi prilagaja novim razmeram 'in navadam. »Prosim, preberite!" pravim. Betka prične brati in jaz poslušam: »Zares mi je hudo, ko se ločujem od nje. Bila je zelo prijetna in vedra, nikoli trmasta, nasprotno — vedno je bila požrtvovalna, čista in pedantna, kuha odlično, njena umetnost pri pripravljanju peciva zasluži pohvalo. Nikoli ni bila slabe volje, ni terjala, da bi bila njena beseda zadnja; bila je uvidevna in pridna, lepo je pazila na otroke in jih vzgajala, vsak večer jih je spravljala v posteljo; pomagala je pri delu kolikor je mogla. To je bilo lepo obdobje najinega skupnega sodelovanja in danes, ko se poslavljava, ji želim iz vsega srca vse dobro vnaprej; zdravje in srečo..." »To je zelo lepo spričevalo, Betka, toda vi ste si ga tudi zaslužili," sem rekla. »Naj ga podpišem." „Vi?" me je vprašala Betka začudeno. Papir s spričevalom je držala trdno v rokah. »Jaz, seveda ...” »Zakaj — vi?" »Menda sem jaz tista, ki bi naj podpisala spričevalo za vas." Betka pa je odvrnila skrajno resno: »Toda tole spričevalo dajem jaz vam. Jaz ga ne potrebujem! Minili so časi, ko so ljudje od gospodinjskih pomočnic terjali spričevala. Vi pa boste, ko boste pokazali tako lepo spričevalo, ki sem vam ga napisala, mnogo laže našli novo gospodinjsko pomočnico..." A. Merz „0, statistična števila!" se je navdušil ogovorjeni. „Sijajna zadeva, moj dragi. Tudi sam jih nadvse cenim." »Na primer, spominjam se," je nadaljeval prvi, »da je vsaka kapljica vode polna majhnih — majhnih — ta trenutek sem pozabil, kako se jim že pravi — majhnih — ee — delčkov in na vsak kubični centimeter vsebuje — vsebuje — koj bom pogledal —“ »Recimo, milijon," je ustrežljivo odvrnil drugi mislec. „Da, milijon, ali mogoče celo milijardo — vsekakor neznansko mnogo-" »Ni mogoče!" je zaklical njegov sosed. „Ampak veste, na tem svetu so res neverjetne reči. Na primer premog — vzemimo premog —“ „Imenitno,“ je vskočil njegov sobesednik, »vzemimo premog." »Ali vam je znano, da vsaka tona premoga, ki jo pokurijo v lokomotivi," je nadaljeval prvi strokovnjak, „potegne tovorni vlak, ki je dolg — ne vem več točno, KAKO dolg, no, pa recimo, tovorni vlak, toliko in toliko dolg in toliko in toliko težak. In sicer ga povleče v razdaljo, ki je dolga kot — točne daljave se trenutno ne spomnim — popelje ga v razdaljo kot — kot —“ „Od tod do lune?" mu je prišepe-tal drugi. »Saj, skoro gotovo! Da, od tod do lune. Neverjetno, kajne?" „Toda najbolj nenavadna, dragi moj, so vsekakor števila, ki nam razjasnijo razdaljo od zemlje do sonca. Prav zares, dragi moj, granata, ki jo ustrelimo do sonca —“ »Ki jo ustrelimo do sonca," je ponovil njegov poslušalec kot odmev in zraven tako tehtno prikimaval, kot bi bil nekaj takega že neštetokrat videl s svojimi očmi. »In ki za to pot porabi — porabi u »Porabi za vsak kilometer sto frankov?" je vskočil drugi. „Ne, ne, ne razumete me — temveč z neverjetno hitrostjo, kratko malo neverjetno, vam pravimi Ta granata bi sto milijonov — ne sto milijard — kaj bi vam pravil, noro dolgo bi letela do tja." Nisem več prenesel tega pogovora in sem pobegnil v jedilni voz. ™ ^ ij U V-€xvc/ruc#? Športni vestnik • SVETOVNO PRVENSTVO V LJUBLJANI ..Gimnastika 70“, kot se uradno imenuje 17. svetovno prvenstvo v orodni telovadbi, je zaključila letošnjo obilno sezono svetovnih prvenstev v Sloveniji. Slovenija je letos doživela izvrstno pripravljena svetovna prvenstva v drsanju, košarki in padalstvu, vendar bi bilo težko reči, da je bila katera od teh prireditev zanimivejša in lepša od »Gimnastike 70“. Tudi prireditelji niso pričakovali, da bo SP v orodni telovadbi privabilo toliko ljubiteljev tega športa, in prav to priča, da je gimnastika vsaj toliko priljubljena kot druge športne panoge. Svetovno prvenstvo je bilo v dveh ozirih zelo zanimivo: kako se bo končal dvoboj med Sovjetsko zvezo in Japonsko in ali bo svetovnemu prvaku Cerarju uspelo braniti naslov najboljšega v vajah na konju. Za domačo publiko je bil osrednji dogodek XVII. svetovnega prvenstva v orodni telovadbi nedvomno nastop Slovenca Mira Cerarja, dvakratnega svetovnega prvaka v vajah na konju. In Cerar je upravičil sloves in telovadil elegantno. Morda zaradi minimalnih napak v finalnem boju ni dosegel največ točk, toda že predskok iz obveznih vaj mu je zagotovil zlato kolajno. Ta podvig mu je ponovno prinesel naziv svetovnega prvaka in tretjo zlato kolajno zaporedoma. Za slovo od aktivnega športnega dejanja pa je bila ta zlata kolajna že 30. odličje, ki ga je osvojil na svetovnih ali evropskih prvenstvih ter na olimpijskih igrah. Treba pa je še omeniti tudi odlično četrto mesto Slovenca Vratiča v vajah na konju. Če si ogledamo na kratko moške rezultate v finalnih vajah, lahko rečemo, da je Japonec Nakajama nekronani kralj telovadbe. V še9tih vajah je osvojih kar štiri kolajne: zlato si je pridobil v parterju, na krogih in na bradlji, dočim je dobil srebrno kolajno na drogu. Zlato kolajno so si za najlepše vaje osvojili še Miro Cerar na konju z ročaji ter Japonca Cukuhara pri preskoku in Kenmocu na drogu, Finalne vaje pri ženskah so bile sestavljene iz štirih vaj. Dve zlati kolajni je osvojila Nemka Zuchold, in sicer pri preskoku in na gredi, ostali dve kolajni pa sta si razdelili Nemka Janz (bradlja) in Rusinja Tu-riščeva (parter). Zanimivo je dejstvo, da Japonke iniso osvojile nobene kolajne. Prvič v zgodovini svetovnih prvenstev v telovadbi, je Japonska letos dobila svetovnega prvaka v mnogoboju, najvišje odličje med telovadci. Dosedanji svetovni prvak Voronin iz Sovjetske zveze ni bil kos akrobatom iz Japonske in se je moral zadovoljiti s četrtim mestom. Novi svetovni prvak je 23-letni Japonec Elzo Kenmocu, japonsko premoč med posamezniki pa podčrtuje tudi drugo in tretje mesto, ki sta jih osvojila Cukuhara oziroma Nakajama. Veliki dvoboj med Japonsko in Sovjetsko zvezo je torej izostal, saj zmage v ekipni konkurenci Japoncem niti Sovjetski reprezentanti niso orgrožali. V ekipni konkurenci sta se za Japonsko zvrstili Sovjetska zveza in Vzhodna Nemčija — dobitnici kolajn iz prejšnjega svetovnega prvenstva in na olimpijskih igrah, Jugoslavija pa se je s šestega mesta v Dortmundu povzpela na odlično četrto mesto. Tekmovanje v mnogoboju pri ženskah je odločila v svojo korist Rusinja Ljudmila Turiščeva, velika nesrečnica tega boja pa je bila Janz iz Vzhodne Nemčije, ki je s padcem z gredi pokopala vse upe na najodličnejše mesto. Mesta za 18-letno svetovno prvakinjo Turiščevo zasedajo po vrsti Nemka Zuchold, Rusinja Voronin in Nemka Janz. Končni vrstni red ženskih ekip pa je naslednji: prvo mesto so osvojile telovadke iz Sovjetske zveze, drugo pripada Nemški demokratični rupubliki, tretje mesto pa so 9i priborili telovadke iz Češkoslovaške. Stanje kolajn: 1. Japonska (7 zlatih, 6 srebrnih, 4 bronaste), 2. Sovjetska zveza (3, 5,8), 3. Vzhodna Nemčija, (3, 3, 3), 4. Jugoslavija (1, -), 5. Amerika (-, 1, -), 6. Češkoslovaška (-, 1). Med 22 moškimi reprezentancami so avstrijski telovadci zasedli skromno zadnje mesto, pri ženskah pa Avstrija ni bila zastopana. Ob zaključku velikega dogodka v Ljubljani lahko rečemo, da je telovadba znova doživela pravo revolucijo originalnih, izredno drznih in preciznih prvin, ki niso niti zabeležene in so se le deloma naslanjale na klasične vaje. Ta revolucija pa priča o tem, da telovadci še nikakor niso dosegli vrhunca svojih zmogljivosti. RADIO CELOVEC Poročila: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 — 17.00 — 19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. — Dnevne oddaje (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih); 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja — 5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika — 6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila — 8 05 Godba na pihata — 8.15 Oddaja za ženo — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 Se vedno priljubljeno — 16.15 Zenska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport iz vsega sveta. Sobota, 7.11.: 5.05 Ljudska glasba — 7.55 Naš hišni vrt — 8.20 Oddaja za ženo — 10.00 Richard Wagner: Leteči Holandec — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.00 Zabavni koncert — 16.30 Po željah — 18.00 Mala solistična parada — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 Spored v orehovi lupini — 22.20 Plesna glasba. Nedelja, 8.11.: 6.08 Igra na orgle — 6.35 Ljudska glasba — 7.35 Veselo nedeljsko jutro — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka: Srečni princ — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Po željah — 16.00 Otroška oddaja — 16.30 Kaj pravite vi, gospod Farkaš? — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Majhen večerni koncert — 18.30 Razgovor o umetnosti — 18.45 Pridite in zapojte — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgled — 20.10 Sprehod po gledaliških mestih. Ponedeljek, 9.11.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Mali Muk, pravljica — 10.00 Iz minulih časov — 10.45 Nobelovi nagrajenci za kemijo so odkrili atom — 11.00 Hr-vatska narodna glasba — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Koroško pesništvo — 15.00 Komorna glasba — 16.30 Dnevi otroštva — 17.10 Mixed pickles z glasbo — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 18.45 Note in beležke — 19.15 In ljudje so tako prijetni — 20.10 Nagrobni govor, radijska igra. Torek, 10.11.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Dežela ob Dravi — 10.00 Šolska oddaja — 10.20 Mojstri glasbe v ogledalu svojih del — 10.45 Dobrotniki človeštva — 11.00 Ljudska glasba —14.30 Za mladino — 14.45 Pogovor o znanstvenih knjigah — 15.00 Ljudska glasba — 16.15 Nega zdravja — 16.30 Otroška oddaja — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 19.15 In kaj pravite vi? — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Sprehod skozi opereto in musical. Sreda, 11.11.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Zgodovina v književnosti — 9.30 Vesele note — 10.00 Gledališče in koncert — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Ljudska glasba iz Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine — 15.00 Ura pesmi — 16.30 Operetni koncert — 17.10 v dunajski kavarni — 18.00 Oddaja industrije — 19.15 Jezik domovine — 20.10 Domovina Avstrija — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Pozor, snemanje! Četrtek, 12.11.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Šolska oddaja — 9.30 Vesele note — 10.00 Slavne ženske v svetovni zgodovini — 10.45 Avstrijska zgodovina v dokumentih — 11.00 Ljudska glasba — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Diletto musicale — 16.15 Nega zdravja — 16.30 Pravljice sveta: Romunija — 17.10 Operetne melodije Paula Abrahama — 17.50 Zablode in njihove posledice — 18.00 Oddaja obrtnega gospodarstva — 19.15 Na obisku pri koroških zborih — 20.10 Brez zamere — 21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjanja. PISARNA V CELOVCU Išče pisarniško moč z znanjem obeh deželnih jezikov. Ponudbe na upravo lista. Slovenske oddale Sobota, 7.11.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — za jugoslovanske delavce v Avstriji. Nedelja, 8.11.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo In glasbo pozdravljamo In voščimo. Ponedeljek, 9.11.: 13.45 Informacije — Za našo vas. Torek, 10.11.: 13.45 Informacije — Koroška povest — športni mozaik. Sreda, 11.11.: 13.45 Informacije — Literarno-glasbe-na oddaja. četrtek, 12.11.: 13.45 Informacije — Kulturna panorama — Našim mladim poslušalcem — Pokoncilski pogovor. Petek, IS. 11.: 13.45 Informacije — Hanzi Weiss: Retoromani v Švici. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 — 12.00 — 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah In praznikih); 4.30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki In odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 7.11.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Vesela godala — 12.10 Marjan Vodopivec: Jesenski ognji — 12.40 Na obisku v studiu 14 — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Igramo za prijetno razpoloženje — 15.40 Poje sopranistka Montserrat Caballe — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Poje Lidija Kodrič — 18.15 Popoldne ob Schubertu — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Z ansamblom Borisa Kovačiča — 20.00 Zabavna radijska igra — 21.00 Lahka glasba — 21.15 Panorama zabavne glasbe —22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 8. 11.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Pavlek in romantika, radijska igra za otroke — 8.45 Drobne skladbe velikih mojstrov — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z ansambli po Sloveniji — 14.05 Igra pihalni orkester — 14.30 Humoreska tedna — 14.50 Orgle v ritmu — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17. 05 Iz opernega sveta — 17.30 VVilfrid Schilling: Atentat na domoljuba, radijska igra — 18.34 Klavirske skladbe Skrjabina in Rahmaninova — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Plesna glasba — 23.15 Jazz za vse. Ponedeljek, 9.11.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Popevke slovenskih avtorjev — 12.10 Iz opusa Lucijana M. Škerjanca — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.10 Valčki Johanna Straussa — 14.35 Voščila — 15.40 Poje Koroški akademski oktet — 16.40 Iz operetnega sveta — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Z ansamblom Fantje treh dolin — 20.00 Operni koncert — 21.00 Igor Ozim: Beethovnove violinske sonate — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Zaplešite z nami. Torek, 10. 11.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Iz koncertov in simfonij — 9.05 Radijska šola —9.35 Novi posnetki mešanega zbora »France Prešeren" — iz Celja in moškega zbora „Li,pa" iz Litije — 12.10 Iz opere »Sunčanica" — 12.40 Mladinska oddaja — 15.40 Revija naših pianistov ob Beethovnovih sonatah — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Beethovnova dela v izvedbah domačih umetnikov — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Družba in čas — 19.15 Z ansamblom Avgusta Stanka — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.30 Lahka glasba slovenskih avtor- TV AVSTRIJA 1 Sobota, 7.11.: 15.20 ORF-koncert — 16.10 Za otroke — 17.30 Boutique — 18.00 Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.26 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrods — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Kaj' si želiš?, družinski quiz — 21.45 Šport — 22.15 čas v sliki — 22.30 Pustolovski film. Nedelja, 8. tl.: 15.20 Medalja, opera — 16.00 Lolek in Bolek — 16.20 Za otroke — 17.30 Kontakt — 18.00 Iz moje knjižnice — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Svet v slikah — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 Oddelek za rakasta obolenja — 21.30 Telegalerlja — 22.10 Otto Schenk bere zaljubljene stvari — 22.35 Čas v sliki. Ponedeljek, 9. II.: 18.00 Znanje aktualno — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.50 Leto z nedeljo — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 FBI: Hudičev krog •»- 21.00 Telešport — 22.00 Čas v sliki — 22.15 Politični portret. Torek, 10. 11.: 18.00 Angleščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Yancy Derringer: Obisk iz Bostona — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Zgodbe z Dunaja — 21.00 Oddelek za rakasta obolenja — 22.15 Čas v sliki. Sreda, 11.11.: 10.00 šolska oddaja — 10.30 Mostovi do človeka 11.00 Marija Terezija — 12.25 Telešport — 16.30 Za otroke — 17.15 Mednarodni mladinski obzornik — 17.35 Lassie — 18.00 Francoščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.50 Televizijska kuhinja — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 ORF-Report — 21.15 Sosedje — 22.25 Čas v sliki. četrtek, 12.11.: 10 00 Kaj morem postati — 10.30 Ted in pijača — 11.00 Fizika za vse — 11.30 Bizantinski Oglej — 18.00 Italijanščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 športni mozaik — 18.50 Decernat M — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Obsojeni so vsi, problemski tilm — 22.25 čas v sliki — 22.40 Tenis. Petek, IS. 11.: 10.00 šolska oddaja — 10.30 Kalenda-rij — 11.00 Obsojeni so vsi — 18.00 Agrarni obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.41 Oddaja Industrije — 18.50 Očarljlvd Teannie — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Akti XY — 21.15 Aktualni dogodki — 22.15 čas v sliki — 22.35 Tenis — 23.15 Akti XY. TV AVSTRIJA 2 Sobota, 7. 11.: 17 30 Politični portret — 18.00 Iz sveta, v katerem živimo — 18.30 Svet knjige — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Kralj UBU, farsa — 21.50 Tele-reprize: čas v sliki, človek v vesolju. Nodelja, 8.11.: 18.30 Geografski sprehodi: Nemčija — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Mozaik napredka — 20.10 Vzgoja — 20.15 Marija Terezija film o življenju cesarice — 21.40 Telereprize: Intervju z zgodovino, Kultura aktualno, šport, Čas v sliki. Ponedeljek, 9. 11.: 18.30 Kaj morem postati — 19.00 Postanite lepši, ostanite mladi — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Diskusija o izobrazbi — 21.00 Smrtni angel — 22.30 Telereprize: čas v sliki, Slike iz Avstrijo. Torek, 10. 11.: 18.30 Viri zgodovine — 19.00 Svet naših živali — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. SADNA DREVESCA oddaja poceni, češplje celo za polovično ceno, drevesnica Marko P O L -Z E R, pd. Lazar pri Šf. Vidu v Podjuni. jev — 22.15 Solistična in instrumentalna glasba Karola Pahorja — 23.15 S popevkami po svetu. Sreda, 11. 11.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 Slovenski pevci zabavne glasbe — 12.10 Slovenske pesmi, vedre in zamišljene — 12.40 Zvoki z glasbenih revij — 14.10 Melodije za razvedrilo — 14.35 Voščila — 16.40 Igrajo domači ansambli — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Ob 25-letnici plesnega orkestra RTV Ljubljana — 18.15 Iz Puccinijeve opere »Madame Butterfly" — 13.40 Naš razgovor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 21.40 Melodije za razvedrilo — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Priljubljene popevke. četrtek, 12. 11.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Izbor popularne domače glasbe — 9.05 Radijska t šola: Utopični socializem — 9.35 Popevke iz studia 14 — 12.10 Iz Verdijeve opere „Turandot" — 12.40 Igra orkester Paul Mauriat — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z ansamblom Atija Sossa — 14.40 Mehurčki — 15.40 Japonska zborovska poustvarjalnost — 16.40 Portreti skladateljev zabavne glasbe — 17.10 Operni koncert — 18.15 Od popevke do popevke — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.15 Z ansamblom Silva štingla — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Sodobna avstrijska lirika — 22.15 Nočni koncert — 23.15 Jazz — 23.40 Godala v noči. Petek, 13. 11.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 12.10 V ritmu 20. stoletjcf — 12.40 Z ansambli domačih napevov — 14.10 Iz albuma skladb za mladino — 14.30 Voščila — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Na domači grudi — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 človek in zdravje — 17.20 Koncert pa željah poslušalcev — 18.15 Priljubljene skladbe v orgelski izvedbi — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 Z ansamblom Maksa Kumra — 20.00 Dvajset let Slovenskega okteta — 20.30 „Top-pops 13" — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo. 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Charles de Gaulle, dokumentacija — 21.00 Ali Star Circus — 21.50 Čas v sliki — 22.20 Kultura aktualno. Sreda, 11.11.: 18.30 Fizika za vse — 19.00 Klasični eksperimenti fizike — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Podganje gnezdo, kriminalni film — 21.55 Telereprize: Čas v sliki, Znanost aktualno. četrtek, 12.11.: 18.30 Kaj morem postati — 19.00 Tako je treba napraviti — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Mednarodni pop-festival — 22.00 Telereprize: športni mozaik, Slike iz Avstrije, Čas v sliki. Petek, 13. 11.: 18.30 Šele mesto dela zgodovino — 19.00 Svet novo matematike — 19.30 čas v sliki — 20.00 Na poti ob koncu tedna — 20.06 Šport — 20.10' Vzgoja — 20.15 Margot Fontein, življenjska zgodba znane plesalke — 21.15 Biseri gospoda Hulota, filmska komedija — 22.40 Telereprize: čas v sliki. Slike iz Avstrije. TV JUGOSLAVIJA Sobota, 7. 11.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 11.30 Za prosvetno delavce — 16.50 Obzornik — 16.55 Ptujski festival narodno zabavne glasbe — 17.25 Ivanhoe — 17.50 Košarka — 18.35 Mozaik —• 19.20 S kamero po svetu: Ritem Afrike — 20.00 Dnevnik — 20.35 Zabavno glasbena oddaja — 21.40 Skrivnosti morja — 22.05 Nepremagljivi — 22.55 Kažipot — 23.15 Poročila. Nedelja, 8. 11.: 9.00 Madžarski pregled — 9.25 Po domače — 9.30 Kmetovanje v raznih deželah — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Mozaik — 10.50 Otroška matineja — 11.45 Kažipot — 13.30 Radost Evrope, posnetek otroške prireditve — 17.15 Novo melodije — 18.30 Mestece Peyton — 20.00 Dnevnik — 20.35 Humoristična oddaja — 21.35 Godala v ritmu — 21.55 športni pregled — 22.25 Poročila — 23.00 Hokej na ledu. Ponedeljek, 9. 11.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnovne splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 16.45 Madžarski pregled •— 18.00 Zgodbe o Tuktuju, mladinski film — 18.15 Obzornik — 18.30 Po sledeh napredka — 19.00 Mozaik — 19.05 Glasbena oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Primer Oppenheimer, drama, nato Znani obrazi: Humphry Bogart. Torek, 10.11.: 9.35 šolska oddaja — 11. 00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 15.55 Vrtec — 17.15 Simfonija — 18.00 Zakaj imajo čuki velike oči, pravljica — 18.15 Obzornik — 18.30 Torkov večer — 19.00 Mozaik — 19.05 Temni angeli — 19.30 Kozmetični nasveti: Noga obraza — 20.00 Dnevnik — 20.35 Hamlet, angleški film — 22.55 Poročila. Sreda, 11.11.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.15 Madžarski pregled — 17.48 Napoved sporeda — 17.50 Oddaja za otroke — 18.30 Obzornik — 18.35 Oddaja za italijansko narodnostno skupino — 19.00 Mozaik — 19.05 Zabavno glasbena oddaja — 19.20 Korenine in krošnje, reportaža — ^ 20.00 Dnevnik — 20.35 Teh naših petdeset let —• 21.45 Mednarodni festival v Ljubljani — 22.20 Poročila — 22.25 Nogomet: Vzhodna Nemčija — Nizozemska. čotrtok, 12.11.: 9.35 šolska oddaja — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 16.45 Madžarski pregled — 17.50 G. Bizet: Otroške igre — 18.00 Glasbeni ciciban — 18.15 Obzornik — 18.30 S festivala športnih in turističnih filmov v Kranju — 19.00 Mozaik — 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Doktor v hiši — 20.00 Dnevnik — 20.35 Primeri dr. Finlaya — 21.25 Večer z Bratkom Kreftom — 22.05 Beethoven: IV. simfonija — 22.50 Poročila. Petok, 15.11.: 9.30 šolska oddaja — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe — 16.45 Madžarski pregled — 17.50 Bratovščina Sinjega galeba — 18.15 Obzornllc — 18.30 Jazz portret — 19.00 Mozaik — 19.05 V središču pozornosti: Devizni In zunanjetrgovinski sistem — 20.00 Dnevnik — 20.35 Enooki Jack, ameriški film — 22.55 Poročila.