Mihael Hornik. (Spominska beseda. — Napisal dr. Fr. L.) LJne 22. svečana t. 1. je umrl v Budišinu Naš list je nekoliko že govoril o Lužicanih voditelj lužiških Srbov, izvrstni lužiški pisatelj in objavil nekaj slik iz Lužic, zlasti sliko glav- in kanonik budišinskega kapitula, Mihael Hornik. nega mesta Gornjih Lužic, Budišina (Bautzen). Neizrekljiva in res nenadomestljiva je ta izguba Tu v gornjih Lužicah se je rodil naš Mihael za lužiške naše slovanske brate; zato umevamo, zakaj je novica o njegovi smrti pretresla vsako slovansko srce. Ni torej čuda, Če odmeva žalost tudi v našem listu; ni Čuda, da se spominjamo tukaj njega — vzornega katoliškega duhovnika in nad vse delavnega rodoljuba, katerega je spoštovalo vse, kar ima kaj čuta za čast, katerega objokuje sedaj vse, kar umeva, kaj je bil Mihael Hornik svojemu malemu srbskemu narodu. Po dveh poročilih, kateri je objavil pokojnikov prijatelj Ad. Černy v če- mmmi Hornik in sicer v katoliški vasi Vorklecih dne i.kimovca 1833. Po šolanju v domovini je bival devet let v Pragi (1847-^:856). Hodil je v malo-stransko gimnazijo, potem pa prestopil na bogoslovno fakulteto. Poleg bogo-slovskih naukov je poslušal tudi predavanje o slovanskem in pri-merjajoČem jezikoslovju. V Pragi se je navzel vroče domovinske ljubezni, pa si pridobil tudi temeljitega znanja, katero oboje je zanašal v svojo domovino. Poslednja štiri leta je bil v Pragi „starši" ,Serbov- škem listu „Svetozoru", sestavili smo kratek ke', t. j. srbskega društva bogoslovcev lužiškega življenjepis Hornikov in opisali njegovo knji- semenišča. ževno delovanje. Upamo, da bode to ime tudi Dne 24. kimovca 1. 1856. so ga posvetili za pri nas uživalo zasluženo čast in vnemalo taka mašnika in potem nastavili za kateheta in kape-srca, katerim ljubezen do naroda ni prazna lana pri dekanijski cerkvi sv. Petra v Budišinu. beseda, ampak Bogu posvečena vrlina. V tej službi je ostal pet let; le za malo časa „DOM in SVET« 1894, št. 8. 15 Mihael Hornik. 226 Dr. Fr. L.: Mihael Hornik. so ga bili deli 1. 1858. za kapelana v Šerahovu. L. 1861. ga nastavijo za drugega, leto potem za prvega kapelana lužiške cerkve Matere Božje v Budišinu. Pri tej cerkvi je bil tudi župnik od 1. 1871. do 1. 1891. Jeseni 1. 1889. so ga imenovali za kanonika kapitula budišinskega, leto pozneje za kanonika-skolastika. S tem odlikovanjem je dobil tudi drugo, državno odlikovanje, namreč viteški križ reda Albrehtovega I. vrste zaradi zaslug za cerkev in slovstvo. To nam priča, da si prave zasluge povsod pridobivajo priznanja. Po teh kratkih Črticah si oglejmo njegovo književno delovanje. Se ko je bil bogo-slovec v Pragi bavil se je Hornik marljivo z uravnavo lužiškega pravopisa. LužiČani imajo tri pravopise: latinski in dvojni nemški (v frak-turi) in sicer katoliški in evangeljiški. Da bi združil vse Srbe v pravopisu, začel je izdajati 1. 1863. vsakih štirinajst dnij list „Katholski Posol", ki je bil glasilo družbe sv. Cirila in Metoda. Sestavil je bil novi pravopis v frakturi, popravivši stari katoliški pravopis. Upal je, da se bodo tudi evangeljiki poprijeli tega pravopisa. Polagoma bi bil potem privadil narod latinice in LužiČani bi bili dobili primeren pravopis. Toda evangeljiki niso hoteli o tem nič slišati in lep načrt se je razbil ob stari slabosti slovanski — nejedinosti in trmoglavosti. Iz tega tudi vidimo, koliko srečo so pridobili nam Slovencem oni možje, ki so ustanovili jednoten pravopis. LužiČani imajo, kakor mi Slovenci, svojo Matico, Matico Srbsko (Serbsko). V tem slovstvenem zavodu, ustanovljenem 1. 1847., opravljal je Hornik vse službe. Od 1. 1858. je bil društveni tajnik, leta 1873. je postal podpredsednik, 1. 1882. pa predsednik, kar je ostal do svoje smrti. Tudi je bil od leta 1868. urednik „Časopisa Mačicv Serbskeje". — V tem listu je veliko spisov Hornikovih, največ jezikoslovnih in slovstveno-zgodovinskih. Znal je lepo pisati svojo materinščino, pa jo je tudi pridno likal, Čistil in bogatil. To se vidi najjasneje v „Novem Zakonu", v katerem se kaže njegova velika spretnost v jeziku. Poleg jezikoslovja se je bavil tudi z narodnimi pesmami, z narodnim blagom v obče, in objavljal svoje spise tudi v drugih lužiških Časopisih: v LužiČanu, Katholskem Poslu in Lužici. Leta 1858. in 1859. je urejeval Mesačnv P?idawk, prilogo Serbskih Novin; ta priloga je prvi srbski čisto leposlovni list. Urejeval je tudi druge srbske liste: Katholski Posol, Serbske Novine, ustanovil Časopis Serbski hospodar in sodeloval pri vseh drugih lužiških listih razven evangeljiških. Uredil je tudi dva letnika lužiške pratike z imenom „Pratyja". Njegova večja in posebej natisnjena dela so: Historija serbskeho naroda (1884), ki je samo obdelana knjiga V. Boguslawskega: Rys dziejow serbo-lužyckich; Čitanka; Maly wubjerk na-rodneho a noivišeho pismoivstrva hornjo-lu^iskih Serbojp (1863); Krotke stawi\ny nabožjiistrva (1861); Genove/a (po Schmidu 1866 in 1884 že tretja izdaja); Prerija čitanka \a serbske ka-tholske mučernje (učilnice, šole) w Hornjej Lu-^icy (1866); Pobo(ny spemaf (1879); Pobo(ny ivosadnik (1889); poleg Novega Zakona so izšle Biblijske staw'i7(ny (zgodbe sv. pisma 1. 1890.). Hornik je pisal tudi Češki, poljski, ruski in nemški v razne Časopise. Poslednja tri leta ni bil Hornik dobro zdrav; vendar se ni nihče bal, da bi mu utegnila kmalu ugasniti luč življenja, ker je bil krepak. A imel je dela obilo in malo pred smrtjo je pisal prijatelju: „Mam wšelake dzela, tak zo mje runje hlowa boli. Tuž so wukhadžam." (Imam vsakovrstnega dela, da me zares glava boli. Tudi se izprehajam.) Obilno delo je skoro gotovo pospešilo njegovo smrt. Dne 22. svečana, v Četrtek, ob 5. uri popoldne je umrl nagloma, pre-jemši še sveto odvezo; zadela ga je kap. Pogreb je bil jako veličasten v ponedeljek, 26. svečana. V Budišinu se je sešlo jako veliko ljudstva, ki je plakalo za svojim vodnikom, svojim očetom. V hramu sv. Petra mu je govoril njegov bivši kapelan in sedanji župnik o. Jakob Skala ganljive besede: „Za teboj žaluje tvoje ljudstvo, tvoj narod, katerega si tako verno vodil v dneh dobrih in zlih." Jednako pretresljivo je govoril tudi kanonik Werner nad odprtim grobom. Narod srbski čuti hudo izgubo, a zaveda se tudi, da po poti Hornikovi pride do zmage, napredka in sreče. Hornik je budil v svojem Anton Medved: V prirodi. — Jutro. 227 narodu prav to upanje, da pridejo za njegove rojake še boljši dnevi. In to nado je zajemal iz zgodovine svojega naroda. Ce ga niso uničile niti najhujše dosedanje borbe, težave, trpljenje in poskušnje, tudi v bodočnosti ga ne morejo uničiti. L. 1849. so izdali šesti pot srbsko-pro-testantovsko biblijo. Narodni nasprotniki so ugovarjali, čemu bi se tiskala, saj je nihče ne kupi. Natisnili so 2000 izvodov in jih razprodali. Ce se kaže tolika moč samo pri jednem delu naroda, kaj porečemo šele o celoti! Žal, da ni narod jedne vere! Ko bi bil jedin v veri, bil bi trden v slogi in nepremagljiv. Kako umeva katoliški duhovnik delovati za narod, kako umeva on zgodovinsko nalogo narodovo, to nam kaže sijajni vzgled Hornikov. Kako vspodbuden je ta vzgled za nas Slovence! Gotovo smo srečnejši, kakor so lužiški Sloveni. A poznati moramo vsi, poznati morajo vsaj razumniki nalogo svojo in nalogo celega naroda. Ce nas prešine tako spoznanje, če res ljubimo rod svoj, ne bodemo pokorno stopicali za onimi ptujci, ki nam ponujajo kulturno blago dvomljive vrednosti, ki zanašajo v naš rod sovraštvo do vere, cerkve in njenih služabnikov, ki odrivajo onega duha, ki se je ohranil v narodu do novejšega časa. Marveč v močni ljubezni do cerkve katoliške, in porabljajoč vso njeno pomoč bodemo povzdignili moči narodove do vrhunca, tako ga oblažili in okrepili tukaj, pa osrečili za bodočnost in tudi za večnost. Vrli rojak na severu, po duhu in stanu brat, v miru počivaj! Megl ica vlažna vzduh opaja, Po brdih leno spe, K nebeški luči solnca vstaja, Dokler je ne razdme. Jutro. Prijetno s hladom svojim boža Vzbujeno slednjo stvar. Med travo gosto solnčna roža Pozdravlja prvi žar. Pod nebom gostolf škorjanec Oživljen, čil in mlad, Na vzari njive dober znanec Odpeva mu, strnad. Jutranji veter diha v drevji, Poljublja rosna tla, Usiplje cvete na vejevji Vonjivega bezga. Vijolica pod grmom skrita Cvetoči gleda mak, Molče z vonjavo mu očita, Da zre ponosno v zrak. Razume v srci vsako ptico, Ki v vejah žvrgoli, Šepet vetrov, celo cvetico, Ki nema v svet dehti'. S senico kramolja menišček Na višnji cvetnih vej, Prepeva z zebo solncu lišček: O grej nas, žarek, grej! Anton Medved- /-»apusti, človek, tesno sobo, Kjer v dvomih plavaš sam; Uživaj vesne solnčno dobo, V prirode pridi hram! V prirodi. Odpri tu vrata duši svoji, Odpri oko, posluh; Z napevi, žarki se napoji, Ki zlivajo se v vzduh! Invisibilia enim ipsius . . . per ea, quae facta sunt, intellecta conspiciuntur. Ep. ad Rom. Učene knjige bereš mrko, Zjasne li v duši mrak? Poglej prirodo — živo črko, Moči je višje znak. Ubrani spev, nebo sijajno, In cvetje krog in krog, Na stvarstvo strmi veličajno In vprašaj: je li Bog? Anton Medved.