153. itea.
Izhaja rasen pondeljka In dneva p0 prazniku
ir s ah dan cpeidan.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 1*60. Pri večjem naročilu popust.
PavšsBni irsnko v tiriavi £KS«
V Liubliani, v sredo 7. tulila 1520.
BST Posamezna Siev. 1 krono.
Leto IV.
Glasilo iusosiov. socilaSno • demokrat line stranke.
T©Ee.fonsha št. 312«
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leta K 60, za mesec K 20, Za Nemčijo celo leto K312, za ostalo tujino in Ameriko K 360.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 0/1., Učiteljska tiskarna.
Proti nezaslišano velikim kaznim
v Kočevju.
Interpelacija
narodnega poslanca Antena Kristana in tovarišev na ministra za notranie
poslove.
Gospod minister!
Ob priliki železniškega štrajka Oziroma splošnega devalskega štrka v mesecu aprilu t. 1. ie kralieva deželna vlada za Slovenijo, ki ie od februarja t. 1. dalie popolnoma v ro-^»venske klerikalne stranke, ostopala proti našemu delavskemu
,aam ne-le z vso strogostjo, am-celt? tako. da so se zgodile oo-atneznikom naihuiše krivice. V raz-. m^erDelaciiah — na katere še nismo dobili odgovora — smo Vas opozorili- da so do nalogu dež. vlači6 v Liubliani orožniki aretirali v raznih kraiih Sloveniie naše najboljše Pristaše pod pretvezo, da so »komunisti« in da so kot taki državi nevarni.
Karol Malovrh, načelnik konzumnega društva v Hrastniku. Valentin Vrhunc. poslovodja konzumnega društva v Tržiču, eeliske aretacije. kier le celjsko okraino glavarstvo aretiralo kar vso strokovno komisijo. mariborske aretaciie itd.
Navedeni so bili po več tednov v preiskovalnem zaporu; kaznovati pa iih sodišče seveda ni moglo ker so bili vsi povsem po krivici na ukaz deželne vlade aretirani, ki ie izdala fermati: »vse delavske voditelje in zaupnike nai se zapre.«
Naiboli neverjetni in naigorostas-nejši slučaii oa so se ob istem času Kočeviu.
Kočevie ie mesto, ki ie center ko-~^-sTTm~Ngrncev. ki so se pred 600 —v teh kraiih. Kočevsko ie znano po velikih gozdovih, ki so bili
Prehodnih odredb o agrarni reformi last kočevskega kneza Auersperga. ki se mu pravi: Herzog von Gottschee. V Kočeviu ie tudi premogovnik. ki zaposluje od 1.000 do 1.400 rudarjev; v Kočevje vodi tudi železnica iz Liubliane. Ob priliki Mraiks« so tudi kočevski delavci straikali. Deželna vlada ie — kakor le že gospodu ministru znano — prepovedala takrat vsa zborovanja s Posebno odredbo. Delavci so seve kliubu tei odredbi povsod morali zborovati, da se dogovore za daljno postopanje. V več slučaiih ie celo vlada sama dala dovoljenja ter s tem ukinila svoto naredbo. v največ slučajih pa ie pasivno gledala shode zavedajoč se, da jo ie s prepovedjo precej »polomila«. — V Kočeviu pa
ie tamošnie okrajno glavarstvo z vso krutostjo zakona postopalo.
17. aprila 1.1. ie okrajni komisar Marčič aretiral sledeče delavce jn kmete:	Tišlaria Ludvika. Rebiča
Alojzija. Novaka Alojzija, Uršiča Franca. Erkrja Janeza, Windisch-mana Ivana. Hutter Ivana. Stalzerja Ivana, dva brata Petschauerja, Lovrenca Roma in čevljarja Skibarja. ki so bili držani v zaporih od 27. aprila do 2. maja v Kočevju, potem pa do 27. maja v Novem mestu pri okrožni sodniii. Do danes jih sodišče ni obsodilo. niti jim predložilo obtožbe. Okrajni komisar g. Marčič v Kočevju na le kot politična oblast obsodil 27. aprila sledeče delavce in kmete na neverjetno dolgi zapor in neverjetno visoke kazni radi prestopka Dredpisov o zborovalni svobodi, in sicer:
Tišlar Ludovika na 5 mesecev in
10.000	K denarne kazni. Rebiča Alojzija na 5 mesecev in 10.000 K denarne kazni. Novaka Alojzija na 5 mesecev zapora in 10.000 K denarne kazni. VVindischmanna Ivana na 3 mesece zapora in 5000 K denarne kazni, Erker Ivana na 3 mesece zapora in 5000 K denarna kazni ter Uršiča Fr. na e n mesec zapora in 2000 K denarne kazni.
Obsojeni so se pritožili zoper to neverjetno in seve nad vse krivično kazen. Deželna olada v Liubliani pa n i i h prizivu ni ugodila, niti upoštevala. da so bili za mesec dni po nedolžnem v zaporu in 26. iuniia so dobili imenovani pozive od kr. okrajnega glavarstva v Kočeviu. da 28. iuniia t. 1. nastopiio zaporno kazen.
Pripominjamo, da so za taks pozive tiskani posebni formularji, ki se glase;
»Pozivliate se. da zapor v
koiega ste obsoieni radi tekom
14 dni pri kr. okrajnem sodišču.......
nastopite, ker bi Vas sicer orožniki v zapor peliali.«
Kr. okrajno glavarstvo v Kočevju pa tem nesrečnim žrtvam politične klerikalne maščevalnosti ni niti tega dovolilo, ampak ie prečrtalo »tekom 14 dni« — kar se vsakemu vagabundu dovoli — in napisalo dne 28. junija 1920. dasi je dobro vedelo, da iih s tem gospodarsko popolnoma uniči, zlasti še. ker so vsi obsoieni že sedeli po krivici vsak po mesec dni v preiskovalnem zaporu.
LISTEK.
-°HN MACLAVEN:
Dekla.
Drumtochtskih slik.
Preložil A. L!.
i.	}	£
w. Kah0 * od5la-
SOJlOve t-	Marije	Robert-
sv°ie ’Kl to ie začela, da bi vzgojila Žtovanjp e'sirote, prinesla ii ie spo-,Uesl0 ^ c,eIe Doline, a ko se je raz-na^la Lili mesto v Lon-Dreragli a °dide v treh tednih, so Od , avali skrbni cčetie ta slučaj
»Nkk Strani-$Vojp j j.a žena v celi fari ni vršila ra, °£n°sti lepše, kakor Marija*, la je vSoc]^ Drumsheugh točno. »Da-Vzgiprt ^akemu možu od nas najlepši 0Sem„ ‘ • Martinu ie bilo od tedaj ne hčp 8* !et' k.ar *e ubežal mož nie-t}jov re\ se ,e nesrečna vrnila do-skrh • FeV zapuščajoč svoji materi deC£ ('n kr igo za šestero nedorasle
n’*oČi^Mm°rete tes:a siorit‘ brez p°-trebpJ vr5’a<< sem tec^a' rekel, »po-fare • bodete malo podpore od
•	n iaz vam io preskrbim pri pr-
vem sestanku, šiling na teden na vsakega otročiča izda v vaših rokah mnogo.«
»Hvala vam. Drumsheugh.« Stala ie na svoiih vratih in se ponosno vzpela. »Vsi sosedje ste silno laskavi: toda od moje krvi ni bil nihče fari v nadlego in ne bode nikoli, dokler mi pusti Vsemogočni moj razum in moii dve roki.
»Mav ie imela težko življenje in te umrla od sramote, v katero io ie pripravil njen mož. »Odhajam« mi ie rekla, »a prosila bi samo za eno stvar, mati: ne pustite, da bi padli otroci na faro; vzgojite iih, nai delajo in imaJo spoštovanje do sebe.« Obljubila sem ii to. in to izpolnim.
«Bilo jo ie veselie pogledati, lju-die božli«, ie priložil Drumsheugh.
»To je prava Drumtochtanka. ta Mariia«, je pristavil Jakob Sou-tar, »kteri ne najdete enake v Škotski deželi. kar se tiče ponosa in smelosti. Zakai ni vzela podpore? Vsako teto bi dobila lepe bankovce; mogla bi si prihraniti marsikatero uro težkega dela.«
»No. če bi bila Mariia žena ponižnega duha in bi si bila svesta svojega položaja, bila bi znosila in sprosila cd sosedov, kjer bi kai mogla, in go-di/o bi se ii boljše kot prej. Ali ne!
Olavno besedo pr? kr. okrajnem glavarstvu v Kočeviu ima seveda g. komisar Marčič, ki ie politično pro-noncirani klerikalec, doma iz Sodražice. in ki je seve bil v stari Avstriji goreč Avstrijanec. V vojni ie tekmoval z znanim klerikalnim »heroiem« Cvenkeljem. ki ?c bil »prvi ranjenik« iz srbske fronte in ki ga ie klerikalni »Slovenec« slavil kot »slavnega junaka«. Oospod Marčič je dobil za svoia junaštva v voini posebno odlikovanje. Ta »drzni« mož ie bil tedaj kruti sodnik ubogih delavcev in kmetov. Pa tudi drugače postooa ta mož skraino protizakonito in nepravilno. Zato nai podamo nekaj dokazov.
13. iuniia t. 1. ie tamošnja rudarska organizacija naznanila strokovni snod. Glavarstvo ie zahtevalo na ko-lekih 14 kron povsem po nepotrebnem. najbrže ie za to. da delavcem nagaia in iim škoduje. Kot poročevalec ie bil naznanjen Ludvik Tišlar. Na shod ie prišel g. komisar Maruc s 4 orožniki in hotel preprečiti, da bi govoril delavec Tišlar. češ da ie obsojen na 5 mesecev zapora.. Tišlar seve ie podučeval nevednega ali zlobnega g. komisarja, da ie njegovo
postopanje protizakonito in celo kaz-niivo — ali faki ie bil. da so se ljudje iz strahu pred komisarjem in orožniki razšli...
Te dni ie g. komisar Marčič pohabil k sebi Mariio Zabukovec iz Dolge vasi. častitljivo 65 let staro ženo. ki vodi tamošnio našo žensko organizacijo — in ii grozil, da jo bo takoj na 14 dni dal v zapor, ako ne odstopi od ženske organizacije.
Oospod minister!
Z ozirom na povedano prosim; a) da odredite takoi. da se odloži gori navademim obsoienim nastop zaporne kazni in da pregledate tozadevne spise —. Vem. da boste potem našli not. po kateri se bo obsojence oprostilo nečuvene Marčičeve obsodbe;
b) da preiščete navedene očitke Marčičevega poslovanja ter možaod-stranite iz Kočevia in
c) da napravite primerne odredbe. da ne bode deželna vlada za Slovenilo z okrajnimi glavarstvi nič več ekspozitura slovenske klerikalne stranke.
Belsrrad. 29. junija 1920.
Slovenski komunisti fo Sli v Vukovar kot telički* v klavnico.
Vsi smo vedeli natanko, kaj se v Vukovaru pripravlja. Kdor je čital „Radničke Novine“, je moral natanko vedeti, s kakšnim programom namerava radikalno komunistično krilo v Vukovaru nastopiti. Tam stoji črno na belem, da se namerava prekrstiti stranka v ..komunistično stranko Jugoslavije" in da bo s centrumaši, to je s socijalisti, obračunala.
Vkljub vsemu temu pa se »Rdeči prapor" silno čudi, da je kongres sklenil, spremeniti kratkomalo naslov stranke v »komunistično stranko Jugoslavije" in dostavlja:
„Ker pa slovenski delegati, ki so prišli takrat prvič skupaj s sodrugi na jugu, niso bili prej informirani o no* vem programu in naslovu stranke, niso — naravno — mogli poročati prej o tem našim sodrugom in niso zato tudi imeli polnomočnega mandata, da sprejmejo ali odklonijo sklepe in so zato zahtevali za Slovenijo referendum. Vto svrho so podpisali iziavo. ki ic ie podpisala večina slov. delegatov in ki jo prinesemo prihodnjič. Namen te izjave Je, da se prepusti slov. sodrugom, da se naknadno izrečejo o vseh teh vpraša-
*	Za izraz „telički“ ne prevzema uredništvo nikakoršne odgovornosti, ker mu je predvsem za dostojen ton polemike.
njih ter, da sc zagotovi Sloveniji gotovo avtonomijo in obenem omogoči še onim organizacijam, ki se niso še ločile od stare socijalno demokratične stranke, da se pridružijo komunistom.*4
Tako „Rdeči prapor". Iz tega se vidi, da komunisti niti svojega glavnega glasila »Radničkih novin“ ne berejo. Drugače bi ne bili mogli priti na kongres tako nepripravljeni, da je treba šele po kongresu povprašati slovensko delavstvo za mnenje o stvareh, ki se niso pripravljale tajno, ampak pred očmi nas vseh. Bralci „Napreja“ so bili na primer o vsem tem že pred konogresom dobro poučeni. Ko bi bili vzeli slovenski komunisti vsai naš list v roke, bi se bili lahko temeljito pripravili, tako, da bi jim ne bilo treba iti v Vukovar, kakor gre teliček v klavnico. _ Mi smo o vseh teh stvareh, o kojih se je v Vukovaru sklepalo, že pred kongresom pisali in kakor se }e pokazalo, smo natanko videli, kaj se bo zgodilo.
Komunisti pa niso ničesar videli. Zato se ne čudimo, da tudi zdaj ne vidijo, kako so ga polomili. Zato jih bodo zaslužene brce, ki jih bodo dobili od vseh organizacij, ki se še niso ločile od stare socijalno demokrat, stranke, tako presenetile, kakor sklepi vukovarskega kongresa.
Tudi takrat znajo biti presene-* čeni, ko bodo videli, kako zna slov« delavstvo v celoti politično modrost naših komunistov ceniti. Ono danes natanko ve. da ti zna prorokovati tak komunist vso prihodnjost, kakor cii gatika na karte. Vendar pa si raz-i ume prav le na italijansko, francosko, angleško, amerikansko in sploh sve« tovno politiko, v slovenskih rečeh’ ga pa navadno polomi, da je groza* Zato si bomo morali uloge razdeliti, Mi se bomo pečali z navadnimi dnevnimi skrbmi. Oni pa naj se lotijo boli zunanje politike in sploh politike vi oblakih.
Belgrajsko pismo.
2. juliia 1920.
Delo začasnega narodnega pred-stavništva. Včerajšnja prva se»ia ie imela glavno nalogo: razdelitev po-slancev v sekcije. Smešna ie ta »razdelitev« in brezpomembna, ali ve* Uavrii opravilnik io predpisuie ... ' ■ teresanten ie bil na današnji seti 1« mal intermezzo. ki ga ie povzročil podpredsednik dr. Ribar, ker ie po* vsem nepotrebno sporočil zbornici S »da se Je na poziv vlade udeležil slavnostnega pohoda kraljeviča iti regenta Aleksandra oo Hrvatski iti Sloveniji.« Republikanec Jaša Prod»» novlč Je takoi vstal in energično pro* testiral proti takim »naznanilom*« češ da je potovanje regentovo nje* gova zasebna zadeva, ki nlnta z na« rodnim predstavništvom nič opraviti. Podpredsednik Ribar se ie opravi* čeval. da ga ie vlada pozvala, da se udeleži in da je mislil, da le to prav in da odgovaria intenciji članov narodnega Predstavništva. Posl. Jašaf Prodanovič le konstatiral. da ie žalostno. ako se pusti predsednik par« lameoita diktirati od predsednika vlade. ker ie predsednik parlamenta nad predsednikom vlade, njegova oblast ie v mnogih slučaiih več. nego kralievska oblast... V debato ie posegel tudi predsednik vlade dr. Ves« nič. ki Je veličal regentovo potova* nie...
Finančni minister je sporočil nar. prestavništvu. da mu predloži te dni novi finančni zakon in proračun za 1. 1920.-21.
Državni proračun za 1. 1920-21] pokazuie stroškov 3. 994.356.543 din. 50 para ali okroglo 16 mlUard kron. dohodkov na skoro istotoliko. z razliko. da bo le — 100 miljonov dlnarievi deficita... Med izdatki so največii za ministrstvo voino. in sicer 1 milijarda 120.804.560 dinarjev, za njim prh deio troski za »vrhovno državno upravo«; dinarjev 963,919*971! Osebni izdatki tvorijo 1,142.461.143 dinar-
Ona ie raiši sedela pozno v noč, šila otročičkom obleke, delala na polju cele dneve, da bi iih mogla pošiliati
v	šolo. in to vse radi tega. da bi ostala nodvisna. kakor ie pravila. Videl sem. kako ie hodila Marija v cerkev, pred seboi šestero dece. Ne bila bi nosila glave višie. če bi bita gofica s Ktlsoindije.
Mislim, da ie s tem ponosom nasičen zrak cele Doline, zakaj samo dve starki sta na skrbi fare: prva je slepa, a druga od mrtvouda zadeta; nobena nima priiatelia. in obe tarnata vsak dan. da ne moreta delati.«
»Mariia ie delavna žena,« se je vmešal Hillcks, ki se ie rad bavil s praktičnimi podrobnostmi... »Videl sem. da so niene kokoši nesle v nal-huiši zimi. a imela ie kravo, ki ie da-iala polovico več mleka, kakor katerakoli druga v našetn mestu. A popravljati je razumela! Dal sem Ji svojo ponošeno praznično obleko, a ona ie iz nje napravila Karlu sukniič. da bi ga nosil lahko deset let. Kdo ve. da K Še zdai zani plačuje; ni ii toliko v pomoč, kolikor bi ii lahko bil. kakor morem presoditi — kaj, Drumsheugh?«
»Če bi ne bilo njegove lahkomiselnosti in če bi ga ne morale živeti, mogla bi ostati Lili pri babici in na-
praviti ii stara leta udobneiša. Ali oni dve ga vedno opravičujeta, tako babica. kakor sestra, da bi skoraj mislili. še nikoli ni zapustil pridneiši fant naše Doline. Nai tusdi med seboi govorita karkoli, drugim ne povesta niti besedice.«
V bajtici Marije Robertsonove se je ta večer govorilo precej žalostno.
»Dobro, dobro, dekle; najprej lih ie bilo iest. dva sta umria za vrati-co — ah. kako ie bil tedal doktor laskavi __ dve sta se omozih m odšli, a Karl ie v Ameriki; in ti si sedai sama zato sem upala, da ostaneš doma! pri svoii stari babici, da ii zatisneš oči.«
»Ne govorite tako pretirano, babica!« — ali tudi Lilin glas se ie tresel. »Izglodate boliše. kot marsikatera mlada žena, a vendar veste, da se hitro vrnem, naikasneie v treh letih in to za vedno.«
^ »V London ie daleč in potovanje težavno; jaz bom mogoče že mrtva in poikopana. predno se vrneš, a bom tako strašno sama. kakor ptič. ko mu odlete mladiči.«
»Če 'rečete še eno besedo, odpovem mesto in ne poidem nikoli služit; ni moja želja, zapustiti Dolino in iti tako daleč z doma. Toda plačati raorave temif človeku v Muoi towno
kar si Je izposodil Karel, če ne bode?* ve imeli sramoto.«
»Imamo že dosti veliko sramoto s takim fantalinom: Je ravno tak kot njegov oče — brhko obličje, lepa obleka, hiter iezik. a napačno srce. Vj tem fantu ni niti kaplie Robertsonom ve krvi: večkrat sem si želela, da bi umrl...« Marijin glas je zaupljivosti drhtel.
»Pst. pst, babica, je to mamin je?« dinec. a bila je nanj ponosna, to sen* čula od vas in mogoče se še napravi.«
»Poglejte, ravno sem si predstavljala. da je začel delati, nahranil mnogo denaria in plačal vam vse, kar ste zani storila.«
»Ne bodite hudi, ker sem potožila Marjeti Hovveovi našo skrb in se zmenila tudi o svoii nadi za Karla — sai če le pogledate Marjeto, že lagie dihate — a ona mi ie rekla! »Ne sramuj se za svoje sanje. Lili; enkrat se vse izpolni, zakai ne moreš si misliti nič lepšega, kakor kar Bog stori.«
»Marjeta razumi marsičemu boliše kakor kdo drugi v Dolini, a molim zato, da bi imela prav. Prinest' kniige: čas ie čitati,«
(Dalje prih.)
Jev. stvarni oa drugo! Med dohodki Je proračunieno: na carino 402 milijona 350.000 dinarjev, na trošarino
129,840.000	dinarjev. Davek je pro-računjen na 2.116.930.790 dinarjev. O državnem proračunu bom-o še po-
vi	več poročali. Na videz le stvar uvodna in ie v stanu našo valuto silno vzd;gniti — ali ko si bomo vse natančneje ogledali nastalo bo tisoč in tisoč Domislekov, zlasti ali ie sdoh tak način že sedai v redu?!!
Dinar stena na vr?d;ios!H !>;rrs u rti ra ček na Pariz (franki) 125 dinarjev fednako 100 frankov, ček na t . y -■ ■ (j) \r\ lta)iTc?ns^:o Hni ic
•	-	’.': v za 190 lir. Lahko
sc reče. da ie naš dinar že ; z ' ■ /a valuta. Pri vsem tem na človek :;e roore razumeti zakai naša finančna oblast ne predpiše našo valuto kot edino zdravo za »izvoz«?!
Pekovski mojstri štraikaio. Včeraj so pekovski mojstri v Beogradu zaprli svoje delavnice in -- štraikajo. Zakai? Zato. ker jim ie občina beograjska predpisala ceno — kruha!! Na prvi korak beograjske občine, da se cene kruhu zmanjšalo, odgovoril so gospodje neki (pravim: ne mislite na in kovcke pomočnike!!) s tem. da so — zaprli delavnice!! Občina je predpisala cene za kruh: kilogram
belega kruha: 2 din. 40 para. kilog. črnega kruha 1 dinar 50 para in — iziavila. da poide pekom na roko s ceneno moko in cenenimi drvmi! Ali kljub temu — štrajk. Gosp. pekovski mojstri hočejo še vedno »zaraditi*. No. upanje ie. da ne bodo uspeli — ker občinska pekarna že dela in občina bo rekvirirala več pekarn in a lala z delavci. Tako ie prav!
Štrajk natakarskih uslužbencev ali kakor tu pravijo: kelnerskih rad-nika se ie ponesrečil. Natakarji so dobivali po 4 odstotke brutto dohodka. zahtevali so sedai 6 odstotkov. Gospodarji so odklonili zahteve ter udarili po organizaciji s tem. da so odpustili iz službe skoro vse natakarje tudi tam.kjer so jim dajali 6 odstotkov. Organizacija sindikalnega V ječa ie proglasila bojkot nad 31 kavarnam ip restavracijam — tako. da bi človek sploh moral biti lačen in žejen. ako bi izvajal dosledno bojkot.. »Komunisti« so io pri tem natakarskem štraiku pošteno zavozili.' Stav-kolomci so študentje in delavci drugih profesii. Hvalijo se. da zaslužijo po 100 150 dinarjev z lahkoto na dan. Žalostni so taki le pojavi v delavski organizaciji. Štrajk je le poslednje sredstvo, ko že ni izhoda.
Proti podaljšanju delavnega časa na južni
železnici.
Sodr. poslanec Melhior Č o b a 1 je v seji dne 1. julija stavil sledeče vprašanje na ministra za železnice:
»Pred kakimi 10 dnevi sem izvede! od osobja na južni železnici, da namerava direkcija južne železnice v Ljubljani uvesti 24nmo službo, in sicer za kategorije osobja v brzovoz-nih skladiščih, za lampiste, dnevne in nočne čuvaje in za snažilce vozov. Ker bi biia ta uvedba 24urne službe za železničarje protizakonita in bi jim tudi povzročila veliko škodo, ker bi delali nič manj nego 28 ur več na teden, ne da bi od tega kaj imeli, si dovoljujem vprašati g. ministra, ali mn je znano, da se namerava uvesti 24urna služba, in če mu je ta namera znana, kaj hoče v tem oziru ukreniti ?“
Minister saobračaja dr. A. Korošec je izjavil, da se bo o vsem tem
natančno informiral in bo seve vplival na direkciji južne železnice, da se spoštujejo obstoječi zakoni o delavnem času. Opozarja pa, da je'v glavnem kompetentno ministrstvo za socialno politiko, na koje naj se poslanec obrne.
Sodr. posl. Č o b a 1 se je zadovoljil z odgovorom rekoč, da dobro ve, da je prava kompetenčna instanca ministrstvo za socialno politiko, ali hotel je opozoriti specialno ministra za železnice, ker je pač mnenja, da v velikem delu pač železniški minister vpliva na odredbe priv. južne železnice. — O stvari sami bo moralo govoriti tudi uslužbenštvo južne železnice, ker ne gre, da bi privatno podjetje Južne železnice na svojo pest nalagalo nova. težka bremena svojim uslužbencem.
Proti nepravilnemu postopanju carinske oblasti v Borovnici.
Poslanec sodr. Melhior Č o b a 1 je stavil v seji 1. julija sledeče vprašanje na ministra za finance:
Meseca novembra 1919 je bil vagon, v katerem se je nahajalo manu-faktumo blago za »Oblačilnico za Slovenijo44 v Logatcu oplenjen. Po-zneje so carinarji v Borovnici zasačili tatove in jim odvzeli eno balo blaga, vrednega ca. 25.000 kron. Pristojno sodišče na Vrhniki je to kazensko zadevo (tatvina) brzo rešilo in izreklo v posebnem odloku, da se zasačeno in od carinarnice v Borovnici zaplenjena bala blaga odda njenemu lastniku, to je »Oblačilnici za Slovenijo", ki je nota bene državni zavod. Toda carinarnica v Borovnici bale ni hotela izročiti, kljub temu, da jo je k temu pozvala deželna vlada v Ljubljani. Tudi delegacija ministrstva financ zadeve ni rešila, rekoč, da mora o tem odločati ministrstvo financ v Beogradu, ter Je poslala tozadeven akt pod br. 13. III. 404/3 šele
2.	aprila 1920 v Beograd. Ta akt leži sedaj v finančnem ministrstvu pod Jbr. 31.402 nerešen. Med tem pa preti carinarnica v Borovnici, da zaplenje-
no balo blaga proda na javni licitaciji.
To ie e« sam primer, kako se postopa v Sloveniji pri carinskih uradih.
Navajam ta slučaj, ker je zelo
drastičen.
Nedvomno je dognano, da je ukradeno blago last državnega zavoda, to je ..Oblačilnice za Slovenijo14. Zadeva se vleče že 8 mesecev. Ker ni nobene rešitve, preti sedaj še prodaja blaga na licitaciji. Poleg vsega tega pa ni izključeno, da se je blago pokvarilo, ali pa izgubilo na ceni. Kako se godi pri tem birokratičnem posto-pu privatnikom, si je lahko misliti.
Vprašam torej gospoda ministra:
1. Ali hoče poskrbeti, da se ta slučaj nemudoma reši in zaplenjeno blago takoj izroči lastniku?
2. Ali hoče gospod minister pod-vzeti potrebne korake, da se takšni akti takoj in nujno rešujejo in se odpravi dosedanje zavlačevanje reševanja aktov po finančnih uradnikih?
3. Ali hoče poskrbeti, da se na carinarnicah v Sloveniji zamenijo seda-
Leoti Trocki:
feoljeevlška revolucija.
IZSTOP IZ PREDPARLAMENTA.
Glas fronte.
Predno smo Izstopi l ta predparlamen-ta, v katerem smo se mogli nadejati po politični statistiki Kerenskega in Zeretellija Približno 50 sedežev, smo Imeli skupno z
levičarsko skupino socialističnih revolucl-jonarjev posvetovalno zborovanje. Nise liani hoteli slediti; in sicer pod pretvezo, češ da tnorejc ie v praksi razkriti pred kinetistvom vso nedostatnost predparla-menta. »Smatramo *a potrebno, posvariti vas«, je rekel eden Izmed voditeljev levičarskih socialističnih revolucionarjev, in pripomniti, »da ne gremo z vami, če bi hoteli vi izstopiti Iz predparlamenta zato, da bi takoj začeli odkrit poulični bo}.« Meščansko potnirujoče časopisje nas je obdolžilo, da hočemo vreči predparlament samo zato, ker skušamo stvarjatl revolucionaren položaj. Na zborovanju naše frakcije v predparlamentu se je sklenilo, da se levičarjev socialisUčnih revolucionarjev ne čaka, temveč da se nastopi popolnoma samostojno. Izjava naše stranke, podana raz j tribuno predparlamenia, ki je pojasnjevala, ' zakaj da nočemo nobene nadaljtie vezi s i to Institucijo, ie bila od večinskih skupin I
sprejeta s hruščem ln truščem onemoglega sovraštva. Na peirograjskera deputačnem kongresu, na katerem je naš Izstop iz predparlamenta odobravala znatna večina, nam je predstavnik male skupine menjševikov
—	»internacijonalistov«, Markov, tziavil, da bi naš izstop iz provizoričnega »sovjeta republike« (tako Je bilo oficijelno ime te malo spoštovane institucije) imel smisel le, če imamo namen preiti neposredno k javnemu napadu. In ml smo dejansko ravno to nameravali. Zastopniki liberalne buržo-azije so imeli prav, ko so nas obdolževali, da skušamo stvarjatl revolucljonaren položaj. Javno vstajo in direktno prevzetje oblasti smo smatrali za edini izhod iz položaja.
Zopet je moboliziraio časopisje, kakor v Julijskih dnevih, ta vsi drugi organi tako-ivanega javnega mnenja zoper nas. Iz julijskih arzenalov so sl zopet izposodili naj-strupenelše orožje, ki so ga začasno shranili, tja po končanih Kornilovih dnevih. Toda zattom ves trud! Ljudske mase so neprestano drte v nat tabor in njih razpoloženje se Je stopnjevalo od ure do ure. Iz frontnih zakopov so vedno znova prihajali odposlanci. »Kako dolgo bo Sc trajal ta neznosni položaj,« so vpraševali na sejah petrograjskega sovjeta. »Potom nas vam izjavljajo vojaki: Če se ne bodo do 1. novembra storili nobeni odločilni koraki
nfl nezmožni carinski uradniki z zmožnimi, ki jih imamo Slovenci dovolj?
Minister za finance Kosta Stojanovič je v daljšem govoru konstati-ral, da je res zelo neprijetno, ako se take stvari gode. Kompetentne so ljubljanske oblasti. Odredil Je pa seve takoj, da bo zadeva rešena.
Sodrug Melhior CobaJ je izjavil, da je z odgovorom zadovoljen in upa tudi, da bo sedaj ta neprijetna stvar rešena.
(Vesti LDU.)
PRED NEPOSREDNIMI POGAJA-NJI MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO.
Belgrad. 5. Zdi se. da le novi italijanski ministrski predsednik pri-oravilen za neposredna pogajanja z Jugoslavijo. Zelo verjetno ie. da bo iugoslovenska delegacija predlagala vrhovnemu svetu v Spai. naj se pridno neposredna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo.
D’ ANNUNZIO HOČE UNIČITI REKO.
Trst, 3. „Lavoratore“ poroča te Rima: Položaj na Reki je vsak dan slabši in vzbuja vedno večje vznemirjenje. Prebivalstvo bi se že pobn-nilo. ako ga ne bi zadrževal najhujši terorizem. Aretirajo vsakega in ga obsodijo v zapor do štirih let, kdor se drzne kritizirati častnike poveljni-štva, ali pa začne kako akcijo, ki io poveljništvo smatra za politično škodljivo. Občinska blagajna je prazna. ker je občinski svet izročil po-veljništvu nad 20 milijonov. Ne vedo več, kako naj bi plačali uradnike. Skrajni radikalci poveljništva zahtevajo, naj se razpusti narodni svet toda D’ Annuzio tega ne dovoli, ker se boji, da bi ta korak imel težke posledice in napravil mučen vtis. Med poveljništvom in narodnim svetom se bije tih, toda ljut boj. Lepi časi soglasja in navdušenja so izginili za vedno. Na poveljnfštvu kraljuje neka gospa, D’ Annunzieva prijateljica, mojster v spletkah, ki dale Reki obiležje francoskega dvora, seveda v malem.
NEMIRI V ITALIJI
Lugano, 3. »Corriere della Se^a« poroča, da se oborožene tolpe kmetskih delavcev potikalo in pleniio v pokrajini Bari. Na veleposestnike vršili? nravi pravcati lov in požigalo veleposestva in vile. Besnost poljedelskih delavcev ie velika, ker so imeli pri soopadu z veleposestniki na koniih šest mrtvih in 38 hudo ra-nienih.
PROTI NASILSTVOM FRANCOSKE BURŽOAZUE.
Pariz, 5. Naciionalni odsek socija-listične stranke ie sprejel z 2874 glasovi resolucijo, v kateri se zahteva izpustitev vseh sodrugov. ki so bili ob zadniih stavkah aretirani, zopetno nastavitev odpuščenih in ustavitev sodniiskega postopanja proti splošni delavski zvezi. V resoluciji se priporoča sporazum ‘sociialistične stranke s strokovnimi organizacijami in z gospodarskimi rsdrugami. Za resolucijo. v kateri se zahteva cristopk tretii internacijonali in nadomestitev kapitalistične vlade s proletarsko vlado, ie bilo oddanih 1361 glasov.
KONFERENCA V SPAL
Pariz, 5. >Figuro« piše: Prvo vnrašanie, ki se bo z njim bavila konferenca v Spai. bo vprašanje, v koliko so člani nemške mirovne deleea-
za mirovna pogajanja, bodo vojaki izpraznili frontne zakope In vsa. armada se bo obrnila proti zaledju!« Tak sklep je v re»-nicl navdajal frontne čete v vedno obširnejšem obsegu. Med vojaštvom so krožili letaki, ki so Jth vojaki sami napravfli ln ta so poživljali moštvo, da naj ostane v zakopih samo še, dokler ne zapade prvi sneg. »Pozabili ste nas«, so klicali odposlanci s fronte na sejah sovjeta, če ne najdete nobenega izhoda iz položaja, fromo 1 prišli sem sami in razgnali s puškinim kopitom naše sovražnike — potem pa tudi vas ž njimi vred.« — Tekom nekaj tednov je postal petrogTajski sovjet središče, kamor se je obračala vsa armada. Ko se je izpremenila njegova vodilna smer In so se izvršile volitve novega prezidija, so resolucije sovjeta vcepile izmučenim in obupanim frontnim četam upanje, da Je izhod praktično mogoč le po poti, ki Jo predlagajo boliševikl. To je bilo: objava tajnih pegodb ta ponudba takojšnjega premirja na vseh frontah. »Trdite, da mora vladna oblast preiti v roke sovjetov, — torej vzemita sl to oblasti Bojite 8«, da vas fronta pusti na cedilu. Opustite vse te dvome — velika masa vojakov je v zdaleka pretežni večini na vaši strani.«
Med tem je postaial konflikt vsled vprašanja, ali ostane garnizija v Petrogradu ali ne, vedno akutnejši. Skoraj dnev-
efte pooblaščeni. Potem bodo vprašali Nemce, zakaf da niso odgovorili na tri note. ki so jim bile donos! ane no boulegnski konferenci. Potem se bodo pečali z vprašanjem' razorožitve in volne odškodnine, z vpraša-niem premoga in naibrže tudi z vprašalnem Gdanskega. Na programu le tudi odgovor Turčiie na načrt mirovne pogodbe.
BRUSELJSKA KONFERENCA.
Pariz. 4. Bruseljski posebni poročevalec »Agencije Havas* javlja: Konferenca se ie pppoldne na drugi plenarni seii odločili, da se skliče državna vlada na odgovor samo zaradi onih kršitev mirovne pogodbe, ki so se jz vršile v zlobnem namenu, dočitn naj se ne ozira na druge kršitve, ki so umevne vsled materiialnih težkoč. Nemčiia se pozivlie. da v Spai odgovori na tri note. ki so bile sestavljene v Boulogni. Vrhovni svet ie določil dnevni red za konferenco v Spai Po vrsti se bodo obravnavala vprašanja razorožitve, odškodnine in dobave premoga, nato oa bodo načeli vprašanje vojnih krivcev. Določeno ie. da zavezniki pred nemškimi pooblaščenci ne bodo stavili posebnih predlogov. temveč da se bodo omejili samo na to. da bodo stavili vprašanja.
SKLICANJE MEDNARODNE FINANČNE KONFERENCE.
Haag, 4. Dunajski korespondenčni urad poroča z dobro poučene strani: Generalni tajnik zveze narodov je vse vlade brzojavno obvestil, da je svet zveze narodov sklical mednarodno finančno konferenco na 23. julij t. 1. V bržola vid se dalje poroča, da se bodo na prvih sejah konference vlagale spomenice. Vjse države so povabljene, da daio konferenci na razpolago .take spomenice, v katerih na! se kolikor mogoče natančno opišejo gospodarske razmere nosamez-nih držav.
KREG SE JE ŽE PRIČEL ...
Rotterdam, 4. „Nieuwe Rotter-damsehe Courant« poroča iz Bruslja : Rešitev odškodninskega vprašanja in predvsem nizki odstotni delež, ki je bil odkazan Belgiji, je povzročil hudo razočaranje. Večina listov je pričakovala 10^ odškodnine in s predlaganimi 8%ni zadovoljna.
BOJI V MALI AZIJI.
London, 5. Grško vojno poročilo: Grške čete so podpirane po angleško - grškem brodoviu zasedle Pa-dirmo, kjer jih je prebivalstvo pozdravilo kot osvoboditelje. Prodiranje v notranjost Male Azije se nadaljuje. Pristaši Mnstafe Kemal paše beže.
PROKLAM1RANJE SOC1JAL13TI-ČNE TATARSKE REPUBLIKE
Moskva, 5. Revolucijonarai komite sociialistične tartarske republike in Pooblaščeni komire gubernije Ka-sanske sta urok lam irali socijalistično tartarsko republiko.
Iz stranke.
Hrastnik. Članom konsumnegaj društva rudarjev se naznanja, da sef iemlieiio dividendne znamke od 10. do; 31. julija t. 1. nazaj. Po tem času se' ne vzame znamk več nazaj in član iz* gubi pravico do dividende. — Načel4 stvo.
Diiiswn® vesti.
Kaneelparagraf.
Ta paragraf straši zopet po časopisju kakor jara kača. Vprašanje pa je, če je ttf paragraf vreden toliko, da se o njem raz« pravila. Zdi se nam, da je sicer tendenca njegova dobra, a na drugi strani smo pa mnenja, da bi bilo nespametno, če bi se ruvali zanj, ker stvari kot paragraf itak' ne more izpremeniti. Dejstvo je le to, da se vera zlorablja v politične namene In tega ne more preprečiti noben paragrafi ker je cerkev tako dobro organizirana, d* more vsakršen kaneelparagraf na tisoS načinov obrniti. Najboljši kaneelparagraf je kulturno delo, to je, zlasti pouk v raz^ umevanju politike, v presojanju socijakuk razmer in o vzrokih teh razmer. Edino ta pot se nam zdi pravilna, ker so pač dane* razmere take, da si navadni državljani ne morejo »špogati športa«, da bi vsakega nasprotnika »pobili« kakor to delajo »boljši« državljani.
Kultura.
»Politički položaj in socljalna demokracija«. Izšla je v založbi »Naša Snaga« Zagreb, Uiea 55, brošura pocl gornjim naslovom. Spisal jo je sodrug dr. Božidar Adi i ja. Brošura obravnava vrlo aktueino vprašanje o taktiki socljalistične stranke. Stane 4 krone.
Vpt šljite zaostalo naročnino za WNAPREJ“, da se Vam pošiljanje istega ne ustavi.
no je zborovala kaka garnizijska konferenca sestoječa se iz stotnijskih, polkovnih ta komandnih odborov. Vpliv naše stranke na garnizijo le fon končnoveljavno in neomejeno utrjen. Generalni štab petrograj-skega okoliša Je bil tako ves iz sebe, da ni vedel kaj početi. Sedaj je poizkušal, vstvariti redovlte odnošaje z nami, sedaj zopet nam je žugal — nahujskan od voditeljev centralne eksekutive — z represalijami.
Komisarji vojaško-revolucljouarnega odbora.	.
Omenili smo že organizacijo vojaško-revolucionarnega odbora, ki je obstojala po-leg petrograjskega sovjeta in je bila de faeto mišljena, v nasprotju t generalnim štabom, kot sovjetski štab petrograjske garnizije. »Toda nedopustno je, da bi obstojala dva generalna štaba,« so nas dok-trinarično poučili zastopniki spravljivih strank. — »Ali pa Je morda dopusten po iožaj, da garnizija ne zaupa več oficljel-nemu generalnemu štabu in da se boji, da diktira odstranitev vojakov iz Petrograda le kak nov protirevolucijonaren načrt,« smo odgovorili mL »Ustanovitev drugega generalnega štaba znači revolto«, se nam jc odgovarjalo z desnice. »Vaš vojaško-re-voiucijonanii odbor gotovo ne bo imel toliko naloge, pregledovati in presojati ope-
Za obsojene Kočevske sodruge je izposloval s. Kristan, da se jim odgo* di nastop kazni in da se do preštudk ranju tozadevnih aktov oproste vsa< ke kazni.
Glade južnih železničarjev je soc. klub interveniral pri ministru za so*
oikilno politiko.
Zastonj v Zagreb vsak lahko potujei J kdor si v Zagrebu nakupi 30 kg prave ® moke, kajti ta stane tam 10 K do 11-50 K, pri ljubljanskih trgovcih pa 15 K za kg. Z razliko, ki se .io na ta način prihrani, se pa poplača vožnja tja in nazaj, ki stane samo 68 K. Pri tem izletu se boš prepričali da se mnogo stvari, ceneje kupi v Zagrebu kakor v Ljubljani, tako n. pr. sadje, ki stane tam 1 kg marelic 8 K, v Ljubljani P* 24 K.
Podgorje v Rožu. Prejeli smo ia priobčujemo: K zadevi koruzna afera, pod katerim naslovom je bil priobčen napad na gotove osebe v 147. štev. tega listar omenimo resnici na ljubo sledeče: Tisti nesrečni vagon koruze je bil privatna last g. Anderka, upravitelja družbe »Drauland« in ga je naročij zase kakor je tudi sam izjavil. V kak-namene naj bi služila ta koruza, nam ni znano, pač pa si lahko mislimo z ozirom na osebe, ki so v zvezi s to koruzo. Politična oblast je došlo koruzo zaplenila, ker je bila takrat prosta kupčija z žitom v zasedenem ozemlju na Koroškem zabranjena. če je z* to koruzo čutila gotove namene, je to njena stvar. Na prošnjo g. Anderka je sekve-ster Kobenter posredoval, da je okr. gla« varstvo dovolilo za delavce na žagi družbe »Drauland« 8000 kg koruze. Zastopnik g. Anderka, Podlipnik pa ni bil s tem zadovoljen, ampak je pri nadzorniku za pre-hrano g. Stergarju ne samo nesramno protestiral in se nesramno vedel, ampak ie tudi naščuval delavce na žagi, da so hoteli dejansko nastopiti proti nadzorniku, ker jih je Podlipnik glede zaplembe napačno informiral. Vsled tega protesta in nastopa je politična oblast zaplenila vso koruzo in jo dala na razpolago gospodarskemu odboru. Ta odbor je potem koruzo prodal po 4.40 K kž proti ceni 7.20 K, katero je plačal g. Anderka za koruzo. Taka je stvar in upamo, da smo jo pojasnili.
Pomagajmo stradajoči slovenski dccl na Dunaju! Jugoslovansko prip°mf>Sn° d!'“~ «tvo na ^u:ia^'tr°rc^Mbivaločl° na Dunaju, Sr za 605 poCMnfc v domovino, ker na
raciiske načrte in odredbe vojaških oblasti, kakor pa pripraviti in Izvesti vstajo zoPeC sedanjo vlado.« — Ta ugovor je bil P°' polnoma upravičen. Toda ravno vsled (ega ni nobenega prestrašil. Pretežna večin* sovjeta se je zavedala nujnosti, vreči koalicijsko vlado. In čim bol) so menjševiškl in socialistični rcvolucijonarjl dokazovali, da se bo vojaško-revolucijonarni odbor prav gotovo prelevil v organa vstaje, s te®* večjo radevoljnostjo je petrograjski sovje* podpiral ta novi bojevnl organ.
Prvo delo vojaško-revolucijonanie£a odbora je bila namestitev komisarjev v vs« dele petrograjske garnizije in v vse najvažnejše Institucije glavnega mesta in ni®' gove okolice. Od najrazličnejših strani sta0 dobivali obvestila, da vlada, oziroma vladne stranke energično organizirajo svoje sl ta se oborožujejo. Iz raznovrstnih državni^ ln zasebnih orožnih skladišč so Jemali Pj* ške, samokrese, strojnice in strelivo in roževali z vsem tem praporščake, Sb* te; sploh vso meščansko mladino. P° takem je bilo treba takojšnjih preverit protiukrepov. V vsa orožna in ^c^SA^i0ta dišča so bili nameščeni komisarji, _ Jarj| brez vsakega odpora so postali• ^osp položaja. Seveda so se poveljn . .saJ;ev niki orožnih skladišč trudili, ^ obJ.nitl s8 ne priznajo, treba pa ie	poljub-
do odbora vojakov ali tmmeaeuiccv v
jbunaju zelo stradajo. Od tfeh otrok }e 172 j Sečkov in deklic, v starosti od 6—14 let, j pristojnih v Slovenijo. Zato društvo prosi,
'da bi sprejele te otroke slovenske rodbina v brezplačno oskrbo za čas šolskih počitnic. Poverjeništvo za socijalno skrb, oddelek za zaščite dece in mladine v Ljubljani, sprejema prijave rodbin, ki bi priskočile na pomoč našim mladim rojakom.
Mlnlstarstvo saobračaja v Belgradu je Izdalo na podlagi sklepa privredno finan-ciiskega komiteja ministarstva odlok, s katerim prepoveduje vsak izvoz železniških pragov iz kraljestva. Izvoz pragov je dovoljen le s posebnim dovoljenjem tega ministarstva.
Inšpektorat drž. železnic Ljubljana naznanja, da je dovoljen blagovni izvoz v zasedeno ozemlje in Italijo preko obmejne ca-.rinarne Kranjska gora s takojšnjo veljavo le Proti izjavi strank v tovornih listih, da plačajo narasle stroške za zacarinenje v tej obmejni postaji. — Direzione ferrovje dello stato Trieste brzojavijo, da je ustavljeno Prevzemanje vozovnih naklad kakor tudi kosovnega blaga za postaje proge Udine-Ci-''idalc in za postajo Stationc per la Car-nia; 2 .da je potrebno radi pomanjkanja prostora v Trieste puuto iranco za lesne pošiljke,
namenjene v to postajo, posebno dovoljenje od Magazini generali ter 3. da je Er®Povedano vsako prevzemanje blaga za Postajo Ancona.
Privatni brzojavni In telefonski promet v Bosni In Hercegovini. V Bosni in Herce-soVmi le počenši s 27. junijem vzpostav-w,rrieni zascbnl brzojavni in tele-
fonski promet brez cenzuri brzojavno pristojbin- v
SlPl^* 8 l-	STv brzo-
Zn?eZme24 * AVStrli° **■*«« »
“a	Par,aIi 96 vin * Minimum
dva inara 40 par ali 9 kron 60 v. Za ča-
£aIri [Tke 56 Plačuie 50% zni-
o	r,	Meteorološke	brzojavke
so Pristojbine proste.
" *pomi" P^blagemu bratu oziroma
nik in p ru^eta ^ran Bonač, sekcljski svet-
oslepl ?°nač’ kurat skupno 200 K M dec v°iake in skupno 200 K za slepo °. — Neimenovana je za isti namen da-Tovala za deco 24 K.
Polomija italijanske fouržuazije.
Rim, 2. julija. Škandal v »osvobojenih krajih", v, katerega so zapleteni razni visoki italijanski dostojanstveniki, se ne more več skrivati. Tudi vlada sama je v torkovi seji zbornice prikrito priznala, da je bila njena politika v takozvanih »osvobojenih lcrajih“ ptccb} umazana. Ko je socijalni demokrat '-_osattral predložil resolucijo, ki se glasi: »^bormca, doznavši za nezaslišane škan-,j7e’ s° se pojavili v civilnih in voja-s in upravah v zasedenih krajih, pri čemer
50 se odkrito žalile bolesti in bede onega ^srečnega prebivalstva, smatra, da se ti Sandali niso mogli izvršiti brez soudeležbe Kotovih politično odgovornih oseb, m po-Z,Va vsled tega vlado, naj predlaga, da se Uvede parlamentarna preiskava, ki naj ima največji delokrog, — ni vstal nihče, ki bi
51 k*l
on upa} ugovarjati očitanjem prejšnjemu misjtm v tej zadevi, pač pa je ministrski redsednik izjavil, da vlada ne more sprejeti r^ega dela resolucije zaradi njegove oblike, c™ sprejema drugi del, v katerem se po-i ,' vlada, da uvede parlamentarno pre-nrivn ° *e Qi°Iittl priznal upravičenost t .. asane resolucije, a sl je obenem zago-U tudi^ nadaljno podporo tistih, ki so pri
ne dnif pr'zatietl> vsai dokler se preiskava e dokonča. I„ res je bil v glasovanju prvi
Nato se i* odkltmien* a drugi sprejet. -
predložili to-le resolucijo- 7h	UgI	50
maC s°S'^nega niiSlien]a'?e”“ca.kot tol-
pokazala protlvna vsaki vo5ni ^
jask. pustolovščini, tudi potom voj. uport
smatra z druge strani kot odkrito nesol slasje vladne izjave o albanski neodvisnosti, ker vlada nadaljuje zadrževanje italijanskih
•SSsgKi ..	-	-	------_____
n- institucije in odpor je bil takoj zlomljen. r°žje se je pozneje oddajalo le še po mazilu naših komisarjev. ime.Polki Pctrograjske garnizije so že prej
cei-tr iV°ie komisarie* kl Pa i'h je določil že ‘ aIni eksekutivnl odbor. Omenil sem in’ da ie po julijskem kongresu sovjetov ^ Predvsem po demonstraciji z dne 18. ju, stal’ 151 *e Pokazala, da moč boljševikov Petr*0 nara^ča, spravljiva stranka odrinila
*aktKCraiski soviet sk°ro popolnoma od revoh?0-?3 vp'iva na razvoj dogodkov v i'etroEClI°narnem slavnem mestu. Vodstvo ^okah	garnizi]e se je osredotočilo v
^daj jc6^;^^1'683 eksekutivnega odbora, sarje pctrv°-tre^a namestiti povsod koml-seglo s D; r::/ke^ sovjeta. To se je do-•aja vojašk’’1'00'0 Zel° odločnega sodelova-s° nastan 'it maS’ ^onccm zborovanj, kjer za n V Kovornikl raznih strank, le komisark °In 5z’avlial> da pripozna le še Sklepov t Petrograiskesra sovjeta in da brez ne stori ničesar, sovjetska	Caa^U te^ komisarjev ie Igrala
vlogo p °’sanizaciia boljševikov veliko Mogočnim1 iullisk!mi dnevi )e začela z * Povt)7n* a5ltacijc,cim delom. Dne 5. julija Jt>°slal vata^on» ki ga je Kerenski skaje, kje - rosrad> demoiiral vilo Kšesin-llizacija v nast:miena vojaška orga-ecinu vodii naše voiaške organl-
zasedbenih čet v Albaniji ter le sklenila,
naj se čete kratkomalo umaknejo iz Alba-nlje.“ — Ministrski predsednik Glolltti, ki je že precej položil orožje glede tega vprašanja, je izjavil, da smatra za nepotrebno ponavljati izjave, ki jih je podal v minulih dneh o albanskem vprašanju. Kakšna is vladna politika v tem vprašanju, je že jasno. Mi ne pošiljamo čet v Albanijo, j« rekel ministrski predsednik, delamo na vse načine, da postane neodvisnost Albanije popolna to se pogajamo sedaj neposredno z vlado, ki obstaja v Albaniji, da rešimo vse spore. — Ko se bodo ti spori odpravili, kar smatra govornik za gotovo, ne bo s te strani nobene nevarnosti za vojno. V Maf-fijevi resoluciji se predlaga, naj zbornica kratkomalo sklene, da se čete umaknejo. Toda jasno je, da je vladi nemogoče brzojaviti, naj čete odidejo, dokler se ne dokončajo pogajanja, ki so v teku; samo zaradi tega ne more vlada sprejeti te resolucije. Vršilo se je nato glasovanje o Maffijevi resoluciji, ki je bila sprejeta z 248 glasovi proti 100. — Končno se je razpravljalo na današnji seji, ali naj se odobri začasni šestmesečni proračun. S socljaino-demokratične strani so bili odločno za to, da se ne odobri šestmesečni proračun, ker ue odobravajo vladne politike in ker nočejo dati vladi možnosti, da bi zaključila, kadar se Ji zljubi, zasedanje zbronice. Tajno glasovanje o tem vprašanju je dokazalo, da je 316 poslancev za odobritev šestmesečnega proračuna, a 91 proti odobritvi.	(LDU.)
Politični pregled.
H- Glede sestave deželne vlade v LJub-
1	liani dela dr. Korošec nemokratom In vladi v Belgradu sploh težkoče. Klerikalci zahtevajo namreč zase predsedstvo in poverjeništvo za notranje zadeve, čemur pa se de-mokratje upirajo. Klerikalcem se tudi nikamor ne mudi, ker jim je na vladi dobro biti in je treba — »zidati« hiše.
+ Rezultat osjeških naknadnih občinskih volitev ki so se vršile dne 2. t. m., je naslednji: Od 5600 voliicev jih je glasovalo le 2148; izvoljena sta dva socijaina demokrata (dr, Leitner), neodvisnika dva; ca- n-nlsti (žldje)-trije, radikalcev 10, klerikalcev šest, demokrata dva, trgovci dva, iirvatska zajednica deset, obrtniki trije. Komunisti se volitev niso udeležili.
+ Avstrijska socijaina demokracija ta ser tava vlade. Zveza socijano demokratičnih poslancev v avstrijskem parlamentu je zavzela napram sedanji vladni krizi to-le stališče: 1. Socijalno demokratična stranka je izjavila, da je koalicija razbita, ter da : je sedaj naloga izključno meščanskih strank da sestavijo svojo meščansko vlada Sedaj izjavljajo te stranke, da pod nobenim pogojem ne sestavijo meščanske vlade, ter da se v to nočejo dati prisiliti od socijalne demokracije. Zveza soc. dem. poslancev ugotavlja, da so meščanske stranke doslej vedno najogabnejše kritizirale socijalno demokratično ustavo, da pa seda] po vsem svojem obnašanju priznavajo svojo popolno nezmožnost vladati brez socijalne demokracije. 2. Ker meščanske stranke vztrajno odklanjajo meščansko vlado, na drugi strani pa bi socijaina demokracija sama proti meščanski večini ne mogla vladati, in ker kon • čno soc. dem. zveza odklanja vsako koalicijo s katerokoli meščansko, ne preostaja drugega, kakor sestaviti zasilno vlado, i izvedla nove volitve v parlament. Ta vlada more biti samo proporčni kabinet. Vsaka stranka voli samo svoje člane v vlado; državni posli se razdele strankam le po razmerju njihovega glasovnega števila. Socijal. demokratični poslanci bodo torej volili samo socijalno demokratične sekretarje; volitev meščanskih državnih sekretarjev preostaja torej meščanskim strankam. Soc. demokrati državnih sekretarjev meščanskih strank ne bodo volili in ne bodo zanje prevzeli tudi nobene odgovornosti in si bodo niim> kakor tudi proti celokupni Popolnoma proste roke. 3. Tirornr"' em°kratl ta predlog odklanjajo.   cncm kabinetu državni urad za vo-
Prtih! publikacije ‘s^t^Tuk ^ rUŠni pasoma ?£*£££ aparat napravila zopet uporabnim, tokra pa konspirativnlm potom. Številčno je v svoj delokrog vzela le majhen del petro-grajske garnizije — v celem okroglo 100 mož. Vmes pa so bili mnogi odločni ljudje povoznega armadnega zbora, revoluciji brezpogojno vdani vojaki in mladi častniki; povečini pa so bili to podčastniki, ki so
- “ a^ust« meseca okusili Korenskega Ječe. Vsi ti so se stavili revolucionarnemu vojaškega odboru na razpolago; nameščeni so bili potem na najbolj odgovorna in najnevarnejša mesta.
Ne bo odveč, če omenim še to, da so predvsem člani vojaške organizacije naše stranke presojali idejo takojšnje vstaje v oktobru Izredno previdno, da celo nekako skeptično. Na celoten značaj organizacije in njeno oficijelno obikžje so vplivali vodje v tem smislu, da so precenjevali tehnična In organlzatorlčna sredstva vstaje
— in gotovo je, da smo, s tega stališča sojeno, bili mi siabšL Naša moč pa je bila v revolucijonarnem poletu mas In njih pripravljenosti, boriti se skupno z nami pod našimi zastavami.
(Dalje prih.)
jaške zadeve, za socijalno upravo in uk le socijalni demokrati. Na zasedenju državnega urada za zunanje zadeve nima socijaina demokracija trenotno nobenega strankarsko političnega interesa; vsekakor pa se soc. dem. poslanci strinjajo s tem, da obdrži to mesto še nadalje dr. Renner, četudi druge stranke smatrajo to v korist državnih interesov. Meščanske stranke so zvezi soc. demokratičnih poslancev predlagale, da naj se da mesto notranjih zadev strokovnjaku, ki naj bi ga volile vse tri stranke sknpno. Soijalni delokrati ta predmog odklanjajo. S soc. dem. glasovi more biti izvoljen samo socijalni demokrat tudi za državni urad za notranje zadeve. Če žele meščanske stranke kakega baje nevtralnega strokovnjaka postaviti na to mesto, ga morajo staviti na svoje liste. Soc. dem. zveza ne bo volila birokrata in zanj ne bo prevzemala tudi nobene odgovornosti. Napram njemu sl varuje ravno tako proste roke, kakor napram vsem drugim državnim sekretarjem meščanskih strank. 4. Ker naj prehodna vada vodi državne posle samo do novih volitev in naj nima nobenega političnega zna čaja, izjavlja zveza soc. dem. poslancev, da naj ostane mesto državnega kanelarja «« zasedeno in naj se poveri samo eden Izmed državnih sekretarjev s predsedstvom v kabinetu, ne želi pa, da bi to bil soc. demokrat, 5. Sodelovanje zveze soc. dem. poslancev v prehodni vladi se prizna le, če meščanske stranke prej pritrdijo k temu, da se zakon
o	oddaji imetja končnoveljavno prizna še pred poletnimi počitnicami parlamenta In zadobi zakonito Veljavo in dalje še nekaj drugih zakonov. 6. Zveza soc. dem. poslan > cev se strinja s tem, da ustavni odbor za izpremembo ustave prične na podlagi do-prinešenlh inicijativnih predlogov posameznih strank posvetovanja in jo takoj nadaljuje, da zamore to stvar — če treba tudi z izpustitvami takih delov, v katerih se ne bi moglo doseči sporazuma — kot zakon rešiti še konstituantni parlament. Kakor je to stališče soc. demokracije napram meščanskim strankam jasno, tako očlvidno je tudi, da so v tej vladni krizi priznale meščanske stranke svojo popolno delan emož-nost in priznale tudi, da so se doslej z obrekovanjem in natolcevanjem obnašale proti soc. dem. upravi silno lažnjivo ln zahrbtno. Enako so delale v polpretekli dobi tudi n»4e meSčanske stranke proti našim sodrucom. Razlika je le ta, da so v Avstriji meščanske stranke delale to, da bi svojo nezmožnost prikrile, pri nas pa vsled silnega oblasti-hlepja. Kako sramotno je pisaril klerikalni tisk, tega ni treba niti omenjati.
+ Bojkot proti Madžarski se z vso srditostjo nadaljuje. Najeksaktnčjše se izvaja bojkot s strani avstrijskih in čehoslovaških meiašev. Bojkotirajo pa Madžarsko tudi strokovne in politične delavske organizacije, v Slavoniji, Banatu, Srbiji. V Avstriji so s-3 vršila med zastopnikom madžarske vlade In mednarodno strokovno zvezo pogajanja, ki so se pa razbila. Bojkot zadobiva vedno ostrejše oblike. Avstrijska vlada je bila te dni že prisiljena, da je ustavila oficijelno ves železniški promet z Madžarsko. To pa vsled tega, ker so krumirske organizacije klerikalnih in nemškonacijonalnih železniških uradnikov ustvarile veliko zmešnjavo kot nasprotniki proletarskega bojkota in je prišlo ponekod med delavci in uradniki d) hudih spopadov. Uradniki so ponekod izvajali sabotažne čine. Povodni promet po Donavi na Madžarsko so delavci ustavili popolnoma in je na madžarski meji nakopičenega mnogo blaga, ki se pošilja pošiljateljem nazaj. Bojkot bo trajal toliko časa, dokler gospod Horty ne da madžarskemu proletariatu garancije za popolno svobodo v političnem in strokovnem gibanju in ne odpravi sedanjega belega terorja.
+ Madžarska vlada radi bojkota se Je obrnila do angleške vlade. List v Bruslju, »Penple« piše z dne 30. junija, da je madžarska vlada zaprosila pri angleški vladi za posredovanje glede bojkota. Angleška vlada pa je odgovorila, da -tej prošnji ne more ustreči, ter da le obžaluje, da madžarska vlada ni slušala prejšnjih njenih nasvetov, da naj osnuje vlado, ki bo zastopala vse družabne sloje. Madžarska vlada je dobila
s tem — dolg nos.
+ Pred konierenco v Spaa. Nemška vlada je zaveznikom Izročila glede na za-htevo, da se stalež nemške armade takoj zniža 'na 100.000 mož, noto, kjer zahteva popolno vzpostavitev enotnosti nemške države in njene gospodarske suverenitete cer 200.000 mož broječo armado. Zahteva končno od entenhv da f^ničiji živil m surovin. Zastopniki zavezniških držav, zboru joči v Bruslju, so izjavili na to noto, da ]• začela nemška vlada z opozlcno ter da bo potemtakem na konferenci težko nrjti baio za sporazum z Nemčijo. Zahteve Nemčije se skoro gotovo ne bodo upoštevaje. — .Jugoslavijo bosta v Saa zastopala dr. Trumbič ln Nikola Pašld. — Kapitalistični »mir«!
+ Nemška delegacija, ki je določena za konference v Spai, je 3. t. m. s posebnim vlakom odpotovala iz Berlina.
+ Boj za plen. Po poročilu »Malinovega’1 poročevalca v Bruslju potekajo pogajanja med Mllerandom, Lloyd Georgem lordom Curzonom in med belgijskimi ta Italijanskimi delegati v vprašanju razdelitve nemške odškodnine zelo neugodno. Po poročilu lista „Echo de Paris“ so se zastopniki Anglije, Francije, Belgije in Italije tri ure pogajali, a brezuspešno. Lloyd George Je oredlngal kompromis po katerem bj dobila
Francija 52 odstotkov, Anglija 22 odstotkov, Italija 10 odstotkov, Belgija 0 ali 8 odstotkov, Jugoslavija pa štiri ali pet odstotkov. Rumunska, Port--;;a!ska in Japonska pa naj bi si delile ostanek. Belgijski ministrski predsednik se je nato razburjen podal h kralju, da mu poroča o poteku pogajanj. Belgija bi morala biti odpravljena najmanj tako, kakor Italija .Belgiji menda ponuja LIoyd George že samo 5 odstotkov.
+ Poljska buržoazija Je Izgubila vojno ; s sovjetsko Rusijo. To je danes že povsem j jasno in v poljskih buržoaznih, pa tudi v j ententinih krogih je nastala pravcata panika. Francozi so baje sklenili — kakor so javljali včerajšnji brzojavi — poslati Poljski vojaško pomoč in municijo. Millerand ie na povedal na Francoskem mobilizacijo. Poljska buržoazija se silno boji, da ne bi bolj-ševiki prišli v Varšavo. Poljska poročila iz Varšave priznavajo, da so poljske čete dnevno tepene V poljskem generalnem štabu vlada sllaa zbeganost in vlada je v hudih stiskah. Govori se, da bo na Poljskem uvedena vojaška diktatura. Položaj je zelo kritičen. — Poljaki so se z boljševlki presneto npekli, ker niso svoječasno hoteli sprejeti nudenega jim miru. Tako buržoazija upropašča in zlorablja proletarijat poljski!
+ Konferenca baltiških držav se bo vršila dne 20. t. m. v Rigi. Sklenila se bo ir. kaka politična In gospodarska zveza. Za stopane bodo države: Litva, I.etska, Poljska, Finska in morda tudi Ukrajina. (Ni Iz. ključeno, da se ta konferenca spričo žalostnega uspeha Poljakov na fronti vrši ns inicijativo Poljske.)
+ Rutka pogajanja z entento vsled Krasinovega odpotov. iz Londona še nikakor ni smatrati za prekinjena. Krasta, ki se je s torpedovko odpeljal preko Kodanja v Rusijo, je bil poklican od ClČerina, da poda ustna izvestila o pogojih entente za sklep gospodarskega miru in uvedbo trgovanja z ruskimi zadrugami. Krasta se vrne v London baje že čez 14 dni.
+ Al ansko otočje na vrst!. Po poročilih lista ,X>agens Nyheter“ se je podala v Loudon delegacija prebivalcev Alandskega otočja, da bo prisostvovala pri posvetovanjih zveze narodov glede alandskega vprašanja. Švedska vlada je Imenovala ministrskega predsednika Brantlnga za voditelja švedske delegacije pri predstoječllt posvetovanjih.
t Belgijska zbornica Je sprekla predlog, po leaterem bodo volili poslance potem direktne volitve vsi cnl državljani, ki so dovršili 21. leto ta kl žive najmanj Sest mesecev v eni občini. Predlog nekega katoliškega poslanca, da bi se dala ženskam volilna pravica, je bil z 98 proti 71 glasovom odklonjen.
Novice.
— Avtomobil zavozil v Izložbeno okna.
V	soboto je v Mariboru zavozil Tisehlerjev avtomobil v izložbeno okno delikatesne govino Brajerja na Aleksandrovi cesti. Okno se je popolnoma zdrobilo, mnogo blaga 1« uničenega. Skoda znaša nad 30.000 K.
— Roparji v okolici Karlovca. Zadnje čase so v gozdu med Rečico in Karlovcem neznani roparji izvršili več roparskih napadov. Dne 1. t. m. se je orožništvu posrečilo ujeti tri izmed ujih na vlaku. Roparji so povedali da so z uropanim denarjem uganjali orgije. Ko so jih orožniki vedli v Karlovec, so vsi trije roparji zbežali; orožniki pa so za njimi streljali ta ustrelili vse tri.
— V Beljaku Je pred tednom dni pogorel društveni dom tamkajšnjih soc. dem. organizacij. Škoda je ogromna.
— Samomorilec. V Zagrebu se je neki Gjuro Vukta vrgel pred tramvajski voz, da ga povozi Ko so ga izvlekli s tračnic, je izjavil, da je lačen tako, da je vsled tega mislil na samomor. Ljudje so mu darovali na to izjavo lepe svote denarja. Ko pa je možakar še dvakrat skočil pod tramvaj in so ga zopet pasanti izvleldi s tračnic in mu dali denarja, ker je navedel isti vzrok samomora, ga je policija aretirala in konstati-rala, da je možakar poskušal samomore le zato, da je na hiter na2ta služil denarce.
— Dva ponarejevalca lOOOkrensklh bankovcev to aretirali te dni v Zagrebu. Ponarejeni bankovci se takoj spomajo po predebelih črtah.
— Ujetniki iz Rusije se pomalem ta tudi posamično vračajo Iz Rusije. Na Dunaj Je došlo tudi že precej Jugoslovanov, ki potem posamično odpotujejo v svoje kraje.
— V svrho šolske reforme je bilo na Dunaju nameščenih na vodilna šolska mesta zelo mnogo reformatičnih učiteljev ta učiteljic.
— Drqg potni list. »Arbeiter Zeitung« poroča, da je morala neka žena na Dunaju plačati pri jugoslovanskem konzulatu 10 tisoč kron za viza štirih potnih listov v A-meriko. Za revne ljudi so taki dragi potni listi naravnost nedosegljivi in priporočati bi bilo malo več socljalinega ozira. '
— Zakonska drama. Na Dunaju je ka-varnar Dopplinger ustrelil svojo ženo vpričo hišnika. Prisilil jo Je, da je priznala pričo hišnika, da je bila nezvesta, na kar Jo je mož ustrelil. Hišnik je ves prestrašen zbe-
  Družinska tragedija. V okraju Fa-
voriten na Dunaju se je pripetilo te dni, da jo žena železniškega premikača Karola Vo-deršek. stara 21, let, « sekiro ubila svoja
mala sinova. Karl in Marija VoderJek tla poročila iz ljubezni in sta dolgo srečno žl-< veia. Ko pa sta dobila otroke in je pri*, kruta vojna, je začela družina stradati Irt prepir se je zanesel v hišo, ker je bilo splošno pomanjkanje. Ko je beda postajala’ zadnji čas na Dunaju vedno hujša, sta mož! in žena sklenila, da se ločita. Mož je zalite-« val na dan nesreče v porazgovoru z ženj otroka zase, ter nato odšel v klet, kjer jtf bila drvarnica. Kar pride k njemu njegova’ žena, jokajoč in opotekajoč se. Biia Je bleda ko zid. »Sta že mrtva«, je rekla in se zgrudila na stopnjlcah. Mož je tekel v sobo. Otroka sta ležala na tleh vsa v krvi, Mati ju je udarila s sekiro po glavi, sam< pa je izpila precejšnje množine lizola. Oba: otroka In žena so umrli par ur nato v bolnišnici.
Gospodarstvo.
— Uprava državnih monopolov je pre-* vzela v svojo režijo tobačne tovarne v. Ljubljani, Zagrebu in Celju ter jim dovolila kredit za nabavo materijala v Holandiji.
— Tekstilna tovarna v Nižu v Srbiji ja začela te dni obratovati.
— Ministrstvu za promet je odobren kredit 150 milijonov dinarjev za popravo železniških objektov v Stari Srbiji, ki ]ih je sovražnik pri svojem umiku porušil.
~ Zboljšale žeie?uižkega prometa t, Rusiji. Dne 1. julija je stopila v veljavo or* ganizacija ruskih železnic, ki jo je nanovo! ustanovil Trockij. Do konca tega leta bff prižlo v uporabo -4000 novih lokomotiv« število železniških voz, ki prihajajo vsale dan v Moskvo, se je dvignilo od začetka tega leta. Število železniških voz za pot« nike se je dvignilo od 760 na 980. Števil« tovornih voz pa od 740 na 1100. Delavska' disciplina je izvrstna.
— Pridobivanje uaite v Rusiji. Naprave! petrolejskega vrelca Krosnij Petrovsk sol popravljene. Petrolej dobivajo iz tega vrelcai Rusi že od srede junija .Dnevno Izvozijo 'fi Petrovsk, gubernija Saratov, 800.000 pudov nafte.
Iz Slovenije.
Pragersko. (Preganjanje železničarjev.^
V	št 142. »Napreja« čitamo Interpelaciji! narodnih poslancev ss. Kristana, Kopača* Cobaia In tovarišev, zaTadi odpuščenih že« lezničarjev. Ministrstvo je obljuhllo, da ssl bodo po končani preiskavi vsi nedolžno odpuščeni železničarji sprejeli zopet naz‘4 v službo. Ker imamo tudi pri nas na Pra« gorskem precej nedolžnih žrtev, hočem« na tem mestu opisati Javnosti, kake se ja s lemi železničarji postopalo. lavnost naj potem sama nzsodl, ali je bilo to pošto« panje napram železničarjem pravilno, za« ivopifs a'l ne! Povemo le, da zasluži tako! pcsUjiiaiJe Ime nasilja VaSI žel.zničar> *_e bodo pa ob p-iroerib, kl jih tu navedemo, iopet enkrat lahko prepričali o za« hrotnost; in nelojalnosti onib ljudi, ki pra* vijo, da podpirajo delavstvo v njegov ib' težnlth. Nikdar si nismo mislili, da bodat stoprav taki ljudje, ki so delavoljne želez« ničarje podili domov, da bodo torej ti gospodje zvezarjl nato nastopali za ml'itarl« zacijo železničarjev, ali pa da bodo na« zadnje potem še železničarie odpuščali la službe. Ti zvezarjl, ki so še malo orej bili vsi za stavko in so silno zabavljali če* g. Deržiča, sedaj preganjajo na najogabnejšl način železničarje potom orožništva ta jitt tirajo v zapore ta pode iz službe. N'česail nimamo zoper to, da se pripomore pošle« n im železničarjem zvezarjem do boljS« službe, obsojamo pa postopanje, da se linjtf prednost tudi ljudem, kl imajo presnetol temno preteklost Zvezarski pristaši st smejo v službi upijaniti, pretepati se, raz« bijatl po noči po tujih vratih, ogrožati človeško varnost ta kaliti nočni mir, za kar jim sodnija seveda odmeri tudi zasluženo kazen. Postajenačelnik radevolje podeli vi to svrho dopust češ kaj zato, da si le pristen zvezar, da le denunciraš poštene železničarje, kl so baje vsi »komunisti« ln’ roparJL Gospod Goltner Je dosegel po zve« zarskl zaščiti mesto voznega pisarja, me« sto, za katero so *e stari železničarji za« stonj potegovali. Naj potem še kdo rečoi, da nimamo železničarji na Pragerskem S svojim postajenačetalkom devetih nebesi Zvezarjl bi radi vse, kar ni njihovega kova, pomedli, ali sreča jim ne bo mila. Mislimo* da pride tudi država do prepričanja, da je postopanje delavstvu sovražnih elementov; velika neumnost, da to preganjanje železni« čarjev ne obrodi dobrega sodu, da se mar« več s tem delajo samo stroški ta se po* množuje delo. Upamo, da bo železničarjem postopanje teh njim sovražnih elementov; v svarilo, da se trdno drže svoie organi« zacije, brez katere padamo popolnoma V. roke brezvestnosti naših sovražnikov. Le tako bomo doseg«, da se ne bo odpuščalo nedolžnih sinov revnih vpokojenih želez« ničarjev, sprejemalo pa sinove bogatih kme« tov Prepričani smo, da so železničarji Iz« prevldell, kdo Je njih sovražnik, kdo p* niih tovariš. Zbudi se, kdor še spi!
Za tiskovni sklad »Napreja« prejeli sma od Verden Anton 5 K in Podpečan Anton. Hrastnik 10 K.
Izdajatelj: Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik:..lab. Vehovec^
'49S40k'
Sodrugi, sodružice! Naročajte zgornje knjižice naravnost ali po dopisnici pri upravi »Napreja«, Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje. — Vse podružnice »Svobode« opozarjamo, da skrbe marljivo za razširjanje zgoraj navedenih brošur.
Novo!	Novo!
Ravnokar je izšla zanimiva brošuiica
Električna
Casu primerno čtivo kupujte, čilajte, razširjajte
BROŠURE:
Temelina načela sociialne demokracije (Erfurtski program).
Spisal Karel Kautskv.
I. Kdo uničuje proizvajanje v malem? Cena 30 vin.
III. Kapitalistični razred. Cena 80 v.
IV. Država prihodniosti. Cena 40 vin,
Propagandni spisi:
Narodno vprašanje in Slovenci. Cena 10 vin.
Voin3 in sociialna demokracija. Cena 30 vin.
prvovrstno Izolirana
na originalnih ki o p čicih (špulah) popolnoma nova se odda v vsaki množini.
Cena izredno zmerna.
Vpraša se v opravi KflPREJfl pod s't. ,.50"
Spisal Abdltus.
Cena K 4‘—, s poštnino K 4‘20. Naroča se v upravništvu „Napreja“, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
______
zave el
Dr. B©se§lak,
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5 priporoča
sledeče tvrdke in podjetja:
v Ljubljani:
Arhitekt in stavbeno podjetje
Viljem Treo
Gosposvetska cesta 10.
Žarnice ^Vetla"
Mestni trg št. 25.
Marlia Tišar, Tovarniška
1	19	^	n	I~~
—	Ljubljana = I = papirja sa«
Selenburgova ulica.I;; fn razglednic !!
Kakšne neposredne
-	davke imamo in -kako jih plačujemo?
Naš komplicirani davčni sistem praktično pojasnuje ta nova knjiga, ki bo vsakomur potrebna, ki ima opravka z davkarijami. Zlasti bo izvrstno služila zadrugam, denarnim :: zavodom in tudi posameznikom ::
Cena posameznemu izvodu K 5*50.
Naroča se pri založništvu:
Prodaja tn popravila pis. strojev
Selenburgova ulica 7/1
za konzumne in produktivne zadnige in zavode
r. z. z o. z.
v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5
priporoča svojim članom
nakup najrazličnejšega blaga!
Elektrotehnični predmeti
„ Svetla"
Mestni trg 25.
Fotograf
Veličan Bešter
Aleksandrova cesta 5.
Kleparstvo in vodovodna inštalacija
Alojzij Goršič
Sp. Šiška, Kavškova e. 224.
A. Černe
Dvorni trg 1.
Graver
Oblast, konces. zavod za pokončavanje miši in mrčesa
Miroslav Zor
Kolodvorska ulica štev. 39/11.
Zr Pozori	/-
Naznanjam, da sem otvoril prvo jugoslovansko stolpno urarsko delavnico. Priporočam se pa tudi za vsa druga urarska dela,
Z odličnim spoštovanjem
Ivan Seliškar, Ljubljana, v
Pot v Rožno dolino St. 10.	o>
Avtomobili, motorji, kolesa, pnevmatika, autogaraia
J. Goreč
Gosposvedska c. 14.
Spodnja Slika it. 22
priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Točna postrežba In zmerne etne.
Manufaktura in zaloga oblek
Schwab & Bizjak
Dvorni trg 8.
Tehnične potrebščine
Odon Koutny
Kolodvorska ulica 37.
R. Driay, M
Stavb, in pohištveni pleskar in ličar
Josip Jug
Rimska cesta št 16.
Ljubljana
Rimska c. 16 naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerne cene Za vsa izvršena dela jamčim dve liti.
Špedicija
Selenburgova ulica 4.
elegantni vzorci za gospode; kakor za modne, športne, žaketne in smoking obleke.
Odpuščeni vojaki, invalidi, vrnivši ee (Slovenci), delavci in železničarji znaten p
razpošiljalna
Kolinska tovarna, Uubliana
Prva kranjska
špedicijsko in komisijskopodjetje Selenburgova ulica št. 4.
Veletrgovina
s premogom, drvmi, Šoto in raznim kurilnim materijalom. Na deBeSo: Ljubi. gl. kolodvor. I Na drobna: Selenburg. ul. 12.
[ Zmerne cene!
Dvorni trg 3 LJUBLJANA Dvorni trg 3
Lastni medni atellel
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb,
Jadranska banka
Trst, Wien,
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro m druge vloge poa  najuge dnejšimi pogoji.	■—	------
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu — in inozemstvu. =±2=2=
Tisk .Učiteljske tiskarne", v LlublianL