PdStnina plačana v gotovini MARUChlNA mesečno 4 Din, četrtletno 10 Din, polletno 20 Din — V Ljubljani Ma> riboru in Celju dostavljen na doni mesečno t Din več — Za inozemstvo mesečno 6 Din UREDNIŠTVO V Ljubi mm. KnaHteva ul 5 telefon št 3122. 1123 3124 3121 3126 UPRAVA v Liubijuni Prešernova ut 54 telefon št 3122. 3123 3124. 312i 317* INSERATN1 ODDELEK v Ljubljani P te• Sernove ul. 4. telefon št 2^2 Leto III. Liubljana, 25 marca 1929 Stev 12 Tužno slovo od odličnega novinarja -niSd postavljeni za dediče - Preiskava 0 tivnega rezultata - a Schlegla Dolgoletni pokojnikovi sotrud-umoru še vedno ni redila pozi-aretaciie Zagreb, 24. marca. Danes dopoldne ob 11. so položili telesne ostanke pokojnega Tonike Schlegla k zadnjemu počitku. Pogreb tako tragično preminulega izredno zaslužnega novinarja je bil nem protest proti onim mračnim siiam. ki so tako zločinsko pretrgali nit življenja možu, ki ie stal sredi življenja na višku svoje produktivne delavnosti. Na njegovi zadnii poti se je zbrala ne le najodličnejša družba Zagret-_ marveč so iz vseh delov države prihiteli neštevilni prijatelji, znanci in če-stifoi. da izkažejo pokojniku zadnjo čast. Že mnogo pred napovedano uro so romale na Mirogoj cele procesije. Po ulicah so neprestano drveli avtomobili, a vozovi cestne železnice so bili tako prenapolnjeni, da se ie kar čuditi, da se ni zgodila kaka nesreča. Pod arkadami in pred mrtvašnico na Mirogoju so se pred 11. uro zbrali številni predstavniki, med njimi general Srečkovič kot zastopnik kralja, veliki župan Zoričič z uradništvom in mestni župan dr. Srkulj s celokupmm občinskim odborom, več bivših ministrov in poslancev itd. Pogreba so se polnošte-vilno udeležili zagrebški novinarji in mnogo njihovih kolegov iz drugih krajev države, ki so s Schleglom izgubili tovariša, na katerega ie bil v resnici lahko ponosen ves novinarski stan. Krsto ie pokrivalo nešteto vencev, gotovo mnogo nad sto. Med mirni je vzbujal posebno pozornost kraljev venec. ki je nosil na državni triko!ori napis: »Toni Schleglu — Aleksander«. Nadalje ie bil na krsti venec ministrskega predsednika generala Pere Živ-koviča. več vencev sorodnikov, krasen enec Jugoštampe in redakcije »Novosti«. Pozornost je vzbujal tudi lep ve- nec z napisom »Odličnemu jugoslovanskemu novinarju in tovarišu — »Jutro« Točno ob 11. so pričeli cerkveni obredi. ki jih je opravil škofijski administrator evangelske cerkve dr. Popp. Od pokojnika se ie prvi poslovil v imenu novinarjev tajnik zagrebške sekcije Novinarskega udružen.ia in urednik »Morgenblatta« Slavko Vodvarška ki je v daljšem govoru orisal pokoinega Schlegla kot novinaria borca delavca, špfa in tovariša ter oovdarial kako veliko izgubo in nenadome~tl ivo vrzel je zasekala smrt Tonike Schlegla v novinarske vrste. Nato so nameščenci Jugoštampe dvignili krsto in io v spremstvu novinarjev prenesli do groba Ov odprtem grobu se ;e poslOvil v lenem govoru od pokoinika publicist Milan Marjanovič v imenu priiateliev tovarišev in častilcev. 7a oso'b;e pe je spregovoril še dr. Jos:o Košutič nakar so spustili krsto v grob Po končanih cerkvenih obredih se je občinstvo okrog 1. popoldne razšlo. Krasno pomladansko solnce ie obsevalo zadnje zatočišče Tonike Schlegla, ko so se posiovljali od groba zadnji priiatelji. Sohlegiova oporoka Zagreb, 24. marca. Danes popoldne se je vršila žalna sena upravnega sveta Jugoštampe. Pri tej priliki je bila tudi odiprta oporoka, ki jo je sestavil Toni Soli lege! par dni pred svojo nenadno smrtjo. Za izvršitelja oporoke ie pokojnik določil svojega intimnega prijatelja dr. Juraja Pečareviča. S posebno ljubeznijo razpravlja oporoka v Jugo-št a trapi in njen'h listih. Delnice Jugoštampe, ki so bile v njegovi posesti, je zapustil Schlegel v enakih delih svo- Novi proračun znala 12.450 raifiionov Prvi službeni podatki o državnem proračunu za 1. 1929/30. Beograd, 24. marca. Prihodnje dni bo objavljen proračun s finančnim zakonom. Finančni minister bo istočasno z objavo pir o računa v »Službenih Novi-nah« sprenel novinarje ter jim podal daljši ekspoze o novem proračunu. Za enkrat je bilo novinarjem samo sporočeno, da znaša proračun 12 milijard 150 mil;jonov. Proračun je uravnote- žen rn realen. Finančni zakon bo vseboval izključno odredbe finančnega značaja, nanašajoče se na izvajanje proračuna. Vse one odredbe pre;šnj;h proračunov, ki so bile zakonodajnega značaja, so bile izločene in bodo. v kolikor bi se to izkazalo potrebno, združene v obliki posebnega spreminieval-r.ega in dopolnlnega zakona. »Halo! Radio Včeraj so svečano otvoril! tretjo radiooddajno postajo \ Jugoslaviji. Beograd, 24. marca. Slovesna otvoritev nove beograjske radio-oddajne postaje je bila danes ob 10. Otvoritve se je udeležilo mnogo občinstva. Kralja je zastopal polkovnik Pekič, vlado pa zunanji minister dr. Kumanudi in prometni minister dr. Korošec. Navzoč je bil tudi beograjski župan Savčič ter mnogo diplomatov. Ljubi jan. radio-po-stajo je zastopal pri otvoritvi inž. Osa-na. Otvoritveni govor po radiju je imel zunanji minister dr. Kumanudi, ki je povdarjal veliko važnost tega izuma in obljubil, da bo vlada z vso vnemo pod- pirala razvoj radiofonije v Jugoslaviji. Svoj govor je dr. Kumanudi zaključil z željo, da bi služila beograjska radio-postaja domovini in bila državljanom v pouk in razvedrilo Za ministrom je izrekel kratek pozdrav zastopnik kralja, nakar sta govorila še beograjski župan inž. Savčič in predsednik radio-družbe dr. Stojadinovič. Sledila je državna himna, nakar je pričel koncertni del programa. Na prostem je bilo montira-nih več zvočnikov, okrog katerih se je zbralo ogromno občinstva. Prihod ministra Karaoanosa v Beograd Velik sprejem na kolodvoru. — Pogajanja za prijateljski pakt. — Karapanos o grškojugoslovenskili odnošajih Beograd, 24. marca. Z manjšo zamudo je prispel z današnjim salonskim ekspresom v Beograd grški zunanji minister Karapanos v spremstvu grškega poslanika v Parizu Politisa, ki je bil svoječasno tudi poslanik v Beogradu. Karapanosa sta spremljala od Rakeka do Beograda dva odposlanca zunanjega ministrstva, z niim pa je •potoval tudi tajnik našega zunanjega ministrstva dr. Subotič. Na beograjskem kolodvoru so sprejeli odličnega gosta zastopnik zunanjega ministra dr. Kumanudi s celokupnim osobjem zunanjega ministrstva ter grški poslanik ■/. osobjem grškega poslaništva. V dvorni čakalnici sta imela Karapanos in dr. Kumanudi kratek razgovor, nakar se je Krapanos podal na grško poslani- štvo. Ob pol 5. popoldne sta se oba ministra sestala v zunanjem ministrstvu, kjer sta imela nad eno uro trajajočo konferenco. O konferenci ni bil :zdan komunike, vendar pa se iz službenih virov sporoča, da sta Kumanudi in Karapanos razpravljala o prijateljskem paktu med Jugoslavijo in Grčijo. Minister Karapanos ostane v Beogradu do srede zvečer. Nocoi je priredil njemu na čast. dr. Kumanudi intimno večerjo v Jockey-kluibu. Jutri opoldne bo grški minister gost kraljevske dvojice, v torek pa priredi banket ministrski predsednik general Živko-vič. Med vožnjo od Vinkovcev do Beograda je minister Karapanos sprejel beograjske novinarje, ki so se mu pe- jemu bratu Josipu, nečaku Dejanu. sinu svojega nedatno umrlega brata Hin-ka, in svojim dolgoletnim so trudu ikom pri podjetju, direktorjema M:lanu Divjaku. Avgustu Scholtzu in g'avnemu uredniku »Novosti« Slavku Jutriši. V oporoki je določil, da morajo postati delnice trajno v posesti ljudi, ki bodo nadalievali započeto delo v dosedanjih nieeovh intencVah in skrbeli za na-dalini procvit podjetja. Za noveiga pred^edrnka Jugoštampe ie bil :zvol:er dosedanji podpredsednik dr Roko Jokovič. za podpredsednika pa Franko Latkovič. Dosedanja direktorja Milan Divjak in Avgust Scholtz ostaneta na svofh mestih, glavni urednik »Novost'« Slavko Jutriša pa je bil imenovan za direktorja vseli listov Jugoštamoe. Voeralšnje aretacije Zsgreb, 24. marca. V zvezi s pre-skavo vodi šef kriminalnega oddelka je bilo tekom današnega dne izvršenih mnogo no vih aretacV. Aretiran'h je bilo okrog 30 oseb. kcj h mena pa čuva policija v najstrožji tajnosti. Preiskavo vodi šel krrrmalrcga oddelka dr Bogdan o v:č. Na policiji so se vršila ves dan zas š"var'a in konfrontacije Izmed arefraneov ki so bii prileti vče-aj. fih je bilo dar.es zopet nekaj iznščenih ker ce :e :zkaza!o. da z umorem n:majo nobene zveze. Policija posveča posebno pozornost l'u-dem. k; so t>o za vratnem umoru ;/g'-nili iz Zagreba kakor tudi vsem on m. ki so v posesti orožja Vendar pa oo-liciia sama priznava, da prečkava do-dej ni rodila poz'tivn'h rezultatov. Mali nasproti, ter jim podal naslednjo iZiavo: »Prihajam v vašn lepo prestolioo, da ru nadaljujemo v Ženevi pričeto delo. Sklen ti hočemo prijateljski pakt, ki bo krona našega sporazuma, doseženega in podpisanega v Ženevi. S tem bomo dali stvarno in najširšo formo prijateljstvu ki ie bilo posvečeno na bojnih poljanah in ki veže našo in vašo državo že iz davnih dr/.« Na vprašanje ali bo sporazum, ki je bil dosežen v Ženevi, nudil kakšne ugodnosti naši tranzitni trgovini, je Katapanos odvrnil: »Lahko rečem, da obsega naš ženevski sporazum vsa vprašanja ki tangira.io našo medse-boino trgovino Grčija je pristala na v^se ugodnosti in prepričan sem. da bodo vaši izvozniki popolnoma zadovoljni.« Zeppeiin nad Ljubljano ? Beograd, 24. marca. Notranje mini- , strstvo ie izdalo obvestMo. da bo zra* j koplov Zeppeiin na povratku s svoje : turneje nocoj ali iutri pasiral našo državo. Letel bo preko Trsta. Ljubljane in Maribora v smeri proti Dunnju. Na našem ozemlju bo vrgel pismo, naslov- i fieno na agencijo Ulstein. Kdor najde Pismo ter ga odda na pošto, dobi 500 Din nagrade. Oboni zbor Obrtne banke Beograd, 24. marca. Danes se ie vršil občni zbor delničarjev državne Obrtne banke pod nredsedstvom dr. Milana Stojadinoviča Zastopanih ie bilo 85.263 delnic z 8.409 glasovi. Izvoljena ie bila nova uprava, v kateri pa so ostali večinoma dosedanji člani s predsednikom dr. Stoia-dinovičem na čelu. Dvemiiijardna železniška nabavka Beograd, 24. marca Vlada je razpisala večjo nabavko materijala za železnice in državno paroplovbo. Plačilo za dobavljeno blago se bo izvršilo v bonih, ki se bodo obrestovali po 7 odstotkov in amortizirali v 10 letih. Celotna nabavka bo znašala 2 milijardi. Že dosedaj se je prijavilo okrog 70 tvrdk iz vseh delov Evrope. V prometnem ministrstvu je bila zato sestavljena posebna komisija ki ima nalogo. adel v agonijo ter mu je danes zjutraj ob 8. Parka prestrigla nit življenja. Mnogozaslužnemu pokojniku, odličnemu prvoboritelju za pravdo slovenskega naroda bodi med nami ohranjen časten spomin! volitve v i 51iren potek volitev - Ovacije duhovščini - Ogromna udeležba Izidi v novih provincah Rim. 24. marca. Pleb scitne volitve za novo fašistično zbornico so se po vsej Italiji izvršile popolnoma mirno. Do incidentov ni prišlo nikjer. Ze v zgodnjih jutranjih urah ie bil prihod volilcev v volilne lokale zelo velik. V mnogih krajih se ie končal volilni akt že pred določeno zaključno uro. Skoraj vsi kraii Italije so razobesili italijansko trikoloro. Tudi cestne železnice in avtobusi ter avtomobili sc se okin-čali z zastavicami. Svečano razpoloženje so še boli dvignile novorke fašistov: fašastične zveze in delavski s'n-dikati so namreč pošiljali svoje člane v strnienih vrstah v volilne lokale V večjih mestih ie šlo tudi duhovništvo na volišča korporatvno. s škofi na čelu: fašistične milice so duhovščino navdušeno pozdravljale. V zgodnjih dopoldanskih urah so prišli v volilni lokal Quartiere Borgo, ki se nahaja v neposredni bližini vatikanskega mesta, člani papeškega dvora. da oddajo svoie glasove: med njimi so bili najvišji dostojanstveniki cerkve. Tudi princi kraljevske hiše so se udeležili volitev. V Turinu je italijanski prestolonaslednik Umberto prispel v spremstvu perfekta in višiih oficirjev v volilni lokal, kier ie odda' svoj g1" Ministrski predsednik Mussol ni ie točno ob 7. zjutraj, kakor ie to včeraj napovedal. prišel v volilni lokal ter oddal svoi glas. Na ulicah zbrnn' fnc'V so mu prirejali viharne ovaci e. V Pa-lermo je včeraj prispelo 800 italijanskih emigrantov iz Tunisa. da oddajo svoje glasove. Iz italijanskih kolonij in inozemstva prihajajo resolucije in brzojavke. v katerih tamošnji Italijani, ki ne morejo zapustiti svojega bivališča, izražajo fašistični vladi svojo brezpogojno solidarnost. Končnoveljavni rezultati bodo znani šele jutri zjutraj. Volilna ud~le?ba ie bila po dosedanjh poročilih 80—90%. v nekaterih krajih pa je dosegla celo 100%. Tudi v novih obmem h provincah med slovanskim in nemškim prebi- valstvom volilna udeležba na zaostajala za ono v starih provincah. Kakor kaže že ime »plebiscitne volitve«. je šlo danes zato, ali odobrava prebivalstvo Italije ssdanji režim ali ne. Povsod je bila namreč vložena samo ena lista, kakor to predpisuje zakon, namreč lista vrhovnega fašističnega sveta. Prebivalstvo se je moralo torej odločiti le o tem, ali glasuje za to listo, al: ne. Vsak volilec, ki je prišel v volilni lokal, je dobil volilni listek v barvah italijanske fcrobojnice. Na listku sta bili natisnjeni beseda »da« in »ne« in volilec je moral podčrtati besedo. za katero se je odločil. V volilnih okrajih novih provinc so bili re7u'tat; naslednji: Trst: 46.036 volilcev. 45.022 da, 954 ne. 60 giasov neveljavnih. Buzet: 2422 vpisanih: 1932 volilcev, 1920 da, 3 ne, ostali neveljavni. Dekani: 1731 vpisanih; 1695 volilcev, 1645 da. Herpelje: 688 vpisanih; 594 volilcev 594 da. Koper: 2295 vpisanih; 2252 volilcev, 2245 da. 7 ne. Buje: 2013 vpisanih, 1867 volilcev, 1862 da. 5 ne. Postojna: 1526 vpisanih, 1434 volilcev, 1356 da. 9 ne, ostali neveljavni. Vrtojba: 800 vpisanih. 725 volilcev, 720 da, 5 ne. Zader in Lastovo: 2759 vpisanih, 1122 volilcev, 2722 da. Pazin mesto: 707 vpisanih. 646 volilcev, 6<1 da 5 ne. Grof Bethlen gre v Rim Trst,, 24. marca. Nocoj je dospel -em-kaj madžarski ministrski predsednik ^'rof Bethlen, ki potuje v Benetke, kjer bo ostal preko Velikonočnih praznikov Za dva dni bo odpotoval v Rim. kjer bo imel sestanek z Mussolinijem._ Geslo sedanjosti Lepo in okusno sc obleči je umetnost. Vam pokažejo izložbe pri tvrdki P. MAC DIČ, UUBBLJANA, nasproti glavne poš Nedelja občnih zborov Krasno uspelo zborovanje Kola jugoslovenskih sester, daljna zborovanja in posvetovanja. Na- Ijubljana, 23. marca. V beli dvorani »Uniona« se je danes popoldne vršil zelo lepo uspel občni zbor »Kola jugoslovenskih sester«. Udeležba je bila mnogoštevilna; častno so bile zastopane skoro vse podružnice Kola v Sloveniji, prišle so dele-gatinje tudi iz Prekmurja in oddaljenih krajev mariborske kakor tudi ljubljanske oblasti. Občni zbor je otvorila in vodila dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva. Prisrčne ovacije češkim ženam. Predsednica Kola ga. Franja Tavčarjeva .ie v uvodnem nagovoru naj-prisrčneje pozdravila zastopnici Jed-note slovanskih žen: predsednico, agil-no boriteljico za pravice slovanskih žen go. B. Smolarevo-Čapko.vo in podpredsednico go. Marijo Dostalovo-Tretjakovo. Navzoče slovenske žene so priredile obema posestrima najprisrč-nej-še ovacije. Predsednica ga. Franja Tavčarjeva je povdarjala, da ste obe mnogo pripomogli k razvoju in napredku organizacij slovanskih žen. Podali bosta kratke referate o važnosti Jednote slovanskih žen. s pomočjo katere se bodo navezale še tesnejše vezi med vsemi slovanskimi ženami. _ Predsednica Jednote ga. Smolareva-Čapkova je nato v češčini pojasnila program novega ženskega gibanja, ki stremi za tem, da se vsa slovanska ženska društva strnejo v mogočno or-ganizcijo. Doslej so se že prijavile k Jednoti poljske, slovaške, ruske, bolgarske in srbske ženske organizacije. Olavna naloga Jednote je delovati za zblžanje slovanskih žen na kulturnem, gospodarskem in socijalnem polju. Jednota stoji nad političnimi strankami Slovanske žene imajo svoj smoter v tem, da negujejo med narodom staro slovansko kulturo. Na svojem potovanju ix) Jugoslaviji je gospa opazila mnoge zanimivosti, ki nujno vsiljujejo paralelo med češkoslovaškim in jugo-slovenskim ženstvom. Češkoslovaške žene že imajo volilno pravico, med Ju-goslovenkami pa se opaža žilava agil-nost v borbi za povzd:go in vzgojo žene. Posebno slovenske žene kažejo mnogo razumevanja in zanimanja za vsa ženska vprašanja in stremljenja. V imenu slovanskih žen izraža gospa Smolareva prošnjo, da se tudi Slovenke pridružijo veliki organizaciji slovanskih žen. Podpredsednica ga. M. Dostalova-Tretjakova je nato v ruskem jeziku opisala delovanje ruskih žen v Pragi, ki so ustanovile »Samopomoč ruskih žen«, ki že tri leta redno prireja razstave nazrazličnejših izdelkov ruske žene. Ona ie arbivarka Jednote ter zbira najrazličnejši zgodovinski materija!. ki se nanaša na borbe slovanske žene. V »Lini« se objavljajo najzanimivejši članki o zgodovini in delu slovanskega ženstva. Prosi, da postanejo tudi slovenske žene sotrudnice. Ga. Sniolareva-Capkova je končno še obeležila od Jednote započeto akcijo glede izmenjavanja studentinj. Iz Jugoslavije nameravajo sprejeti v Prago tri študentinje. eno Srbkinjo. eno Hrvatico in eno Slovenko, ki naj bi se poglabljale v študij stremljenj slovanskih žen. Nasprotno pa se bodo poslale 3 Cehoslovakinje (Cehinja, Moravanka in Slovakinja) v Jugoslavijo, da se seznanijo z razmerami jugoslovenskih žen. Ob počitnicah pa bi se izmenjalo deset otrok, ki naj bi uživali gostoljubje pri obeh bratskih narodih. Organizirati namerava Jednota tudi poseben radio-promet med obema državama. Ga. Franja Tavčarjeva se je v pri- i srčnih besedah zahvalila obema zastopnicama Jednote za njiju referat, nakar je predlagala udanostno brzojav- j ko kralju. Spomnila se je tudi umrlih članic Helene Bavdekove. Vide Ga-brščekove. Albine Kochove, Ane Hu-dovernikove in drugih, izrazajoč iim lepo uosmrtnico. Zanimivo poročilo tajnice Tajnica ga. .Mra Engelmanova je podala izčrpno poročilo o delovanju Kola v preteklem letu. Kolo ima že osmi občni zbor, ki se ro tradiciji vrši vsako leto na cvetno nedeljo. V razmeroma kratki dobi se je Kolo močno razvilo ■n poseglo že v mnoge kraje na kmetih, kjer vlada med kmečkimi ženami veliko zanimanje za to organizacijo. Lani je Kolo izvedlo mnoge lepe načrte. Podružnic. odi c sno peverjeništev šteje sedai Kolo v Sloveniji 42. Celotno število članic znaša 5050. od teh v Ljubljani 1200. Lepo sc- razvija podružnica Kranj, ki šteje že 12 poverjeništev z 1125 članicami. Pa tudi ostale podružnice delujejo marljivo in požrtvovalno. Poročilo nato navaja posamne akcije Kola na humanitarnem, kulturnem, socijalnem in gospodarskem področju. Posebno Jepo je uspela akcija za bo-žičnico. Članice so nabrale v gotovini 16.486 Din in mnogo blaga. Po teh navedbah ie gospa Engelmanova izjavila: — Ko je ob času strašnega mraza beda nekaterih naših ljudi postaila skrajna in se je naša blagajna zaradi mnogih že izročenih podpor osušila, smo se ohrniile na uredništvo »Jutra«, ki je zbiralo fond za gladujoče ter smo priporočale naše najbedejše za obdaritev, ki so bili tudi uslišani. Bodi izrečena načelniku g. Ribnikariu tudi na tem mestu prisrčna zahvala! Kolo jugoslovenskih sester je imenovalo za častno članico go. Lujizo Bargate. soprogo rudniškega ravnatelja v Mežici, ki mežiški podružnici letno naklanja velike podpore, tako za božičnioo 10.000 Din in ravno toliko za počitniško kolonijo. Plemenita Angležinja ima čuteče srce za bedno deco na naši severni meji. — Svoje poročilo je ga. Mira Engelmanova zaključila z ognjevitimi besedami: »Kolašice ne smejo obupati! Obupala ni niti majka Ju-govičev, ki je po strašni kosovski tragediji. tolažila devet vdov z besedami: Naše pleme poginuti neče! Jaz pa vam kličem: Nase kolo pa prestati neče!«.. Tajnici so zborovalke priredile prisrčne, viharne ovacije. Blagajničarka ga. Vita Zupančičeva je podala pregledno poročilo o finančnem stanju društva. Prometa ie imelo Kolo preteklo leto nad 270.000 Din. Lanska »oljka« je prinesla 781575 Din čistega dobička. — Ga. Franja Tavčarjeva je k sklepu poročala o akciji Ko-lašic za zgradbo »Dečjega doma Fra-nje Tavčarjeve«, ki so jo članice izvedle povodom njene 60'etnice. Akcija je donesla 146.785 Din. Z vzklikom je bil izvoljen stari odbor z nekaterimi izpremembami z go. Franjo Tavčarjevo kot predsednico na čelu. Dalje je občni zbor z odobravanjem sprejel predlog podružnice v Zagorju, da se pokrene akcija za vzgoje-vališoe nedoletne moralno pokvarjene dece. Končno je občni zbor soglasno sklenil, da pristopi Kolo k Jednoti jugoslovanskih žen. S tem glasovanjem, ki je bilo lepa manifestacija slovanske vzajemnosti, je bil krasno uspeli občni zbor naših Kolašic zaključen. Zborovanje agrarnih interesentov V salonu restavracije »Pri Levu« se je vršilo dopoldne veliko zborovanje agrarnih interesentov, ki se je spremenilo v usta« novni občili zbor »Zveze slovenskih agrar* nih interesentov v Ljubljani«. Ustanovne* ga občnega zbora, na katerem so bila odo« hrena že potrjena pravila organizacije, se je udeležilo prav veliko število zastopnikov agrarnih interesentov iz vse Slovenije. Občni zbor je vodil g Albin Prepehih, ki je navzočim natančno obrazložil potrebo *ake organizacije, kajt' v zadevah agrarne reforme in spričo pripravljanja agrarnega zakona morajo zlasti slovenski agrarni interesenti strogo paziti, da re bodo zopet prikrajšani in razočirani Ob koncu zboro« vanja je bila sprejeta primerna resolucija tor je bil izvoljen odbor s posestnikom Iva* nom S ražišarjem kot predsednikom in A. Prepeluhcm kot Dx*pri-dses:rikom na čelu. Občni zbor najstarejšega ljubljanskega pevskega društva r Popoldne ob 14. se je vršil ob lepi ude* ležbi članstva 45. občni zbor najstarejšega ljubljanskega pevskega društva »Slavec«. Otvoril ga je predsednik g. Ivan HI a d* n i k z daljšim govorom, navajajoč, da se je borilo društvo v preteklem letu z veli* kimi težavami. Bilo je brez društvenih lo* kalov, zaradi česar je bilo močno ovirano društveno delovanje. Šele po dolgem iska« nju se je posrečilo najti lokal v Gregorči* čevi ulici 5, ki pa ga je moralo društvo po« polnoma renoviTati. Lani je dobilo društvo novega pevovodjo g. Repovža. Zbral je okoli sebe 80 pev* cev in pevk broječ pevski zbor, ki je uspeš« no nastopil na župnem koncertu. Drugih nastopov društvo ni moglo imeti, izvzemši onih pri pogrebih podpornih in ustanovnih članov. Tajnik g. Boris Roš je navedel, da je imel odbor tekom leta 21 odborovih sej, da je priredil 11 sestankov, 1 zlet, Silve« strov večer in maškarado. Društvo šteje se« daj 36 pevk in 54 pevcev. Letcs bo nasto* pil na velikem koncertu v BeogTadu. Po« hvabio je omeniti starejše pevce, ki 6e že dolgo vrsto let zelo agilno u dejstvu jejo v društvu. Za tajniškim poročilom so sledila poro« čila ostalih društvenih funkcijonarjev. Ze* lo zanimivo je bilo arhivarjevo poročilo, iz katerega je razvidino, da ima »Slavec« naj« bolj bogat arhiv izmed vseh tukajšnjih pev* skih društev. V arhivu se nahaja 12 origi* nalov, ki so jih darovali skladatelji, 49 ko« mičnih prizorov, glasov, in sicer za moški zbor 13.194, za ženski zbor 383, za mešani zbor 4611; partitur: za moške 3078, ženske 138, mešani zbor 559, instrumentalnih 210, cerkvenih 219. Pri volitvah, ki so se vršile z listki, so bili izvoljeni: predsednik Ivan Hladnik, od« bomiki: Boris Roš, Franc Merše, Cene Jan* čigaj, Miro Berginc, Stane Kovic, Drago Drnovšek, Stane .Tager. Srečko Župančič; namestniki: Tone Likozar, Lojze Župančič in Cvetko Novak: zastavonoša Boris Roš; revizorja Fric Krainer, Ludvik Logar; na* čelnica ženskega odbora Rozi Roševa, od* bomica Jožica Pengalova in namestnica Mira Ostrinova. Občni zbor trgovskega gremija v Mariboru G. Vilko Weixl 10 let predsednik gremija. Maribor, 24. marca. Snoči se je vršil v Gambrinovi dvorani lepo obiskan občni zbor premija trgovcev v Mariboru, kateremu so razen članstva prisostvovali tudi obrtni referent mestne občine g. dr. Rod osek, zadružni nadzornik g. Založnik in zastopniki pomočniškega zbora. Letos predseduje gremiju že deseto leto veletrgovec g. Vilko" Weixl, ki je bil lani izvoljen ponovno za dobo 3 let. Ta doba je doba težkega dela in borbe za zaščito trgovskih stanovskih interesov. Zborovalcem .ie g. Weixl podal obširno poročilo o delovanju gremija za časa vseh teh let. Prvi občni zbor gremija se je vršil 19. julija 1919 in je imel tedaj še dosti nad polovico nemških članov. Ta občni zbor se je vršil po petletnem presledku. Razdrapane povojne razmere so zarisale ostro sled gospodarskega življenja in mnogo truda in borb je bilo potrebnih, preden se je vsaj kolikor toliko uredilo. Izredno težavno za trgovce ie bilo tudi leto 1920., ko je bil v veljavi veriž-niški zakon in so se podeljevale obrti ne glede na sposobnost, dočim se je trgovcem prepovedala prodaja alkoholnih pijač v steklenicah, jajc in mleka. Po posredovanju gremija je tedanja deželna vlada svoje uredbe umaknila. Gremiju je uspelo leto dni pozneje, da je dobil svoje zastopnike davčne komisije in z njimi vred vpogled ter delno odločevanje pri odmeri gotovih davkov. Gremij se je mnogo trudil tudi za preobnovo stanovanjskega zakona in za obstoj trgovskega bolniškega in podpornega društva. Stalno se je boril gremij za izenačenje davščin v vsej državi, za ukinitev davka na poslovni promet in proti novo uvedenim oblastnim dokladam. Zbornico za trgovino je podpiral z mnogimi nasveti. Lani so se uvedle praktične preizkušnje vajencev po strokovnih komisijah in tudi v črnogorske pripovedke Kam segajo možgani Neki Cuca jc prišel v Cetinie in na trgu prodajal krompir. Sede! je na svoji vreči in pušil iz čibuka. Dojde k niemu tujec, ki je nosil trd klobuk na glavi. Jame ga iz-Ptaševatj o razmerah v Črni gori in kako postopajo z narodom oblast va in Gospodar. Možak ga posluša in neprestano kadi. Nazadnje se naveliča vsiljivca Da mu reče: »Ah. pameten si. gospod! Ampak, ali imaš dotod možgane?« Pri tem ga potreplia s cedro po cilindru, da se iztrese ves pepel nanj. Naj napadeta od strani Ob napovedi balkanske vojne. sta bila dva Črnogorca v Bolgarski, kamor sta poprej priromala radi zaslužka. »Ka? hočeva sedaj?« se jameta med seboj posvetovati. »Kosovo se maščuje. Turška carievina se ruši. midva pa nai bi mar zakasnela?< »Brzojaviva vojnemu ministru.'? »Dobro!« In sestavila sta telegram: »Vojnemu ministru — Cetinie. Naj li prideva tjakai ali pa nai udariva odtod z boka?« Jevtovo izpričevalo Kapetan Jevto Miletin dobi naredbo s Cetinja. naj da pismeno potrdilo o vedeniu r.ekega Nikšičana. ki ie bil na slabem glasu zbog raznih nečastnih činov. Jevto ukaže pisarju, naj sestavi to uve-renje. Pisar je prišel v stisko: svedočbo mora napisati pa se boji povedati, kar misli o človeku, ki se za stvar tiče. Jevto: »Piši. dečko!« »Kako. gospod Jevto?« Takole: »Boga'se ne boji. a ljudi se ne sramuie!« »Ali je treba še kaj. gospod kapetan?« »Ne. ne. nič več.« Čevljar in Bajo Ibrov Neki Čevlian je prosil Baia Ibrova Pa-vičeviča iz Dola Pješinovačkega. naj mu pove. kako mu ie on kot človek pogodu. »Kaj bi ti pravil, sai ti od tega ne bo nič bolje.« »Eh. stric Bajo. le povei mi. Milo mi je, da izven, kaj o meni misli kakšen junak in poštenjak.« »Daj, pusti to. ČevJjan. ali Da vorašai koga drugega!« »Nikakor ne. Kar ti mi reci. človek božji.« »Pa naj bo. Evo: ugajaš mi kakor največja pasja nesnaga od nesnage, katero ie Čevo dalo. odkar ga ljudje oamtiio.« Orel štiridesetil let Neki kapetan. po rodu Srbiianec, s službo v Dubrovniku, je slišal, da živi v Ko-toru Milo Djekič iz črne gore. znan kot velik šaljivec. A ker je i kapetan smatral sebe za duhovitega človeka, se naooti naravnost k Milu, da bi se nadtnodrovala. Ko sta se našla, reče kaoetan. da je prišel, ker je želel neposredno čuti niegovo duhovitost. »Ste li imeli drugega posla, gospod kapetan?« »Nisem nobenega drugega.« »A koliko vam ie let?« »Natanko štirideset« »Prvikrat slišim, da osel živi štirideset let. Pri nas namreč osli dosežejo naiveč petnajst do šestnajst let.« Zakaj se kdo vojskuje V svetovni vojni so avstrijski vojaki ujeli nekega Pješivca pa ga z zavezanimi očmi povedli skoz tabor k svojemu poveljstvu. >Odkod si ti, vojnik?« ga vpraša zapo-vednik tabora. »Jaz sem Črnogorec.< >Pa zakaj se vi Črnogorci vojujete, a?< »Mi smo, gospod, siromaki, pa da kaj dobimo. Ampak čemu vojujete vi, ko 6te, kakor sem slišal, bogati ?< »Mi se bojujemo za čast in domovino.« >E, pa tako je. Vsak se bori, da doseže lo, česar nima.< Vsi med orožnike Predstojnik Čarni iz Gacka ie hodil po vaseh v Hercegovini, da izvrši neko nadziranje. Dospe! ie v selo P., na sami meji črne gore, in se ustavil ori ocancu Sufiču. »Kie so. očka. lopovi?« »Duše mi. na vasi ni nobenega, vsi so se zapisali v žandarie.« Kadar ustreli v sukno Med vojno sedemdesetih let ie list »Čr-nogorac«. ki le izhajal na Cetiniu. po vsaki bitki priobčeval imena in oriimke častnikov, glavarjev — a samo število poginulih vojnikov. Častniki so nosili do navadi suk-neno obleko, preprosti voiaki na kožuhe. Čitajoči te novine voiaki ooaziio to razliko v objavljanju. In eden voiakov pripomni na glas: »Hvaia Bogu. budie. glejte čudo! Kadar poči v sukno — sliši ves svet. A kadar noči v kožuh, čuie samo tisti, kije pod kožuhom.« Usta naj mu zamaši Novica Nikolič ie s svojimi dovtipj venomer zbadal črnogorske veliake. Ko so se ga naveličali, so ga zatožili ori knezu Nikoli. Knez ga prizove in reče: »Ti, Novica, mnogo govoriš.« »A ti mi. Gospodar, zatvori usta s kruhom, pa ne bom nobene več črhnil.« Novica ie v kratkem dobil službo. (Po M. M. Pavičeviču.) drugih ozirih se je mnogo storilo za dober trgovski naraščaj. Predsednikovo poročilo so z borova Id s priznanjem in odobravanjem sprejeli, oru so dali absolutorij in tako se je zaključilo to jubilejno zborovanje mariborskega trgovskega gremija. Za procvit Kranjske gore Kranjska gora, 24. marca. Danes se je v Kranjski gori vršil prav lepo uspel občni zbor agilnega in za tujski promet vestno skrbečega Letoviškega dru« štva. LTdeležba je bila naravnost sijajna. Zvezo za tujski promet v Sloveniji sta za« stopala predsednik dv. sv. dr. Rudolf Mani in tajnik g. Piaitar. Letoviško društvo pra= znujc letes 25=letnico obstoja. Lahko je po« nosno na svoje uspehe; pridobilo si je ne« venljivih zaslug za povzdigo in napredek Kranjske gore, našega odličnega letoviške« ga kraja. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik g. Šef man, ki je v svojem poro« čilu kratko očrtal nalogo in smotre društva. Tudi poročila ostalih društvenih funkcijo* narjev so ugotovila lep napredek društva. Vsi občani z vnemo sodelujejo za procvit Kranjske gore. Občni zbor jc podrobno razpravljal v prvi vrsti o načrtih glede gradnje moder« nega kopaiišJa v Pišenci. Stroški so prora« i.a • i n -l.:....c oo eno najlepvh m najmodernejših v Jugoslaviji. CA; J:, jenu h i t i Kranjske gore kakih 15 minut in bo komh rtr.o opremljeno. Zgra« jenih bo več lepih kabm. Kopališče bo be« ton i ran o in obenem preskrbljeno z ogre« valnimi modernimi napravami, edinstveno v Ji:g>slaviji. Predsednik Zveze za tujski promet g. dr. Rudolf Marn je pozdravil občni /bor ter iz-rekcl pohvalno priznanje društvu za požrtvovalna delo v prid prt*« spehu Kranjske gore Med 68 tujskepro* metnimi društvi jc kranjskogorsko Letovi* iko društvo med najagilnejšimi. Pohvalno je treba omeniti tudi občinski svet, ki je sklenil, da se stroški za gradnjo kopališča krijejo iz dohodkov letoviškega davka. Predavanje dr. Josipa Wiifana Akademski klub za Društvo naroden' opozarja ponovno na predavanje, ki ga b') priredil jutri, v torek 26. t. m. točno ob 18. v zbornični dvorani univerze. Predaval bo bivši slovensko«hrvatski )>:>* slanec v rimskem parlamentu dr. Josip \Vit« fan o temi »Manjšinsko vprašanje in Slo« vani«. —— Nedelja v Newyorku Nedelja v Newyorku ni dan počitka v našem zmlslu. Sicer so res skoro vse trgovine zaprte, sicer se ljudje šetaio — prav tako kakor se šetaio v delavnikih — tudi očete vidiš, ki vodijo svojo deco na sveži zrak. Pozno dopoldne ie. na poldan gre že. mesto sc prebuja: že davno udaria mogočni utrip podzemske železnice v njegovih žilah. Toda še zmerom zastirajo večino zaprtih oken voščenožolte zavese. Toplo ie: solnce je visoko nad širokim tokom ljudi in srebrna megla visi na kupolah stolpov. Na cestah so se stvorile skupine; zbiraio se na slončnih mestih: ijudie se leno naslanjajo na zidove hiš. sede na razprostrtih časopisih na tleh ali pa na zložljivih stolčkih in zro trudno in brez zanimanja v topii dan. Newyorčan ne ve kal početi ta dan. zakai tempo tega mesta v delavnikih mu tako zelo izpolniuie življenje. da mu še v nedeljo odmeva od njega. Zanj ie ta dan izgubljen, izgublien za kupčijo; najrajši* bi spal in spi do opoldne — drastično sredstvo proti dolgočasili, ki nred Prerez orjaške garaže galom za avtomobile. ,\C«v:j rKU njim kapitulira kakor pred sovražnikom, pred katerim ne občuti drugega kakor neugodje. Slabe volje ie in žene ga. da bi karkoli storil, morda da bi šel k priljubljeni dopoldanski filmski predstavi v kak kino. Preveč se ic bil zanemaril. Ne\vvorčan. in zato mu ie tako v nedeljo. Nima stanovanja, kjer bi sprejel goste, kier bi v prijetnem kramljanju prebil dan v krogu svoie rodbine: v Ne\vyorku je nemalo stanovanj, kier nimajo niti poštene mize. Ne ve. o čem bi govoril, zakaj nič se ne zgodi, o četner bi mu bilo vredno razmišljati. To mesto ca ie usužnilo: trda in železna ie niegova disciplina, njegov utrip je kuočiia in zaslužek, sleherna sekunda ie denar. To gigantsko mesto nagania vse tc milijone Hudi v brez-krajno drevenie. ki ie brez začetka in ne pozna konca. Kaj nai bo potem taka nedelja, ki se vriva v tuii .ii krogotok? Človek io jemlje na znanje kakor staro postavo, ki se ii na zunaj pokorava. Ven iz mesta! Če ima avto. ubeži z niim na deželo. Ali pa ima weekendsko hišico ali Pa naieto stanovanje nekaj ur od Newvorka. kjer prebije svoi nedeljski odmor. Ali Pa se za nekaj ur odpelje v avtu in se poleti, ko ie toplo, preseli z rodbino v maloštevilne še nezazidane predele Neivvorka. v Cortland-ski park ali pa na obal Conev Islanda. kjer drema naprej. Tam vidiš ljudi v priljubljenih srugalnikih: on je na levi. ona na desni, ona zeha. oba pa zdolgočaseno strmita predse. Ob cesti, na travniku, stoje »cars«. avtomobili: poleg koles ostanki piknikov. Gramofon hrešči kako zamorsko popevko. Morda nlešeio prijateljice kak foxtrott. nol soortno. pol zdolgočaseno. Včasi slišiš tudi smrčanje, ki prihaja v umerjenem ritmu iz zaprašenega, dosluženega Forda. Pobožnosti s plesi in saksofoni Američan gre tudi rad h kuriioznim po-božnostim v hišice, neznatne in nepomembne na videz, ki jih ie na stotine in tisoče med stanovanjskimi hišami. Čudna imena sekt. ravnateljev in vodij, čudni programi, ki spominjajo na variieteiske: zabava, ples, predavanje, vmes pa prooovedi in filosof-ske epistole. Šivalne stroje vidiš kuhiniske predmete, godala, niti saksofona ne manjka Fakirji nastopajo v indiiski opremi, budisti. svečeniki Lame, in vsi umeio špekulirati s treznimi dušami, ki iih nekie skrito žene v romantiko, sicer bi ne bile človeške duše. Zakai vse, kar vidimo in slišimo na teh vnešenih večerih in pri opoldanskih pridigah in na matinejah, kroži vendarle samo okoli nravečne želie človekove do neznanem, neumliivem. do romantičnem, čigar prelesti trdo. železno, diktirano življenje tega mesta nc pozna. Niegovi svojevrstni klubi in društva spadaio zraven, ne izvzemši Ku-kluks-klana. In spet ie vse brusiness in ne more ven iz velikega magičnega krosa, ki si ga ie to ljudstvo samo ustvarilo. Z grenkostio in s prikrito nezadovoljnostjo opaža Američan, da govori ves svet zgoli o ameriški industriji in o niegovi trgovski sposobnosti, o ničemer drugem — in koprnenie po tem, da bi stari svet vendar že povedal kaj drugega o Američanih se pretresljivo javlja v niih izražanju in prizadevnosti. Toda vselej ie jačii oni magični. neizrekliivo mogočni krog. ki sili vse Američane ood peto svojih zakonov. Dame v krepu kot kuharice I ii v tem tudi Gospodov dan 111 izjema. On sodi zraven, kakor pač vse sodi zraven. V City, ;.do\vtownuo.-, kakor jo tu imenujejo, je ta dan počitka docela izgubil svoje nedeljsko lice. V tisočih se gnetejo ljudje mimo restorantov, se stiskajo v kavarnah, kjer naglo použijejo svoj luneh, kakor na delavnik polnijo lokale in slaščičarne. Dame v temnomodrih oblekah in žoržetnega krepa, z drobnimi tenčičastimi pentljami i:a zapestjih in z debelim: bisernimi ogrlicami stoje pokraj leskečočih se plinskih štedilnikov in električnih pražiinic, ki so povsodi postavljene v bližino velikih oken ob cesti, in pečejo, s težkimi prstani na rokah, krofe, rogljiče in vafelne pred očmi veletoka pešcev, ki se zunaj veselo in objestno hrumeč počasi pomikajo naprej. Tudi trafike so odprte. Pred luksuznimi kini se kupičijo ljudje, na stotine jih je ,ki potrpežljivo čakajo, da pridejo na vrsto. Predstave se začno ob desetih dopoldne, te so cenejše, in se končajo s ^polnočno revijo«, ki se začne ob pol eni po polnoči. Newyork ne spi.. Življenje teče v trgovinah, na cesti, v restoranih. v kinematografih in klubih. Film, jazzband, girls, balet Kino prenapolnjen ob najvišjih cenah, re-storani zasedeni do poslednjega prostorčka, ceste neprehodne od tisočev ljudi, podzemska železnica tako polna, da morajo sprevodniki potnike malone s silo potiskati v vozove — tudi v tem se nedelja ne razlikuje od delavnikov. Nemara je naval v nedeljo celo še večji. Nedeljski Američan sedi v svoji nezadovoljnosti po ure in ure na mehkih blazinastiii stolih v gledališču, vesel, da bo štiri, pet ur nekaj videl in slišal, da mu bo minil čas. V loži in na balkonu puši svoje cigarete, se s svojo ženo temeljito namolči ter zdaj pa zdaj zdolgočasen pogleda ria uro. Nihče ga ne podi s sedeža. Predstave teko brez premorov. Tako .ie spet v tempu, ki se mu prilega. Ba- s- leti, plesni akrobati se menjavajo s komiki in pevci, girls s plesalci šlagerjev, velik orkester igra uverturo in izgine spet v po-grezalu ,jazz-band na odru tekmuje s priljubljenimi črnskimi popevkami. Vmes pa govoreči film in tedenski žurnal in stvar se začne brez vsakršnega premora spet od začetka. Solo-orgle mu zabuče šlagerje. razkošno opremljen jazz-band je iznenada v biedermeierskih nošah: in glej, pravi, pristni štajerski kmetje mu plešejo originalne španske, južnoameriške ali mehiške plese. Večer — konec nedelje In potem je večer. Na cestah postane glasneje. Od onih, ki so se vrnili z izletov, od tisočev, ki prihajajo z boksarskih ma-tehev, in neštevilnih drugih, ki se po prespanem popoldnevu zbujajo v novo življenje. Zakaj večer je in divji tempo grabi znova mesto in njegove ljudi. Na cestah drevi promet, podzemski vlaki grme v kratkih presledkih skozi postaje in svetlobni reklam šopi sipajo pestre, begajoče žarkovne snope v brezzvezdno noč. Tedaj je konec nedelje: poraja se ti občutek, kakor da je prav tako, kakor da postanejo ljudje šele tedaj znosni, kadar so spet blizu zaslužka. SK Ilirija državni prvak v cross country teku Lep uspeh llirijana Sporna - Okrnjen pričetek prvenstvene nogometne sezone v Sloveniji -Mariborski prvak razočara - Odstop celjskih Atletikov - BSK zmaga v Prostejovu Sto let Cambridge-Oxford Dogodki cvetne nedelje v Ljubljani in okolici Sezona izletnikov v najlepšem razvoju, sličice iz Ljubljane. — Iz zapiskov poHcijake kronike. Zagreb, 24. marca. Danes se je vršil na tekališču v Crnomercu, ki je prav pripravno za take prireditve, cross country tek na 10 km za prvenstvo države. Startalo je približno 40 najboljših tekalev na aoige proge, med njimi tudi moštvo nase Ilirije, ki si je izvojevalo krasen uspeh- Kot moštvo je zasedlo prvo mesto ter si s tem priborilo časten naslov državnega prvaka v cross rountrv teku. Med Ilirijani je najbolje odrezal Sporn, ki je vodil do 200 metrov pred ciljem. Zasedel je drugo mesto. lo-leg Ilirije so startala moštva beograjske Jugoslavije in zagrebških klubov Concor-dSa, Marathon in Hašk. Beograjska Soko je poslal znanega olimpijca D. Štefanovi?«. . , Takoj v začetko tekmovanja je prevzel vodstvo Predanič, kateremu so sledili Zemljak, Kumer. Stefanovič in Šporn. Ta vrstni red ee je skozi več rund vedno menjal. Končno prevzame definitivno vodstvo Sporn od ljublianske Ilirije, za njim pa sta bila Predanič in Stefanovič. V drugi grupi so bili Zemljak, Valentekovič in Kumer. Proti koncu tekmovanja se je zdelo, da je zmaga Špornu že zas i purana. V predzadnji run-di pa je Predanič vedno bolj pritiskal. V zadnji rundi je bil 40 m za špornom. V krasnem finishu je 200 metrov pred ciljem pretekel Šporna ter kot prvi rezal cilj. Šporn je 10 metrov za njim prišel kot drugi. Rezultati poedincev so bili naslednji: 1. Luka Predanič (Concordia) 35:17-2, 2. Sporn (Ilirija) 8 metrov za njim, 3. Stefanovič (Soko) 30 m za Predaničem. Sledili so Bančič (Jugoslavija), Kumer (Ilirija), Kumer (Marathon), Valentakovič (Hašk), Senčar (Ilirija), Tinta (Ilirija), Zemljak (Marathon) itd. Plaeement moštev je bil naslednji: 1. Ilirija (21 točk), 2. Marathon (44 točk), B. Jugoslavija (46 točk), 4. Concordia (49 točk), 5. Hašk (50 točk). Nogomet Domače prvenstvene tekme Včeraj se je v Celju in Mariboru pričela spomladanska prvenstvena sezona. Ljubljana je ostala brez prvenstvenih tekem prvih moštev, ker Jadran proti Iliriji ni nastopil, zaradi česar izgubi tekmo z 0 : B. Za včeraj določena tekma med Primorjem in Slovanom ee je sporazumno odgodila za danes popoldne. Na igrišču Ilirije se je danes vršila le prvenstvena tekma. rez. Ilirija : rez. Jadran 7 : 2. Ilirijanska rezerva je predvedla lepo igro in je bila nasprotniku glede tehnike in skupne igre nadmočna. Primorje je porabilo presti termin za to. da je poslalo svoje juniorje v borbo proti SK Krakovu. Primorie juniorji : SK Krakoro 9 : 0 (4:0). Najmlajše moštvo Primorja je želo svoj prvi letošnji uspeh. Vide:i so bili sadovi marljivega treninga, dočim je pri Krakov-čanih bilo ojaž^ti baš nasprotno. Krakov-č.?ni so ktnalu podlegp tempu nakar so Primorjan; postavljali m p>'taviii gornji rezultat. I. SSK Maribor : Svoboda 7:4 (4:0) Maribor, 24. marca. Prvi nastop nogometašev mariborskega prvaka je na vsej črti razočaral. Dolgi zimski odmor in površni trening pred otvoritvijo sezone sta imela za posledico, da je moštvo kljub zmagi doseglo v tekmi proti zadnjeplasiranemu klubu zelo neugoden rezultat, ki ga je oropal najboljšega razmerja golov. Niti napad, niti obramba nista zadovoljila. Najboljša je bila krilska vrsta, ki pa je v drugem polčasu opustila. Napad je obnemogel ze v prvi polovici. V drugem polčasu pa je tako opešal, da je obramba sicer šibke Svobode z lahkoto onemogočila približanje nasprotnika. Branilca sta imela nesreče® place-ment. Vratar ni zakrivil neugodnega rezultata. Svoboda je nastopila v pojačeni postavi ter izdržala 'tempo do konca, kar je bilo za Maribor usodepolno. Moštvo prvaka, ki je vodilo že s 5 : 1. i® popustilo pred vztraj-nejšo enajstoric-o. ki sicer ni pokazala izrednih kvalitet, vendar pa je s svojo odločnostjo dosegla zaporedoma štiri gole, kar je pač izreden" uspeh za moštvo, ki je v vseh prvenstvenih tekmah beležilo aktiva z ničlo. Sodil je zelo dobro g. dr. Planinšek. Rapid : Železničar 2:0 (1:0) Drugo presenečenje je bila zmaga Rapida nad boljšimi Železničarji. Po igri je zmago zaslužil železničar. V prvem polčasu eta bili moštvi precei enakovredni, v drugem pa je prevladoval Železničar, ki je imel edino napako v srednjem napadalcu. Kljub temu pa ne bi smel izgubiti dveh točk. Igra je bila mnogo bolj zanimivejša kot dopoldanska med Mariborom in Svobodo. Nekoliko je tekmo pokvari) sodnik g. Nemec, ki je zopet pokazal, da ni za težke tekme. Atletik SK s SK Celje 5:4 (4:3) Celje, 24. marca. Danes je imelo naše mesto svoj nogometni „derby«, prvenstveno tekmo med SK Celje in Atletik SK. Igrišče SK Celje na Glaziji je bilo dobro, čeprav še nekoliko mokro, kar je oviralo igrače zlasti v kočljivih situacijah in je bilo zaradi tega zaigranih, odnosno je ostalo neizrabljenih več krasnih situacij pred obema goloma. Atletiki so takoj začetkoma igre prešli v oster napad ter zabili v 7. minuti prvi gol. Že v 12. minuti so Celjani izenačili ter v 17. minuti dosegli vodstvo. Tri minute kasneje «o izenačili Atletiki, nakar sta sledila v razdobju po tri minute dva gola za Atletike. Toda takoj nato so prišli Celjani v krasnem napadu in s polnim elanom na nasprotnikovo polje ter zvišali svoje število od 2 na 3. Prvi polčas je torej končal 4 :3 za Atletike. V drugem polčasu so v 8. minuti Celjani zopet izenačili. V 15. minuti so Atletiki postavili na 5 : 4, kateri rezultat je ostal do konca igre. Nasprotnika sta bila v splošnem enakovredna, le Atletiki so pokazali bolj skupno in vezano igro, ki je bila zlasti v grugem polčasu večkrat presurova. Proti koncu tekme je prišlo do primera športne nediscipliniranosti, da je igrač Celja v razburjenosti reagiral na nekorektno postopanje igrača Atletikov. Sodnik je oba izključil. V 32. minuti so prišli Atletiki v hitrem napadu pred eeljanska vrata, oster strel pa* je celjanski vratar spretno ujel na črti. Atletiki so docela neupravičeno protestirali ter zahtevali, da mora sodnik priznati gol, čeprav žoga nI prešla črte. V 37. minuti proti Atletikom diktirano enajstmetrovko so Celjani zastrelili. Ker je lani zmagal SK Celje s 3 : 2, letos pa Atletiki s 5 : 4, je bilo stanje 7 : 7, torej izenačeno. Zaradi tega je sodnik odredil podaljšanje tekme za 2 X 15 minut. Atletiki pa so kot protest proti odločitvi sodnika v 32 minuti drugega polčasa zapustili igrišče. Sodil je korektno g. Deržaj. Drugo kolo v Zagrebu Zagreb, 24. marca. Tukaj se je danes vršita d-ruao kolo prvenstvenih teke-rn. RezuPtati so bili nastopni: Concordia : Berby 9:0 (5:0). Concordia je ptredrvedla lepo igro ter je v ležernem razpoloženju izvojevala visoko zmago. Bila je vedno v premoči. Gradjanski : Železničarji 4:0 (1:0). Zaslužena zmaga mnogo boljšega moštva. Cro-atia : Sparta 2:0 (1:0). Ostra im nefair igra enakovrednih nasprotnikov. Croatia je srečno zmagala, čeprav se je Sparta dobro branila. Hašk : Viktorija 3:0 (1:0). Haš-k je zasluženo zmagal, čeprav Se ni dosegel svoje stare forme. Prvenstvo v Beogradu Beograd, 24. marca. Današnja prvenstvena telema med JagosIarviJo in Jedlnstvom je končala z visoko zmago Jugoslavije s 6:0 (4:0), vendar pa se ni pričakovalo, da bo goldiferenca tako velika. Tekma, katero je posetilo mnogo občinstva, je bila dokaj živahna. Prvi gol je zabil Ltibuirič v levi kot. Drugi zelo lepo plasirani gol je padel po Hrničku, ki je dobil !ep pas od Dobrtjeviča. Od sedai naprej je bila Jugoslavija v veliki premoči. Vsi napori J edinstva, da bi popravilo situacijo, so ostali brezuspešni. Tretji uspeh za Jugoslavijo je dosege! Dobrijevič, četrti gol pa je zabil Luburič, ki je izkoristil potško, ko je vratar Jedinstva padel, ter potisnil žogo v prazna vrata. Slika drugega polčasa ni bila mnogo drugačna. Premoč Jugoslavije, ki je zabila še dva gola, je bila očividna. V drugi tekma je zmagal Soko nad Obiljem s 4:0. Ostali nogomet Prostejov: BSK : SK Prost etjov 3:2 (1:2). Praga: Slavija : Boheniians (Vršovice) 4:0 (1:0), Sparta : DFC 4:0 (2:0), Cechie Karlin : Kladno 2:1 (0:1). CAFK : Cechie VIII 1:0 (1:0), Slavo} VIII : Cechie Kosire 3:1 (1:1). Bratislava: FAC (Dunaj) : SK Bratislava 4:4 (2:2). Dunaj: Rapid : Adimira 4:3 (3:3), v podaljšku 2:1. WAC : Aus.tr i a 2:1 (2:0). Sportklub : Hcr-tha 6:3 (3:2), Haikoa : NVeisse Eli 6:0 (2:0), Slovan : BAC 2:1 (1:1), Wacker : Nicholson 6:1 (2:0). Pariz: Francija : Portugalska 2:0. Karlsruhe: FV Kartonih e : I. FC Niirnberg 0:0. Berlin: Hertha : I. SC Neukota 6:1. Spandau: Spandauer FV : Temniš Borussia 2:1. Budimpešta: Huiugaria : III. okraj 3:0 (0:0), Ferenczvaros : Ujtpest 3:1 (0:1), Vasas : Ba-stya 3:3 (0:0). Največji športni dogodek na Angleškem. Kakor jc »Jutro< na kratko že poročalo. je pri sobotni veslaški tekmi osmeric med univerzama v Oxfordu in Cambridgeu. zmagalo moštvo Camforideea. Start se ie izvršil pri najlepšem vremenu vpričo ene-za milijona gledalcev. Spočetka ie bil Oxford v vodstvu, počasi pa ga je Cambridge dosegel in prehitel. Zmagovalno moštvo ie polagoma toda neorestano pridobivalo in je bilo no Drvi milri že za tei četrt dolžine v vodstvu. Po druri milji se je ta razlika zvišala na dve dolžini in do tretji že na tri. Končno ie oo naravnost bajnem spurtu obeh moštev. moStvo Cam-bridgea kot prvo rezalo cili Cas zmagovalca je znaša] 19 : 25. točno za eno minuto manj kot lanski čas istega moštva, vendar zaostaja za najboljšim doseženim časom približno za eno minuto. Malo je športnih dogodkov na svetu, ki bi bili tako popularni, kot ie klasično tekmovanje med univerzama v Oxfordu in Cambridgeu. ki se vrši vsako leto na Tem-si na progi Putney - Mortlake. To tekmovanje se je doslei vršilo že 81 krat: na prej omenjeni progi se je tekmovalo 75 krat. Letošnje tekmovanie ie oomenialo svojevrsten jubilej. Pred sto leti. 10. junija 1829 je Prvič dal starter znamenje za tekmovanje med univerzama, za tekmovanje, ki ie odslej držalo cele tedne pred odločilnim dnem v napeti pozornosti pristaše temnomodrih oxiordskih in svet-lomodrih cambridgeskili moštev. Ves London prisostvuje tej veslaški borbi in skoro neverjetno se zdi. da romajo tolike mase na obalo Temse. da vidiio naravnost malenkosten del tekmovanja. Toda nihče se ne straši naporov dolgega marša in tudi ne te-žav prenočevania na orostem. samo da se lshko pohvali, da ie bil poleg. DOSEDANJA TEKMOVANJA Spočetka tekmovanje ni^ doseglo populil* noati, ki jo uživa danes. Zato se tekmova« nja tudi niso obnavljala vsako leto in se jih je absolviralo do 1. 1855 samo deset Tedaj je vodil Cambridge 7 : 3. Od 1. 1856 se redoma ponavljajo tekmovanja vsako leto z edinim presledkom za časa svetovne vojne. Kot kurioziteto navajamo, da je le« ta 1859 prispel na cilj samo Orford, ker se je čoln Cambridgea na poti potopil. Borbe so bile vedno napete »n ostre. Po navadi je razlika med zmagovalcem in pre« maganim malenkostna in tako se je pripe* tilo, da sta I. 1877 prispela oba čolna v mrtvem teku hkrati na cilj. Petdesetletnico tekmovanj so praznovali leta 1879. Tistega leta je bil Oxford /. malenkostno razliko 28 : 17 v vodstvu. Letos pa, ob priliki sto« eltnice klasičnih tekem je Cambridge s svoio napeto pričakovano zmago izenačil zmage s porazi 40 : 40. V zadnjem času pred vojno je bil Ox« ford mnogo na boljšem in jc tudi zadnjo predvotno tekmo odločil v svoio korist. Razmerje je bilo tedaj 30 : 31 za Oxford. V povojni dobi pa je odločno boljši Cam» bridge, ki je samo eno tekmovanje izgubii, in sicer leta 1923. Vsa ostala tekmovanja so izšla v korist Cambridgea. Najboljši čas na tej progi je postavil Oxford 1. aprila 1911, in sicer 18 : 29. Naj« boljši čas, ki ga jc Cambridge dosegel, pa je bil 18 : 41. Ta čas so dosegli svetlomo« dti v povojni dobi dne 5. aprila 1924. LUNOK .»11 «U. sedemnajstletno ameriško de-:§i| kle, je postavila rekord s tem, da je letela sama 13 ur in 16 minut. To pa je bilo zanjo pre-več ter se je po poletu vsa on<-mr>gl:i vrgla pred svojo Dia- »Ponedeljkov" humor Preproščina Gospodinja: »Ampak. Urška, čemu ua tako črno gledate danes?« Kuharica: »Ne zamerite. gospa, do zdaj so mi še povsod dejali, da imam modre oči.« Skrbno delo Ahčin: »Kakšno potrpljenje, da si tako razstavil svoj avtomobil! Ali si ootreboval costj časa?« Benčina: »Nič več kot oet sekund: neki avtobus ie vse opravil!« Rekord Starček: »Koliko let imaš. mali?« Mladec: »Pet. gospod.« Starček: »To ni mogoče. V tako kratkem času se ne bi bil mogel tako zama-zati.« Zadovolnež Prepotnik: »Hej. slišite, očka. cev od peči mora biti pa trdo vzglavie!« Delavec (ob opoldanskem odmoru na dvorišču): »Ali ne vidite, da ie natlačena s slamo?« Lep uspeh Hišna: »Vaš fantek, sem slišala, ie orav dober telovadec.« Gospa: Kai bi ne bilILctos ie preskočil en razred.< Občutliivec Možakar vidi mimogrede sobarico, ki iz-tepa prah iz kožuha, ki se ga še drži glava. ^Slišite vi. ali ni dovoli, da so žival ubili? Jo jc treba mar še pretepati?« Dvoumnost. Gospod vzame v trafiki doevnik in plača s stodinarsko novčanico. Trgovka: »Drobiža mi primanjkuje; prinesete pa jutri mimogrede tisti dinar.« Gospod: >A če me novi telki avtobus v šelenburgovi ulici povozi?« Trgovka: »Izguba ne bo velika.« Draga obutev. Gospa vidi v Tivoliju^ berača, ki mu manjka deena noga. Iz žepa potegne novec za 50 par in mu ga vrže v klobuk. Nato pa klikne * »Glejte si no, saj včeraj vam je manjkala leva noga!« i-Res je, gospa, tako moram postopati, da enakomerno obrabim oba čevlja. Obuvalo je dandanes tako drago.« Ljubljana, 24. marca. Kakor že nekaj minulih nedelj, se je izkazala tudi prva pomladanska, cvetna nedelja. Res, da je bilo zjutraj in nekaj dopoldanskih ur nebo oblačno. A kaj kmalu se je jela meglena plast trgati in počasi je posijalo prijetno solnčece. Nu, že jutranja megla ni strašila nikogar, ki se je najpenil prebiti nedeljo in povrhu še Marijin praznik zunaj na deželi v deviški naravi. In teh je bilo na stotine in stotine. Nedeljska jutra na ljubljanskem kolodvoru postajajo že sedaj v zgodnji pomladi nad vse živahna. Gori je tak promet, kakor je bil prejšnja leta samo v visoki poletni se-ziji. To mrgoli turistov v zelenih in sivih oblekah, kratkih in dolgih hlačah, z nahrbtniki in brez njih, ob tlak udarja na stotne gorjač, čuti se srebrn smeh iz nešteto lepih ust: skratka: dobre volje na pretek. Vagoni vlakov, ki odvažajo vse te množice, se kar šibe pod težo izletnikov. Ali to so šele prve ekspedicije. Potem se prikažejo na ulice pešci, ki hite na zrak in v okolico po vseh, sedaj že dodobra izsušenih cestah in potih, med nje se pripode kolesarji, moto-ciklisti, vmes zdrdrajo avtomobili. Hrupa dovolj že tekom dopoldneva. Avtobusi na križišču Dunajske in Gosposvet-ske ceste komaj sproti pobirajo čakajoče ljudi, ki hočejo ven, ven — samo, da niso med zidovi mestnih hiš. Poleg proge proti St Vidu so dobro odrezali tudi avtobusi, ki vozijo v prelepe vasice: na Dravlje, Tacen, Podutik, Dolnice in Glince, kjer prepaja zrak tako prijeten gozdni vonj, kjer pa tudi ne manjka prijetnih gostilnic, v katerih si dobro postrežen in ti je dobro v želodcu in pri srcu, •— če si pri denarju, seveda... V mestu je okrog 11. prišlo do male senzacije. »Jutro« je nedavno prineslo sliko štirikolesnega »kolesa«, odnosno malega »avtomobilčka« na nožni pogon, s katerim je mogoče tudi revnejšemu zemljanu popeljati po lepi cesti nekaj kilometrov daleč malo družinico. Tak »avtomobilist« se je pojavil ob imenovani uri v Prešernovi ulici in pred glavno pošto. Njegovo vozilo je vzbudilo seveda splošno pozornost in so ljudje kar drli za njim. Tvrdka, ki ima te vrste vozila v zalogi jih bo gotovo že letos spravila v promet lepo število. Dopoldne so ulice v splošnem nudile kaj pisano sliko, ki so jo poživljali otroci z butarami, na katerih so se gugale pomaranče in jabolka. Žive in lepe cvetnonedeljske sličice! Popoldne so stopili ob lepem, toplem vremenu v akcijo ljubljanski »balincarji«. Na dvoriščih vseh gostiln, ki premorejo količkaj uglajen prostor, so metali vneti bali-narji kroglje in so nekateri po dolgi zimi bili kar v ognju. Za odebelele ljudi, ki se ne navdušujejo za izlete in sprehode, popolnoma priporočljiv šport. Na policiji so imeli danes direndaj od jutra do večera, dasiravno policijska kronika ne premore baš senzacij. Pomladansko razpoloženje se je lotilo raznih ljubljanskih krokarjev, ki so ponoči razgrajali po ulicah, kakor za stavo. Nekaj jih je morala spraviti policija na varno že v soboto zvečer. Neki Janko je bil zaradi preveč zavži-tega vina tako navdušen, da se je postavljal že sinoči ob 21. pred glavno pošto na glavo in povzročil velikanski halo. Veseljaka ie spremljala množica prav do rdeče hiše na Blahveisovi cesti, kamor ga je pod pazduho odpeljal stražnik, ki mu Jankovo počenjanje kar ni bilo vieč. Nekaj mlajiili fantov je vse preveč navdnSil silni »dal-matinec«, ki so ga izpuhtevali vso noč na deskah v zasilnem zaporu policijske direkcije. Smolo je imelo tudi par znanih skit-nic. ki so romale v zapor. 2e enajstkrat predkaznovana Oenovefca se je vlačila pijana kot čep po Vidovdanski ulici. Podpreti io je moral nočni čuvaj, ki jo je izročil stražniku, da jo za nedeljo in praznik spravi v »hudo luknjo«, kakor pravijo policijskim zaporom te vrste dekleta. Maric-ka. znana potepuška, se je seznanila sno-či s krepkim finančnim stražnikom, ki jo je povabil v gostilno, kier sta imenitno večerjala. Marička se je kar trikrat temeljito podložila. V gostilni pa sta se vsekakor predolgo zasedela. Ko sta prišla na ulico, sta se oba že prav sumljivo majala in se gugala po Aleksandrovi cesti. Ker Marička ni mogla krotiti svojega temperamenta ter je ianta vse predivje pritiskala na srce, ga objemala in poljubovala, da je kar odmevalo, so culi to tudi ljudje okrog njiju. Kmalu je ulica zaradi njenega početja odmevala od gromkega smeha, ki je privabil moža postave. Pomladanske idile je bilo mahoma konec, kajti Marička je utonila v temi policijskih zaporov, razočaran fant pa je izginil za vogalom... V ruskih barakah pred glavnim kolodvorom je nastal danes opoldne med delavcema Ivanom Vjetrnikom in Timofejem 2uč-kovim hud prepir. Sedela sta doma in obema je bilo nekam dolgčas. Naenkrat je napravil 2učkov jezen obraz in bleknil: »Hej, bratec, čemu daješ povod stražnikom, da hodijo po dekleta, ki se skrivajo pri nas in jih vlačijo nato v zapore?« »Uf!« Je bruhnil v odgovor Ivan, stopil tik ob Timofeja, se spači! in mu pljunil v obraz. Timofej je mogočno vstal, se zasukal na neti in prisohl Kant« repko zaušnico. Vjetrnikov jo je vrnil in tako sta se klo-futala toliko časa, dokler ni Ivan pograbil na tleh nekega železa in udaril Timofeja ž njim parkrat z vso močjo po obrazu. V barakah je nastal hrušč in trušč, vpitje je čedalje bolj naraščalo, kajti ranjeni Žučkov je obležal ves krvav. Morali so ga z največjo naglico odpeljati v bolnico. Njegove poškodbe so težke in bo najbrže ob oko. Vjetrnikova je po pretepu prijel stražnik in ga odpeljal na policijo, kjer so ga vtaknili v zapor. Pripetili sta se še dve drugi nesreči. Dopoldne je padel vrtnarju mestne plinarne 41-letnemu Atonu Surku na glavo kos železa in mu prizadejal globoko rano; nesrečnež je moral iskati pomoči v bolnici. Popoldne se je težje ponesrečil 26-letni trgovski potnik France Polnar, stanujoč za Bežigradom št. 19. Imel je opravka na Grosupljem, kamor se je odpeljal s kolesom. Vozeč nazaj po šmarskem klancu se je zaletel v kup gramoza, padel in se poJko-goval po vseHi telesu. Našli so ga tamošnji domačini, ki so ga prenesli v neko hišo, kamor je prišel okrog 17. na telefonični poziv ponj ljubljanski rešilni avto, ki ga je spravil v bolnico. Žalne zastave za maršala Focha v Ljubljani Zupan mesta Ljubljane g. dr. Dinko Puc je odredil, da se jutri, na dan pogreba francoskega maršala Pocha razobesijo na gradu in mestnih poslopjih žalne zastave. Mariborsko pismo »Ponedeljku" Smola skesanega grešnika. — Preprečen samomor« Jutro cvetne nedelje ie bilo odeto v gosto neprodirno medo. ki io ic tonlo solnce prodrlo šele okrog poldneva. Na trgu in pred cerkvami se ic vse trlo prodajalcev butar, ki so jih kupovali vsevprek. Jugoslovenska Matica ie Driredila svoj oljčni dan ter je na vseh prometnih ulicaii prodajala oI!čne vejice in okusne velikonočne razglednice z domačimi motivih, no katerih ie občinstvo rado posegalo. Senzacra današnjega dno ie tatvina v frančiškanski ccrkvi. Branievec Ladislav Skolmk iz Hrvatske ie oriše! v Maribor, hoteč se tu očistiti svoiih erehov. Napotil se ie k oče'om frančiškanom, kier ie odložil svni nabito poln nahrbtnik nod škro-rilnik. Ko ie svojo dušo očistil grehov in se ie hotel zopet podati Iz cerkve, ie zapazil. da mu ie neznanec odnesel nahrbtnik z vsem. kar ie bilo v niem. Četudi so bile poizvedbe v teku. vendar ni unania. da bi prišel uztnovič Drav;ci v nest. Popoldne oa smo imeli naravnost krasen spomladanski dan. ki ie izvabil cele trume Mariborčanov v okolico, zlasti v Kamnico. Mnogo liudi se ie zabavalo v Studencih, kjer so še ostanki Jožefovega oratra. danes brez krčmarskih stoinic. a s tem živah- nejšimi vrtiljaki, gugalnicami. streljalnica-mi in zverinjaki. Tipične lajne so se čule v mesto in streljali so ves ponoldan do večera. Gugalnice so bile tokrat posvečene v prvi vrsti Mickam in Maričkam. ki imajo jutri svoi god. Na policiji je bilo ves dan mirno. Aretirane so bile samo štiri osebe, vloženih pa je bilo 21 raznih prijav zaradi raznih manjših prestopkov. V Smetanovi ulici ie hotela 231etna Juika h", skočiti skozi okno z drugega nadstropja Njeno namero pa so v zadnjem hipu preprečili z intervencijo, ki je spravila deklico na varno ter H zabranila nadalme vaje v skokih. Veliko zanimanja ie vzbudila končno vest. da bo v noči od 24. na 25. čez Maribor poletel Zeppelin. ki se vrača iz svoie turneje preko Trsta, Ljubljane in Maribora v Nemčijo. Zanimanje je bilo tem večie, ker se is govorilo, da nosi s seboi tudi pošto za Maribor. Že proti večeru se je zbralo na bližnjih gričih vse oolno radovednežev. ki so čakali na prihod strašnega kolosa. a so se morali razočaram vrniti. Verjetno ie. da bo Zeppelin šele tekom jutrišnjega dne preletel naše mesto. Zmagovalčevo pismo Dnevniki bodo imeli veliki dan. kadar bo to mo.ie poslednje pismo izšlo v njih. Priobčim ga zato. da razjasnim svetu zago-netko svojega samomora. Samomora slavnega prvaka, čigar poslednii tedni so bili eri sam neprekinjen triumf. Kai ne. dragi čitatelj. ti misliš, da se poiliviia n iz življenja, ker sem — dozdevno - dosegel vrhunec svoie slave? Napak, dragi moj. popolnoma napak. V srcu slavnega zmagovalca, ki vi ie z brezobzirno odločnostjo osvoiil naslov «ve»cv-nega prvaka, se zdajci zv:ane .;eirincntal-nost in ga požene v smrt. Zaradi misli, ki ga ie mučila in preganjala, trpinčila malone do blaznosti. Sai ie absurdno, ne? Pomolite. športni iunak in sentimentalen! Res. ao-surdno! Trije ljudje so vzrok moie smrti. Na ukrivljenem hrbtu sem vid M učcuja-ško glavo. Ta učen jaška glava se ie mučila in trapila, dan za dnem. da bi rešila zago-netko človeškega telesa: kako zmai.Ui v borbi s še neznanimi bakteriiami. Umrl ie in nihče ni vedel njegovega imena. Videl sem delavca. Stal ie nred stroiem. čigar deseti del bi ga na mestu usmrti!, če bi mu prišel preblizu. Zaradi večje rdob-nosti ljudi je stregel temu stroju, je uro za uro gledal smrti v oči. Nekega dne bo drugi stal na njegovem mestu in tovariši bodo vedeli samo to, da ie mrtev. In sem videl ženo v postelii. V njeni najtežji uri. Spačen obraz, telo lomeče se v krčih. Borila se je z bolečinami, borila za življenje majcenega deteta. PriSlo ie na svet. In bilo ie mrtvo. Misli, te strašne misli, da se rode in umro stotine, ne. tisoči takih ljudi, te m!s3i ne morem prenesti. Ne morem prenesti, da se ljudje, katerih duh. mišljenje, dejanja bi zaslužili mnogo več slavljenja in Čefčenia, da se ti ljudje utrnejo iz življenja brez slave. brez imena, poznani le od svojih najbližjih. Ne morem prenesti, da vsakdo pozna. da vsakdo slavi moie ime — zaradi moje telesne moči ter izvestnega odstotka volje. Le prav malo ljudi, vem, me bo razumelo. Sai je tako težko pojasniti to zavest nepravičnemu svetu, ki neznatnosti povzdiguje in veličine prezira: in misel, da gre kdo iz te zavesti v smrt, ie prefanta-stična. Jaz pa vem. da mi bo ta misel zagrenila živlienie in se mi zaiedla v meso. In zato bom s tem malim samokresom, ki bo iz njega udarila krozla. storil konec svojemu življenju. Se enkrat vas v svofl smrtni uri pozdravljam, vas, nekronane junake, ki n© boste nikoli doživeli občudovanja sveta. Vam velia moia poslednja misel... * Cenjenim čitateljem poročamo, da gospod X samomora ni izvršil. Gospod X. nam ie pisal, da je bil. ko se ie odločil za samomor, živčno silno razdražen: poznej« pa ie misel zavrgel češ da le docela ne-zmiselna. Njegovo poslednje nismo vzlic temu objavljamo, "ker sodimo, da ie v nJem nekoliko razkril duio športnega funaka. NaroSla, m* vsa, dopua. iic&ctsjt, tnalih, oglasoo, j t, poslat, na. Oglasno od> ddak -Jutra,', Ifiiblja/UL, Pr%štriiaua,4..Tti st. 2491 Jo JLalL, oglasu, ki, slu iujo o parr-tjdjovalnji. ut, roajal oa, rvcuriMA. ob&nsioa, vsaka beseda, 30 pcu~ — Naj-manjši zsLasah. Vin, 5-. Vrvfiiojbtna, za, šifro Din,3- Ujt prufl&jbisui /a. vposla, U obm^un t tuisocilom,. c&r sa, oglase 14 pru>ba Čtkou.iu, trtčun, posinA. k ulnoca CjiJ>lf/ma..st 11841 iejioUjt,, durpot ciira$aP Hji&bfjatta, tcllca štev. 6 Telefon štev 2980 Brusača pridnega sprejme takoj kamnoseško in kiparsko podjetje Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ — Ljubljana 8240 Kurjača izprašan ega, iščemo Službo lahko nastopi takoj. — Prt-lrtaviti je v Kolin-*ki tovarni, Ljubljana — Martinova cesta štev ;i0. 8057 Dva vajenca Sprejmem za mizarsko obrt frlasitj se j? na Cankarjevem nabrežju štev 23. 8019 Pridno dekle M vsa kuhinjska dela •prvine bo te] Štrukelj " 7994 141etno deklico siroto, sprejmem k otrokom Dotike na upravo »Jufra« t Mariboru pod šifro »Dobrosrčna«. 7901 Vajenca Ti kleparsko obrt — proti primer' emu tedenskemu pla sprejme I. Zaloška cesta G. Pospišil. 8178 Učenko M«-ejjem za perjio iu ve-lenje. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Učenka« SI 79 Modistko samostojno delavko takoj sprejmem Naslov v oglas oddelku »Jutr»«. 8-22 Čistilko pridno. _ pošteno in zanesljivo »če uprava sokoljega doma na Taboru. Reflektantinje naj se zgla-fe vsak dan med 13.—nol H. ure pri upravitelju Tabora. 8243 Strojepisec 7. lastnim strojem. vzame delo 3a dom Naslov pove ogrla«!i oddelek »Jutra«. S191 Trg. potni*u ki po*i£» špecerijske tr?.> -cijie. rmfjhi:iiu 300 Din kavcije katera se mu po vrnitvi kolekcije povrne, c« nudi l«p zaslužek z na-?*na patentiranim aparatom, neobhodno potrebnim za ■»eako gorj navedeno trgovino. Pripravljeni »ms dati tudi glavno zastopstvo — Interesenti naj sP blagovolijo pismeno oglasiti na naslov: 1 Zivkovič > drug, Osiiek Z. Parcmllnska 13. 8251 Diiak ali akademik k; bi poučeval tretješolca, dobi hrano in stanovanje. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Inštrukcija«. 8171 Ariel motor skoraj nov z in brez priklopnega voza. vsled na-bav9 avtomobila poceni prodam Pogleda so lahko iu informacije daje M Ma-rušič. Dol. Logatec 8041 Motorno kolo prav dobrem stanju znajnke A J. S. s prikolico ali brez nje prodam Vprašati Kolezijska ulica št. IS, Trnovo. 8227 Avto vožen 7000 km. tipe Ke-naolt, prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7763 Motorno kolo 2 Vi. tlP. za 200C Din naprodaj v Savljah Stev. 18, pošta Jezica. 8058 Fiat 2*4 tonski, brezhiben, proda Po*dpečan, Ljubno. 8145 Otroški voziček lap in dobro ohranjen kupim. — Ponudbe na poštni predal 278. 8170 Novo diro in cizo po z*lo ugodni ceni pro Urbančič, Ljubljana. da Hrenova ulica 19. 8052 Vrtno ograjo rabljeno, kupim. Naslov y oglasnem oddelku »Jutra«. 8156 Note za igro »Rodoljub iz Amerike* kupimo. Eks-presne ponudbe ua Sokol-s.ko društvo Vojnik pri Celju. 8255 Parcelo ca. 2000 ms, v Skrabčevi ulici prodam. — Pojasnila daje ing. Tornado. Poljan ska čast a 12. 8162 Parcela 600 m= naprodaj po 30 Din. Dunajska cesta 99/11. vila Lukež. 8184 Kupim hišo blizu kolodvora, v Vodmatu ali Zeleni jami — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Do 130.000«. 8211 Hišo na deželi kupim ali vzamem v najem proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Domačija«. 8067 Pozor! Več lepih 6tavbišč naprodaj poleg nove šole v Zg. Šiški. Pojasnila daie Božič-, Dravlje št. 2 — poleg občinske tehtnice. 8194 Sofer-mehanik t. lastnim orodjem, zmožen vseh popravil, želi službo pri kakem večjem podjetju. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dober vozač«. S042 Šofer-mehanik Mč8 »Iužbo. Naslov pove ©tiaeni oddelek »Jutra«. 7843 Vrtnar Samostojen neoženjen, iali premeuili službo. Nastopi lahko s 10. ali 15. aprilom. Naslov v oglas-jiem oddelku »Jutra« 8103 Brivnico na prometnem kraju pri Mariboru ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7905 Stanovanje 3 sob, pritiklin in vrta dobi tisti, kdor lahko plača za 3 leta naprej Vselitev 1. maja Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Periferija«. 7982 Velikonočne šunke in vina Uuškatpl^c. Rizling, Bur-gundec, Prokupac. Blatina in Korčulan^k' »Grk« priporoča T. Mencinger. Sv Petra cesta 43. Nizke cene 8068 Štedilnik srednjevelik s ploščami, še dobro ohranjen prodam — oddatn n^Mje s. nataka- Naslov v o?la;nem oddelku rici ali gostilniški blagaj- »Jutra«. 8153 ničarki. Naslov v oglasnem Majhno sobico odd. »Jutra«. S157 Sobo v centru s posebnim vhodom. elektriko in zajtrkom oddam takoj solidni osebi. Naslov v ogl odd. »Jutra«. 8231 Parni stroj 24 k. s. prodam Ogleda se v obratu pri Bohinc Ivan. Medvode. 8234 Nova hiša Prazno sobo v centru mesta želim Pis-1 mene pcnndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »4455«. 81S3 enodružinska z vrtom, pri Mariboru ugodno naprodaj Naslov v ogl. odd »Ju-! tra«. ' 8238 Trgovino Pianino še dobTo ohranjen, poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8020 na prometni točki v centru mesta prodam Ponud be pod »Bodočnost« na ogl odd »Jutra«. 8239 Sena dobrega in suhega, približno 15.000 kg napTO-daj. Natančnejše se poiz-ve Cesta na Kodeljevo št.. 8. 8252 Nov voz z diro na vzmetib in olnatmi osmi ugodno naprodaj — Naslov pov6 ogl hraujeno prodam. Pojas-lila daje Požgaj, Kranj — tokrSko predmestje št. Gostilno vzamem v najem ali na račun, event. grem za natakarico v Ljubljani. Nastop takoj — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra«, pod »Natakarica«. 8151 Posestvo z vsem inventarjem vzamem v najem eventualno kupim. Poizve ee v Oigl. odd. »Jutra«. 8246 Gostilno dobroidečo v sredini me- i sta, oddam takoj v najem. | Naslov v ogl. odd. »Jutra« j I 8107 i 1 V globoki žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni oče dr, Fran Papež, advokat dne 24. t. m. ob 8. uri zjutraj, previden s tolažili sv. vere, umrl v starosti 90 let. Pogreb bo v torek dne 26. marca t. 1. ob 4. uri popoldne iz hiše št. 10 na Go--sposvelski cesti na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 24. marca 1929. I RAN, sin; MILKA in MARIJA, hčeri; vsi ostali sorodniki. Advokatska komora v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je v nedeljo 24. marca 1929. preminul njen dolgoletni podpredsednik, disciplinarni svetnik in soustanovitelj društva »Pravnik«, gospod Dr. Fran Papež odvetnik v Ljubljani Zaslužnemu pokojniku ohranimo časten spomin. Ljubljana, 24. marca 1929 mm Delniška stavbinska družba »Union« v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je preminul gospod dolgoletni predsednik njenega nadzorstvenega sveta, v nedeljo, dne 24. t. m. ob 8. zjutraj. Pc$reb se bo vršil v torek, dne 26. t. m. ob 4. popoldne izpred žalosti na Gosposvetski cesti št. 10 na pokopališče k Sv. Križu. Zaslužnemu pokojniku bo ohranila družba v svojih analih trajen spomin Ljubljana, dne 25. marca 1929 UPRAVNI SVET. Izdaja za konzocij cjutrao Adolf Rib nik ar, urejuje Ivan Podržaj, tiska eNarodna tiskarna d. d-», njen predstavnik Fran JezerSok; vsi v Ljubljani. PoStnlna plačana v gotovini. o riAcgjr Cena S Din Naročnina se ne izterjuje UREDNIŠTVO v I. nadstropju Knailjeve ulice v Ljubljani ROKOPISI so že v košu {Posebna apmhšea »{f^llS&lJii" Računov pri Poštno čekovnem uradu v Ljubljani ni Uprava in inseratni oddelek sta v rokah »Jutrovih« urednikov Telefon: danes zaprt Radio: tudi »13» Kettejev spomenik pred palačo penziji v Tivoliju Kakor so pred nedavnim časom vzidali čestilci Andreja Smoleta kar čez noč in brez do tedai običajnih ceremonij in brez govoranc pred tisočgla-vo množico spominsko ploščo temu najdražjemu Prešernovemu prijatelju na njegovi rojstni hiši pri Figovcu v Ljubljani, tako so sedaj neznani občudovalci nesmrtnih poezij Dragotina Ketteja postavili njegov spomenik pred tivolskim gradom, ki ga je mestna občina prenovila in preži dala v impozant-no stanovanjsko hij-o za svoje upokojene višje uslužbence. Po geslu, da narod, ki svojih vel i kili mož ne časti, teh tudi vreden ni, so za Ketteja navdušene dame in gospodje že pred nekaj leti ustanovili odbor za postavitev Kettejevega spomenika in so pod agilnim predsedstvom zbrali lepo vsoto 6000 Din ter naročili pri mojstru Trubarjevega spomenika, našemu priznanemu umetniku, kiparju Franu Bernekarju, naj za ta denar napravi osnutek za Kettejev spomenik. Skica je bila gotova v najkrajšem času in ie bila odboru tako zelo všeč, da jo je izročila Narodni galeriji, ki naj jo čuva na vekov veke sebi v okras kot eno naših najuspelejših umetnin in v spomin na odbor, ki je svojo nalogo Nobile hiti Byrdu na pomoč Nova junaška gesta polarnega osvojevalca Berlin, 1. aprila.,b. Listi poročajo, da se je del Byrdove ekspediciie zopet ponesreči] in je moral pristati več sto kilometrov daleč cd taborišča. Polkovnik Byrd je čakal tri dni, da dobi kako vest pd ponesrečencev, a četrti dan se je sam odpravil, da poišče potresene člane. Po dolgem, trudapoinem iskanju jih je našel. Srečno je pristal in vzel dva ponesrečenca s seboj v taborišče. Takoj nato ss je spet vrnil, da reši še tretjega tovariša. Pri pristanku se je letalo nekoliko pokvarilo, tako da ni biCo mogoče vkrcati še tretjega ponesrečenca. Polkovnik Byrd se je zato odločil, da se sam izkrca, med tem ko se ie ponesrečenec s pilotom vrnil v taborišče. Takoj je radio javil iz taborišča vsem oblastveni o mučnem položaju junaškega Byrda. Rim, 1. aprila. (10) Ko je prispela v Rim vest o nesreči polkovnika Byrda, se ie takoj javil Nobile. neustrašni raziskovalec arktičnih pokrajin in hrabri voditelj mnogih uspešnih ekspedicij. da pohiti Byndu na pomoč. Davi ob 4.32 Se je dvignil z zrakoplovom »Italia II« in krenil po najbližji poti proti južnemu teč a.tu. Rim, 1. aprila. (10) General! Nobile je pred odhodom da'l novinarjem kratko izjavo. Prepričan je o uspehu svoje misije. Leteti namerava po natfkrajsi poti preko Afrike. Ko so ga novinarji opozoril1 '•■ežave poleta čez ekvator, j je Nob" ^a se mu bo po možnosti ognil. ' in je, kaj ga je navdušlio za B" :tev. je fejavil, da ne Ižfl oddaja vino brez trošarine priznana dalmatinska klet »Kana Galileja«. ! ! Vsaki dan sveži arenki ! ! Ustanovni občni zbor Podpornega društva slovenskih bankirjev in industrijalcev se bo vršil drevi ob 21. v klubskih lokalih. DNEVNI RED: L) Izvolitev častnega komiteja. 2.) Predavanje o Rusiji .s skioptičnimi slikami. 3) Banket. Prosimo za točno udeležbo. Frak. 3659 Dame dobrodošle. izvedel tako požrtvovalno in srečno. Ko pa je zrasla iz malega tivolskega gradu impozantna palača, so srca vseh i pairijotov slovenske metropole začela grenko pogrešati pred gradom spomenik očeta Radecketa^. nekdanjega grajskega gospodarja, Nemo so tarnali pod grajsko škarpo patrijotje, kakor so nemi bronasti cerberi brez jezikov na stopnicah in neme zlate ribice v bazenu p.red gradom. Danes stoji pred prenovljeno in povečano palačo penzijonistov mladi pesnik Dragotin Kette! Postavili so ga neznani meceni, ker je v Ljubljani sploh znanih malo mecenov, kakor je Miklošiča postavil za Ljubljano vnet gospod brez krika in vika in brez hvaležnosti. Po osnutku Frana Bernekarja je ustvaril kip iz svojega najboljšega ma-terijala na<š slavni domači mojster Jaka Zalaznik. V tem svečanem trenutku kritiki ni mesta. Tiho občudujemo delo do sedaj še neznanih dobrotnikov in zakličimo na ves glas: Slava jim, slava, slava! Nepremično strme pesnikove oči v daljavo in iščejo dobrotnikov no parku in po mestu. more sedsti za pečjo, če ve, da nekdo brz moči gleda smrti v obraz. Rim, 1. aprila. General Nobile se je, kakor čujemo. za svoj polet prav dobro opremil. Preskrbijo je z živili, rešilnimi napravami, večjo množino goriva, toplimi oblekami in odejami. Pozornost vzbuja dejstvo, da js v njegovi osebni garderobi več garnitur flanelastega spodnjega perila, ^premija ga, kakor doslej na vseh njegovih slavnih ipoletih. zvesta psfca »Titina«. Pred odločitvijo za nastanitev v Iškem Vintgarju Ljubljana, 1. aprila. Kar na lepem io je snoči inkognito pridrajsal v Ljubljane noče ure je prosil za prenočišče jc s praškim brze vlakom in v spremstvu privatnega detektiva. Zaradi pozne nočne ure je prosil za prennočišče v gostoljubnem hotelu Policija t na Bleiveisovj česa. Naš sotruduik je imel priliko opazovati gospoda Trockega pri večerji. Izgleda prav dobro in apetit ima izvrsten. Na vprašanje, kako se počuti v Evropi in zakaj je odšel iz Rusije, je kratke, pa zelo ljui /.nivo pojasnil: — Vot, stvar je taka: Evropec, ki hoče v Rusijo, težko pride tjakaj. A kadar je tam. se težko še vrne. Sov- jetski državljan pa lahko frči iz Rusije. a se težko vrne vanjo . . . Ne izdamo nobene skrivnosti, če povemo, da je nenadni prihod Trockega v zvezi z njegovo nastanitvijo v enem izmed idiličnih slovenskih letovišč. Pri izbiri ne pridejo v poštev razkošna zdravilišča, kakor Bled ali Rogaška Slatina, marveč kraji, kjer se truden popotnik laiko odpočije. Naš sotrudnik je g, Trockemu priporočil Iški Vintgar. Ža danes ostane Trocki v Ljubljani, ker ne mara ravno sleherni dan biti na rajži. kakor njegov praded Ahasver. In prosi, naj ga ne nadlegujejo niti pro-letarci niti buržu.ii. Morda bo sam priredil kakšno predavanje. Polet okrog sveta v 24 urah Zemlja se suče sama! - Nepopisne ovacije tea letališču London, 1. aprila. Io. Ogromno senzacijo je vzbudil zopetni pristanek letalca Beppa na letališču v Croydonu. Mož se je dvignil včeraj zarana ravno ob sotnčnem vzhoda navpično v zrak s svojim letalom »Vertical«. Vzdržal je v nebotični višini celih 24 ur — torej toliko časa, da je zemlja zopet zavrtela okrog osi. Zmagala je njegova ideja in brezprisnerna vztrajnost anglosaška krvi. Odslej kratko iri malo odpadejo vsi tako zvani poleti ;>preko« oceana In »okrogc sveta, ker se zemlja suče sa- ma fn je potrebna le vzdržnost pilota v primerni distanci. Povratek letalca Beppa z višine je vso noč pričakovala ogromna množica. Ko se je z zakasnitvijo uekai minut danes zjutraj po solnčnem vzhodu zopet gladko vrnil na tla, ni bilo navdušenja ne konca ne kraja. Prva izjavi, ki jo je Beppo dal novinarjem, se glasi: »Gi-njen sem ob tako veličastnem navdušenju publike. Vidim, da so dandanašnji Ihidie nepoboljšljivo trapasti za rekordi. Čast takemu planetu!« (Op. ur.: Podrobnejše poročilo na str. 6.) Velikoželezmška tramvajska družba sa Viču Dočim je mailoželezniška tramvajska družba v Ljubljani v svrho pospeševani obratovanja uvedla male družinske vagončke (glej zgoraj desno!), se je na Viču ustanovila vehkoželezniška tramvajska družba, ki bo v kratkem razširila svoje mreže tudi na Glince, kjer | bo glavna postaja »Amerika«. .Rož- j no dolino in tja gori do renomirane go- | stilne pri Dolgem mostu. Zgolj za re- ; klamo vozi viski tramvaj do prek!;c zastonj. Vozovi, ki so vsi taikšni. kakor gornji, ki smo ga fotografirali pred viško cerkvijo, so kar najudobnejši tudi za izletnike in je pljuvanje na tla ali skozi okno prepovedano. — Abonentske karte se dobe v predprodaii pri g. Viktorju J e 1 o č n i k u v Rožni dolini, kjer bo, kakor čujemo, poleg novo-urejene restavracije s prvovrstnimi okrepčili urejen tudi pokrit peron. Jektrizirane zeljne glave v Trnovem i rnovčani, gtasoviti producenti kislega zelja, so se zadnji mesec znašli v hudih neprilikah. Ne morda zaradi posledic strašne zime, o kateri se je itak dovoSij piskalo v novinah, marveč zaradi nenavadno močnega povpraševanja konsumentov. Obkladki s kislim zeljem so splošno preizkušeno in najučinkovitejše sredstvo proti glavobolu in utripanju srca. A odkar je bil objavljen zakon proti korupciji, so začela prihajati v Trnovo in Krakovo ogromna naročila od vseh strani države. Največji zeljarji so zlezli v zagato spričo naročil in spričo zakona. Pa je slovenska podjetnost zopet našla pravo pot skoz: nmogopreizkušene 'možgane predsednika zelja rske zadruge Matevža Ozebka. ki se je po-služil najnovejših ameriških pridobitev v zeljarski stroki. Vse svoje razpoložljive zeljnate glave je dal c i.a>e najboljše želje, doživela popoln neuspeh. Prapori generala1 Jezusa Aguirre so razpršeni na vse vetro>.e h; ua^iliiik je / i^ ^podaril v deželi, sklapivši jo pod sv-io peto. Zgodovina našega ljtf^stva je polna sličuih primerov, zato je našč- sočutje z vrlim mehiškim narodom prist.Np :n nenotvorjeno. Tudi pri nas je gospodari parski Tesel, tudi pri nas je divjaia retorr.V-da, ko so goreli kresovi naših knjig n ja divja sol d a leska požigala domove našiii pfjjdedov. ."»U Slovenci vemo, kaj je trpljenje, ž^to je solidarnost do enako trpečih gfaboka in iskrena. Kakor znani turški nasilnik ^erke^-navii, ki je po naši Makedoniji požiga! in m<\ri' v imenu pravice, se je vrgel Calles nad j.e-srečui svoj narod, da mu natovori i:ci;;fl>o breme privatne zemljiške ;>o.:>esii. Siron-j.jV no mehiško ljudstvo, ki nima, kamor l;i položilo glavo, je v stoletjih dobivalo pribežališče, zaslužek in delo na ogromnih vcle-posestvih mehiških cerkva in sainosianov. Dve tretjitii plodne zemlje sta bili doslej last cerkve in naroii jo je obdeloval z ljubeznijo in s solzami bia*sastva. da so se se nad lastniki zeic^e izpolnile besede o pticah pod nebom in iilija.;i na polju, ki r.e sejejo in ne žanjejo. Narod je živel brez skrbi: vstajal je ob zori in se z veseljem loteval dela, zvečer pa se je prepevajoč vračal pod svoj skromni krov. Ni ga težilo posvetno bogastvo in minljivo blpgo. vse skrbi so mu odvzeli njegovi voditelj. Tega edinega zatočišča so sovražnici oropali svoje ljudstvo. Ni si dalo naložili občutnega bremena- Uprlo se je, toda so*yaž-niki so zmagali in v doslednem času bo mehiško ljudstvo moralo kloniti glave ptoJ težo skrbi in neprijetnosti, ki jih človeku naklada obdelovanje lastnega posestva. Zgodovina človeštva nas uči, da je kmečkemu narodu lastna zemlja v pogubo, zato po prirodnih zakonih tudi v Mehiki agrarni reforma Caliesa in njegovih tovarišev nc bo prinesl asreče in zadovoljstva, ^'a čelu države stoji sicer formalno predsednik Ponos Gil, toda vse delo je izročeno Calle%u. ki jc nekak koadjutor cul jure autecessiofci- "a predsedniškem stolcu. Ta okoliščina ie jamstvo. da strahovlade mehiških liberalce ;>e bo tako hitro konec, kakor bi bilo žele. Poznavalci razmer trdijo, da je z zv igo delavske stranke, ki ji načelujejo prej imenovane osebnosti, napočil konec v<-ake kulture in napredka v Mehiki. Kmečki in delavski stan bosta preobložena z materi žalnimi skrbmi, tonila bosta v materijalizmu in ne bosta imela niti časa niti volje, da dvigneta svoj kulturni nivo. Nepismenost j pri preprostem ljudstvu bo brez dvorna po-! skočila visoko nad dosedanjih devetdeset | odstotkov in pričakovati je popolnega za-; stoja v kulturnem razvoju. I Res je Mehika precej oddaljena od Slo-! venije in medsebojni odnošaji se doslei ni-I so mogli razviti do one prisrčnosti, ki bi bila vsekakor umestna pri fraoantni slišnosti usode in zgodovine obeh ljudstev, ven-I dar imamo Slovenci z Mehiko nekako skupno platformo baš v omenjenih devetdesetih odstotkih. Pri nas je razmerje pismenih in nepismenih sicer ravno obratno, toda tega ne smemo pripisati okoliščini, da je naš kmet že nekoliko generacij lastnik zemlje, ki jo obdeluje. Zato je utemeljena bojazen, da bo Mehika korakala proti popolni nepismenosti v istem tempu kakor bomo pri nas trebili zadnje ostanke te pristno mehiške institucije. Slovenci smo majhen narod in naš glas v svetovnem koncertu ne zaleže mnogo, ako si ne iščemo prijateljev med drugimi narodi. To stran smo vedno in neuoraviče-no zanemarjali v lastno škodo. Tem primernejše bi bilo, ako se zavzamemo za mehiški narod sedaj, ko je v nesreči. S tem ljudstvom nas vežejo številne duhovne vezi, ki jih je treba razširiti in posrlobiti. NTa srečo so se pri nas našli ljudje, ki so znali takoj s prvih početkov mehiških zmešnjav ubrati pravo pot in so se z vso silo zavzeli za pravice zatiranega mehiškega ljud-tva. Led je prebit, treba jc samo. da nadaljujemo v tej smeri. a JJAArt -syu» .8 .a JI JI J Krasno štirisobno stanovanje z vsemi pritiklinamj in lepim vrtom se takoj odda v modemi vili ^Hi.šni posestnik« v bližini Tivolija. Cena 100 Din mesečno. Prednost imajo rodbine z večjim številom otrok. Prizaviti se ie treba pod šifro »Samo danes« na upravo »Aprilskega kurirja«. f« (it* mmfaif' Fr. Ž.: Pesnik Ijnbav m njegova AMBROŽ KOROVAJC (mnšav mladenič z literarno frizuro pridrvi na oder.) Al: rti todle mirno prišel angel? Kakšen angel? Nežnega spola. Njen oče ie mesar, tri hiše ima s 75 gostači, vsak teden dva pobije — namreč vola — gostači žalibog niso pitani. — Oh, ona pa je dražestna kakor cekin. Tombola. kdor jo zadene! (Se ozre in pokloni.) Rajsko bitje. Vaš pokorni su-ženi se Vam krivi pred nogami! LINA BUNKA (z lepo rdečimi, polnimi lici gre mimo in se ne zmeni za pesnika.) KOROVAJC (se obupno ozre proti nebu, potem se domisli, potegne iz žepa velik robec in ga nese z^a Lino.) Oprostite, nebeška stvar, brezmejni pbčutifki mi dajejo pogum za predrzno Vprašanje, ali je morebiti Vaša prelest-na osebnost izgubila tale robec tukajle v nevrednih mojih rokah? LINA. Kakor jaz? Kakor tale robec? Kakor tukaj(e v Vaših rokah? Ne, gospod. ako jaz kaj izgubim, izgubim le boljše stvari in jih ne izgubim v Vaših rokah in Vas sploh ne poznam. KOROVAJC. Oprostite mi, morebiti sem ga izgubil sam. Ves sem zmeden. Zmedli so me Vaši čari. Misli se mi krotovičijo in pamet mi gaga. — Pa kaj robec, če sem ga izgubil — izLubil sem še dokaj več! (Jo milo pogleda in pokaže na srce.) LINA. Listnico? Ali je Mo dosti notri? KOROVAJC (žalostno odkima). Ne listnico, ampak srce. O gospodična, ali niste Vi našli mojega srca? LINA. Kaj pa mislite! Nirnaim navade, da bi karkoli pobirala po cestah. Po cestah ni nikdar pobirala naša hiša, hvala Bogu! In sploh — jaz ne vem, kaj me tako Sedate —■ kdo pa ste? KOROVAJC. AmJbrož Korovajc. priznan lirik. Že neštetokrat je bil odlikovan moj pegaz. LINA. Pegaz? Kdo je to? KOROVAJC. Rajski konj. LINA. A tako? Odlikovan na konjskih razstavah. KOROVAJC. Ne. Vi me ne umete. LINA. Sploh — kaj pa želite? KOROVAJC. Nič — in pa vse. LINA. Res ne vem — (vzame denarnico iz torbice in brska po njej). Ne vem. ali imam kaj drobiža. KOROVAJC. Kako napačno sodite mene in moje želje. Gospodična! Olj. da bi zreti Ic en dati ti v Srce smel oči. ko prepad so brez dna tcnian, ko zveeda, ki blcščii. LINA (ga posluša z rastočim zanimanjem in se ob tem ogleduje v zr-calce). KOROVAJC. Im twjih las ta flrtii km s en dun naj ga 3e zrem. o-bt/cmaijo ti vitki pas, zavidam jim ottfem. LINA. S'iš;te Vi. saj imam »bubi«, rjav »bubi«. KOROVAJC. Rjav »bubi« sc nc da opevati nkakor ne. — ta tvoj nebeško mM« z'as in Jespe te rože«, še tic opeval naj bi kras in insterce sladke. LINA. Oh, kaj pa boste imeli od tega? KOROVAJC. In pesmi vse. ka.r atb bom pel. v »Zven* j-h bom poslal, če zanje »Zvon«, čc zanje »Zvon« kaj več bo pitCeval. LINA (vzdihne). Torei je slab zaslužek pri pesmih? Gospodarska kriza se temu pravi. Ata tudi tožido, da tako slabo zaslužijo pri mesu. Pri vsakem volu imajo izgubo. KOROVAJC. Kako jih pomilpjam! Če jim ne bodo kmalu nehale izgube, še tri hiše bodo dobili zraven. LINA. Kajne! — Zdaj pa moram od tod. Zbogom! Mama mi gotovo ne bi dovolila, da po cestah poslušam pesmi. Zbogom! Sploh — nimam časa — in kaj bodo ljudje rekli, če me vidijo z vami. Saj vendar nisem kaka taka. — Zbogom! KOROVAJC. Gospodična, usmilite se moje Iiubezni brezkončnih mej! O. da bi smel umreti pod stopinjo Vaših čre-velvSkov. LINA. Ne ne ne, to se ne bi spodobilo! Kaj sem hotela reči? — Zbogom! (Gre po odru naokoli. Korovajc proseče za njo.) Kaj stopate za mano, mama tega ne dovole. KOVOVA.IC. O gospodična, da bi Vi videli v moje srce! LINA. Ne ne ne, to se ne spodobi dobro vzgojen1 deklici iz boljše hiše! KOROVAJC. O gospodična! Za Vami sHoipam celi dan. « Vas lc saniam vsako noč. k aii t z verigo prikovan pustiti Vas mi več ni moč. Le eno željo šc imam. koda j da M te z Vam i sam, vsaij eno aro sam — LINA (ga ogorčeno pogledal KOROVAJC. (Jo hiti pomiriti.) seve, le če mami to dovete. Rad gjedai uro to eno. Vam v Hc fci žar in v noč oč», ki šepetal bi Vam v uho, ■kar sroc zmer mš koprni, ta brez strahu, mladenič sme:, bi kros pasa Vas rad objel. DOdjubil strastno — no. seve. Je če mama t«1 dovnle. Fftlžcboval bi Vas tako. na beli roki io obraz, mčnnte Mšs&oma tek6. prekratek bo te ure čas. Vendar da jaz bi dožčvc! to uro kratico, rad hotel umretS bi potem — seve. Jc 5e mamš to dovole. LINA (zamaknjena vtzdihne in sladko pogleda Korovajca. Potem se hitro okrene.) Nak! in sploh — vsi mrški niste nič prida. Samo na dote prežite. Mislite, par stotisočakov ne bi bile mačkme solze. KOROVAJC (navdušen). Par stotisočakov! Angel, Kerubin, Serafin, ne Domače vesti * Direkcija železnic nam poroča, da je pri vseh potniških vlakih, ki prihajajo ob nedeljah in praznikih zvečer v Ljubljano, od 1. t. m. dalje rezerviran po en kupe za trezne. Kakor čujemo, namerava železniška uprava na vseh progah uvesti v I. in H. razredu tudi posebne oddelke za potnike, ki plačajo cek) karto. * OlepšaaJe vrhniške železnice s tuneli. Ker se izletniki na Vrhniko pritožujejo, da proga ni dovolj romantična in lepa, se je na pobudo Zveze za tujski promet osnovala na Vrhniki deiniška družba z namenom, da na progi zgradi več tunelov. Zgrajeni bodo iz železofcetona. Ofertalna licitacija danes popoldne na licu mesta. * Blagoslovitev nove brizgalne na Šmarni gori. Zaradi neprestno se množečih nedeljskih gozdnih požigov in požarov na Šmarni gori in Grmadi so prebivalci vsega okoliša s pomočjo oblastnega odbora nabavili prav lično malo motorno brizgalno z razantnim učinkom na večjo oddaljenost. Motorka bo blagslovljena danes dopoldne po slovesni maši in instalirana na stolpu, odkoder bo njena akcija uspešna na vsa pobočja Šmarne gore in bo vsak gozdni požar lahko zadušen tako rekoč že v kali. Vodo bo dobavljal gameljski vodovod brezplačno. Hvalevredno je, da se blagoslovitev vrši ravno danes, ko je na Šmarni gori običajni romarski shod Pripominjamo pa. da bi vendar kazalo izvršiti še nekatere ukrepe za pre-prečenje gozdnih požarov. Predvsem naj bi se zaljubljenim parom absolutno prepovedalo vsako kajenje. * Letina lirike obeta letos prav slabo, ker se v uredništvu do danes še ni javil niti en majski hrošč. * Plantaža kislih kumar. Vsem našim ee-nnjenim čitateljem je gotovo še v dobrem spominu, da se je lani meseca julija prevrnil na Poljanski cesti voz s sodom pristnega vinskega jesiha nekemu čiču, ki se je prestrašil blzoviškega avtobusa iin peric na njem. Dragocena tekočina se je razlila po eesti in po poskusnem vrtu Kmetijske družbe. Naši moderni kmetovalci iz šole ameriškega vrtnarskega čudodelnika Burbanka so sklenili na tem p-ostoru napraviti plantažo za kisle kumare, da se kislina ekonomično izrabi. Kakor čujemo, je prevelika zaposlenost s temi načrti tudi vzrok, da je letos Kmetijska družba opustila dobavo cepičev našim sadjerejcem. * Redek astronomni pojav. Ze ves marec blesti večernica ob jasnih večerih na modrem nebu tako blesteče in migotajoče, kakor je to običajnno opazovati le v puščavah in sibirskih stepah. Videti je izredno velika, posebno če jo opazuj,eš z dobrim daljnogledom. Pojav je nenavaden in le redko zabeležen v astronomskih zapiskih. Nekako pred 100 leti je Valentin Vodnik beležil, da je večernica videti »per eni glibi kakor en goldinar«. Zadnje večere pa so nekateri zvesti opazovalci večernega neba opazili okrog večernice tudi neke sumljive oblačke in utrinke. Ali se na tem še malo raziskanem planetu pojavljajo vulkani? Kdor bi o tem kaj vedel in morda nocoj opazoval večer-nico, naj nam to blagovoli kratko in trezno sporočiti. h Ljubljane u— Himen. Danes dopoldne se je v podružnici sv. Urha v idiličnem Mestnem logu poročil g. Marenkov Fronc, kralj naših žabarjev in ciparjev, najstarejši trnovski fant, z ljubko gospodično Jerico Menterga iz ugledne trnovske hiše. p. d. pri Čvenku. Bilo srečno! u— Nova aiera na mitnici v Vodmatu. Še ni popolnoma pojasnjena aiera s sodi vode. ki so jih nepridipravi deklarirali za vino. pa že imamo na mitnici v Vodmatu novo senzacijo. Včeraj so namreč na mitnici zalotil? med drugimi tudi sod čistega in pristnega vina. (April! Op. stavca.) u— INRI ali Žrtev poklica. Včeraj so prepeljali v oblastno bolnico priljubljenega dramskega igralca g. Edmunda Gašperina. Zavoljo naporov zadnjega tedna, ko se je moral vsak dan, včasi celo po dvakrat, pre-intenzlvno zamisliti v svojo težko vlogo, so se mu na rokah in nogah pojavile rane. Zdravniki v bolnici si niso edini, da H spada pacijent na nevrološki, kirurški ali der-matološki oddelek. Pacijent ostane zaenkrat v oskrbi svojega prijatelja g. dr. O. Helena Tuhlnjca. Kakor nam poročalo, je stanje g. Gašperina težko; odklanja vsako jed in pijačo ter neprestano zahteva, naj mu dado piti žolča. u— Gostovanje Josephine Bakerieve v iMestnem domu je gotova stvar. Slovita zamorska diva, ki pravkar žanje nove triumfe v Beogradu, se bo na povratku v Pariz ustavila v Ljubljani in nastopila en sam večer. Vrnila pa se bo sredi poletne sezone in letovala najbrž na Bledu. Vstopnice se rezervirajo iz prijaznosti samo danes dopoldne v 2agarjevi trafiki na Dunajski ceSti. u— Harry Piel na ljubljanski promenadi. Na poti v Dalmacijo, kjer bo tekom apriia in maja snimal nek?.i drznili akrobatskih prizorov za svoi novi veliki iilm »Jadranska brezdna«, se je včeraj pripeljal v Ljubljano glasoviti fitnlski igralec Harrv Piel. V nevezanem kavarniškem pogovoru z našim urednikom je izjavil, da se je ustavil v Ljubljani kot v rodnem mestu svoje ko-leginje gdč. Ite Rine (»Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele . . .«) Kaj všeč mu je palača Ljubljanske kreditne banke, s katere bi se mu izplačalo tvegati drzen rkok. Nu, tega prizora Ljubljančani sicer ne bodo deležni, pač pa bodo g. Harr.v Piela lahko najbrž danes zvečer od 6. do 7. opazovali na promenadi po Aleksandrovi cesti. Morda bo pred kavarno »Emono« da.ial avtograme. Pri vsej svoji odvažnosti je g. Harrv Piel prav prijazen gospod, vendar drezanje dre-zanje nežnega spola vanj ni priporočljivo. Za silo prav dobro lomi srbohrvatski. u— Ekspedicija naših jamarjev v rimski vodnjak. Obširno poročilo, ki ga je prineslo velikonočno ?Jutro< o rimskem vodnjaku na ljubljanskem gradu, je tudi med najstarejšimi Ljubljančani vzbudilo splošno pozornost. Zanimanje pa bo zrastlo gotovo do viška, ko bo vodnjak do kraja temeljito raziskan. Prve priprave so izvršene, dobavljen je tudi potrebni kredit na obresti — in danes popoldne 6e bo vršila prva poskušna ekspedicija v rimski vodnjak. Vodstvo je v rokah g. profesorja dr. Jožeta Ruša, ki je za priprave žrtvoval ves veliki teden, iz-vzemši dve uri za velikonočno spoved. Vrv, po kateri se bodo pogumni jamarji spuščali v vodnjak, je dobavil v Grosupljem, korito pa v Ribnici. Ker se je zadnje čase čulo iz globine vodnjaka neko čudno hrumenje, se bodo jamarji po potrebi oborožili s helebar-dami, kolikor jih še premore orožarna na ljubljanskem gradu. V zvezii s tem lahko pripomnimo, da nameravajo jamarji proglasiti sv. Jurija za svojega patrona. u— Elementarne nezgode ne nastajajo samo zaradi suše, slane, toče ali sličnili vre-( menskih pojavov. Elementarne nezgode povzročajo n. pr. tudi hudourniki, kadar pri-dere voda po njih. Zakaj bi se Ljubljanica ne uvrstila med hudournike? Ce se to zgodi, bi se lahko zanjo dobilo kak denar iz fonda za ureditev hudournikov. Ljubljanica ima popoln znančaj hudournikov. Kadar pride voda vanjo, — dere. Suha je vedno, kadar so suhi tudi drugi hudourniki, ker hudourniki brez vode ne okužujejo svoje okolice, Ljubljanica pa baš tedaj najbolj smrdi. Mnenja smo, da je treba vsako iinicijativo za pospeševanje regulacije Ljubljanice pozdravljati, prijeti pa jo je treba seveda od prave strani. In ta zadeva je v dobrih rokah. Občinski svetnik g. Ivan Hribar !>o o tem zopet obširneje izpregovoril na prihodnji seji ljubljanskega občinskega sveta. Iz Celja Celjski Stari grad t nevarnosti. Strokovnjaki so sicer že dalje časa opozarjali merodajne faktorje na veliko nevarnost, ki preti zgodovinskim razvalinam celjskega Starega gradu, toda vedno zaman. Včeraj popoldne okrog 3. ure so opazili številni obiskovalci te prelepe razgledne točke, da so se z velikim truščem izsuli iz sredine severne stene Friderikovega stolpa, dobra 2 metra od tal, večji kosi zidu in se zvalili na nižje ležeče poslopje šolskih sester, ki je bilo pri tem težje poškodovano. Človeških žrtev ni bilo, pač pa je bila ubita ena kokoš. Stolp bodo morali začasno zavarovati z močnimi lesenimi podporami. V ta namen je vo-tiral stavbni odsek občinskega sveta večji znesek iz vodovodnega fonda. Med razpadlim zidovjem so našli znatno množino starih rimskih zlatih in srebrnih novcev, ki predstavljajo v vsakem oziru za mesto veliko vrednost. Eventualni Jastnniki naj se /glasijo na naslov: >BeIi vok. e_ Izreden lovski blagor. Znani celjski lovec g. Pitnic je ustrelil v soboto na svojem vrtu, ki se nahaja v bližini kolodvora, prav krasnega divjega mačka, ki se je priklatil najbrž iz bližnjih gozdev za Sv. .Jožefom. Maček se je skrival na brajdi. rastoči ob zidani vrtni ograji. Redka zverina je tehtala 7 kg. Mačka je razstavil g. Pitnic v srednjem oknu svojega stanovanja, kjer ga občudujejo predvsem številni okoličani, ki prihajajo mimo v mesto. e— Promenadni koncerti na Glaziji. Dnnes popoldne ob 14. uri priredi mariborska vojaška godba promenadni koncert na Glaziji. Ob 15. uri po se vrši istotam prijateljska nogometna tekma med SK Celie in celjskimi Atletiki. Nato prosta zabava s šaljivo pošto. žali me krivično! Par stotisočakov!! — Čuj, kaj pegaz iz mene govori: Da ted> nimaš tisočabr/ sto nabranih v svoji kasš dote, vendar naj priča bode m5 nebo, vendar bi Hflbffl Jaz zork6 te. r>mamilo me ni zlato, srebro, po tebi Ie srce vraJihial«; če traffi airoaš tisočakov sto: devetdeset Jih zadostni«! In če le tmfcset jih je, raakar! ne neba za tdboi Ijnbav me spati, še jotrj te pojneflem pred oltar, če jih itn&S v vatati stati. LINA (ginjena, si obriše oči in nos). Nahodna sem. Kadar poslušam pesmi, koj dobim nahod. Takšno imam srce! — Pa to vse vkupe nič ne pomaga. Gospod, zibogom in za veke! Jaz nisem več prosta. (VzdShne.) Jaz sem že zasedena. KOPOVAJC. Joj meni nesrečniku! In kdo je tisti srečnik? LINA. Lovračev Cene s Poljan, da vesfte. KOROVAJC. Gospodična! Kako morete ljubiti takega človeka! Saj niti male mature nima! LINA. Pa ima zato mustače, pravijo a ta, in v hranilnici denar. KOROVAJC. Gospodična, imejte usmiljenje! Iz Maribora —a Policijska kronika. Avtomobilisti, ki so pasirali državni most, so vložili včeraj 10 prijav proti peščem-kršilcem cestno-polieij-skfga reda. — V neki gostilni na Koroški cesti je morala intervenirati policija, ker so odborniki društva za pobijanje alkoholizma brutalno razganjali mirne pivre. — Tatovi, ki so lani iz zaloge g. Gustinčiča v Tatten-bachovi ulici ukradli več koles, so se skesali. Lepo osnažena kolesa so neopaženo — kakor poprej, ko so kradli — sredi noči prislonili ob zid. a_ Umetnostna razpara, ki je bila otvor- j,ena na velikonočno soboto, ee bo morala danes zatvoriti, ker so za umetnost navdušeni Mariborčani že v dveh dneh pokupili skoro vse slike. Za umetnost tako zavzete publike ne pomnijo niti najstarejši naši umetniki. Iz Kranja r— Sprava strank v Kranju. Po vsej če* želi je znano, da je v Kranju mnogo deset« letij divjal boj za dobrine na mostu čez Savo. Promet čez most je bil z vsakim dnem večji in tem številnejši in več obe« tajoči so bili tudi izgledi na prirast renta« bilitete do sedaj spornih virov zlasti za vse lastnike vrtov in za ljubitelje s cvet« jem okrašenih oken važnih dohodov s savskega mosta. Tako pod vtisom zgodo« vinskih dogodikov kakor še bolj zaradi na« raščanja avtomobilskega prometa so se me« ščani starodavnega mesta po dolgotrajnih prerekanjih, sejah in konferencah končno zedinili, da gre teh za obstanek mesta ne« obhodno potrebnih dobrin vsaki stranki polovica. Razdelitev bo vodila posebna medstrankarska komisija, ki jo bodo volili malkontenti. Pametna poravnava bo do dna srca obradovala vse gorenjske rojake, ki so bili najbližje priče krvoločnih bojev, razveselila bo pa sprava tudi vso lepo našo domovino, ker lahko pozdravimo procvi« tajoče kranjske meščane zopet složne v bratskem zagrljaju. r_ Protestna akcija. Kakor znano, jc uvedla neka tukajšnja humanitarna orga« nizacija posebne znamke, s katerimi se iz« plačujejo beračem milodari mesto denar« ja. Berači dobe na te znamke živila, med tem ko pijače ne. To pa večjemu delu za* interesirancev ne ugaja. Radi tega sklicu* jejo ti berača za danes ob 11. dopoldne protestno zborovanje na Pungratu, kamor pridejo kameradi iz vsega kranjskega sre« za. Tudi svojevrstna zanimivost! r— Pred novim razmahom industrije v Kranju. Kakor daznavamo iz verodostoj« nih krogov, sc vršijo med tržaškim gene« ralraim zastopom znane Fordove avtomo« bilske industrije in tukajšnjimi interesenti pogajanja za nakup večjih gradbenih koro« plelcsov v Kranju Fond namerava med drugim po svojem osvojevaknem evropskem načrtu zgraditi velike montažne avtomobil« ske tvornice v Jugoslaviji. Tvcrrace bodo zaposlovale skoro 3000 delavcev. Zemlji« šče, ki prihaja v poštev. se nahaja ob že« leznici. Od rezultata teh pogajanj je od« visno, ali sc bo Kranju in s tem Gorenj« ski. odprla nova epoha velike industrijah* zacije, ki je v Kranju žc pokazala uspehe, kakor še v nobenem drugem mestu Slove« m je. Iz Tržiča LiNA. Zastonj! Je že aro dal! KOROVAJC (poklekne). Gos—po-dJ5—na! LINA. Tudi meni je žal. KOROVAJC (vstane in si otepe prašna kolena). To je moja smrt! (Dvrgrie v silnem patosu roke proti nebu.) Razruši se nad mano j svet in zemdja me požri — satf splavale po vodi so mi želje, upi vsi! rn v nžC se razpršili sni so zdaiti! Kaj bočenn datj tta svrtni le ostati. Isretda kroto si sodita in ta glasi se: »Smrt!« a kaiJoor bodeč, naj pa bo, moj up in ti® Je sfert. Le ©no Šc M pro®3 te: posodi mi dva kovača — in pa srečna bodi! LINA (ihteča setže v torbico in nudi ; Korovajcu stotak). Ali imate dati na- i zaj? j KOROVAJC (obupan). Nimam, suih sem. LINA (jokaje se). Pa jutri prinesite! KOROVAJC. Kako — ko bom že mrtev. LINA. Pa — zbogom! KOROVAJC. Nad zvezdami! (Odideta vsak na svojo stran.) i č— Brezplačna poizkusna vožnja. Tu se je ustanovila nova družba za vzdrževanje avtomobilske zveze med Tržičem in Ljubljano pod naslovom »Avtopromet Tržič -Ljubljana«. Navabila si je avtobus znamke »Merkur«, ki ima za 24 oseb prostora in je že prispel v Tržič. Reklamna poskusna vožnja iz Tržiča po veliki cesti na Bled se bo vršila na velikonočni ponedeljek popoldne ob 2. uri izpred hotela Lončar. Družba »Avto-promet« vabi vse občinstvo prav vljudno, da si ogleda najmodernejši voz in ga tudi poskusi. Poskusna vožnja bo brezplačna. č— Čigav bo zaklad? Završnikov Korl iz Zavrha ie pripeljal svojemu prijatelju Ko-latu v Tržič velik voz bukovih panjev za pirhe in ga obenem naprosil za botra svojemu starejšemu otroku. Drva je dobi! v delo tržiški Žagar Uršič. Cirkularka je rezala debele hlode kakor maslo. Naenkrat je zaškrtal votel panj, iz nJega je padlo 1 Scekitiov po 30 a. kron. Kolata pravi, da ie zaklad njegov, Završnikov Korl ga reklamira zase, Uršič pa zase. ker je njegova žaga storila dobro delo in zbrskala na dan cekine. Tako je nastal velik prepir in namesto prijetne botrine bo nastala neprijetna pravda in veliko sovraštvo. Tako se je zopet izkazah stara resnica, da denar dela samo sovraštvo in zdražbe. č— Sladko maščevanje. Ravnatelj trži-ške meščanske šole je velik nasprotnik ra-dio-aparatov. Pravi, da mu je star gramofon ljubši kakor prvovrsten radio-aparat. Z mestnim tajnikom g. Vankom Japljem sta si prišla smrtno navzkriž. Le ta je na veliko soboto, ko je bila služkinja sama doma, nasiloma instaliral najboljši Telefunkem in spet odšel kakor je prišel. Ko je stopil g. ravnatelj v stanovanje in slišal radio-glaso-ve, je padel v nezavest in zdravnik je ugotovil pretres možganov. Pacijent bo okreval. Iz Trbovelj t— Kuna zlatica v stanovanju. Huda zima ie prisilila zverjad. da je iskala zavetja in hrane v bližini človeških bivališč. Nekaterim zverem je človekova bližina tako do-padla, da se niti niso hotele vrniti nazaj v gozd. To nam izpričuje sledeči dogodek. Pri Počivavšku imajo sobo, katero rabijo za ropotarnico ln ima le malokdaj kdo tam opravka. Včeraj je gospa Počivavškova slučajno vstopila v to ropotarnico in videla, kako je neka rjava žival smuknila skozi okno. Mislila Je, da je mačka. Kar začuje tam iz kota Iz nekega zaboja čudno cviljenje. Stopi k zaboju in v njem zagleda 7 majhnih golih živalic. Mačke niso. Kaj bi neki to bilo? Hitro pokliče gospoda soproga, ki je kot star lovec z začudenjem kon-štatiral, da so te male živallce mlade kune. Ko Je to konStatlral, je samo še ugibal, kako bi ujel staro. Z gotovostjo je računal, da se bo stara, ko bo mir, zopet vrnila k mladičem. Pokrov na zaboju je namestil tako, da se je moral sprožiti takoj, ko bo žival skočila v zaboj. In ni se zmotil. Ko pride drugo jntro zopet v rotpotarnico, najde pokrov zaprt, iz zaboja pa se je slišalo šumenje In puhanje plemenite zveri, ki je hotela ubežati, pa ni mogla. Pri špranji v zaboju je videl g. Počlvayšek. da je ujel krasen eksemplar kune zladce. — Žival se Je v zaboju kmala umirila in mirno doji svoje mladiče. To zanimivo kunino dru- žinico si ljudje danes še lahko ogledajo pri g. Počivavšku. jutri pa jo že odpošlje ljubljanskemu o ugodni ceni. Zajamčeno prii-tna pafima! — Matija Progar. diplom-rani ln z zlato kolanjo odli-kovani kmetovalec Matija Ščetina' na Osojniko. 2 Hemeroide in rtf v to frtroko spadajoča opravke iivržujo lanesfji-vo brez liravnisk« a^istrn-e* Katri ca MiJjakora, diplomirana babica. So pr- j poročam! 31 Krasna ura na vunetlh, z visokim naslonjalom, rte s perzijskim pliSem prevlečeno, ce z&-,-tavi ia posojilo 20.000 Din proti Hfrurni Tniitvi pod značko: >0b svetem Nikolič. 10 Boljše dekle 330 cem, 5 konjskih sil, zelo malo voieno, trpežno, e prikolico, poceni na ogled v garaži na Dunajski oefti a. U Motorno kolo vajeno vseh hišnih dri, poetrežljivo in pošteno — iWe zaposlitve. Gre tudi na deielo. 12 Boljši fant volčje pa^uie se je zateiel PovjraSati proti nagradi pri [/iiumn čuvaju v Stre-liški iflc; 122. 17 Pes zvest hišni čuvaj z dežele išče primeraepa znanja Gre tudi na boljže posestvo. Neanonimne ponudbe pod Šifro »Korajža velja«, poste areftaate — Suhi breg. 18 Zobna pasta il japontJkib ptičjih odpad kov — priznano najbolje gnojilo za žlahtne rože, se oddaja po Din 50 kg. 19 Pozor! Pozor! Porodništvo odpravlja prirodna grenči-ca >Kaiser Wilhelm«, ker povzroča dobro prebavo in lahak Mol. 4 Parfumi za avtomobile in pogon otrojev fe dobe pri Oil Oompanv. Dunajt-ka c^ts. Sesalka* na ulici. 5 Bencin za dame in vse plesne prireditve, najizbranejša kva liteta v drogeriji »Sveti Rok«. 6 Tiskarski škrat, ves nervozen in jezen, ker so ta teden vsi tiskarski stroji neprestano brneli, se je znesel nad nedolžnim »Kurirjem« in mu zamešal nekatere naslove pri malih oglasih. Ker pa je v tem izbruhnila doba obveznega tiskarskega počitka, škratovih lum-carij nismo mogli več popraviti, zato nrosimo p. t. publikum, da to sam stori. Trebušne pasove r.» kanarčke in vse dru^e Tlnmačene ptičke kupite najceneje pri žitnem trgovcu Pi5u, Vodnikov trg Nagrobni spomenik pripraven za danski »alon. vzamem v najem za svojo mlado žeto. .Taa»z Potrat-nik. Beograjska 35.11. 7 Koncertni pianino ia gladkega marmorja, do. bro ohranjen, brez črk in na solidnem podstavku — k npi m na obroke. Nasloviti: Pet« Skala, upokojenec, Stara va« 96. 8 Divan dragocena spominska anti-kvileta, na nogah iz ala-has&ra, ves aparat fe t dobroidočem stanju, se zaradi tevJčhie proda. Ponudbe pod Bifro: »Le za bogatato. 9 Zrnje, konopljo za r»jene ljudi in one, Id imajo kilo. poSilja po povzetju brez naznake v?eblne lekarna »Tiroler« na Dunaju. 14 Otroški sanatorij »Waldhugel« obnavlja starejšim gospodom raet las tn hrade. Nikomur ni treba biti pleiart Presenetljivi uspehi po enkratnem poizkusu. Priporočljivo tudi Tieostriženim damam. 15 Olje »Stran s plešo!« . Za slabokrvne in Mbko do-raisle otroke se priporoča slovenskim Maršem Dnevno t vso nefo samo 250 Din ▼ predMeoai. 16 Kolonel-gnofilo daje anežnobele zobe in dejinfieira vso ustno duplino d« goitanca. Originalne tube po 10 Din v vseh lekarnah in drogerijah 20 Otroški voziček v l»toinji zim) izTrMnn preizkušen, patentiran izum, ki fe polni farno t žagovino in gori dva dni. se proda za 300 Din. 21 Peč na žagovlno na dobrih vzmetih. slam-njačo vred in otroškim pe rilom ta dvojčke poceni pri Baptistu Zadregarju. -Iržav. uradniku v Prek-marju. 22 Akademik najzanesljivejša moč, mno-popreizkušen družabnik, ki se Je pravkar vrnil Iz Pariza. prevzame v«ako instrukcijo v boljllh krogih. Pod šifro »Je eafe temu. 28 Rega Rega, rega, kvak, jas sem tak bedak, da si iičmn para — ti mi boš »ta rt.ua«! Bodi dobra ali slaba, piši mi pod šifro »?.aba«. 24 Gospodična z dežele išče resnega znanja s 1. aprikun. Najemnina po dogovoril. »Tulipan«. 25 Stanovanje s pritiklinami oddam ca obrok«. Vdovci hniz otrok niso izkljnSani. Na razpolago do 1. maja. nato dralje. Ponudbe oa naslov: »Redka priložnost« na upravo lista 26 Gospodinja z dobro urejeno mlekarno in vodovodom se odda v najem. Pripravna ra ijo-kojence. — Pod zna&c »Cgodna prilika«. 57 Šimei naprodaj. — Pinudbe pod »mrokrauki« na mestni magfetrat ljubljanski. 39 Zatekel se je vi