deb #WL жкЦеф Ј^Ш^МШЈШЈЈЈЈЈШЈЈМШИМИИ •-ETNik 25 Pred Novim letom .• današnji/l burnih časih £udt pisanje uvod-to novoletno številko 1^^'^^iškega glasila nehva-zadeva. Običajno smo J hvalili dobre re- iit ji/l dosegli v se letu, in si po-ha uelifce cilje га pri-Jajoče leto. Danes pa je, žalost, v naši družbi in jPodarstvu tako, da bi sle-Sami sebe, če bi peli sla-Preteklim rezultatom in f.ilP°^tavljali visoko leteče alnt' ^^i^tvo je, da smo v (J krizi; iz te krize kot ({ц ^оа še nismo našli izho- . Razmišljati o tem, kako iz družba našli izhod tf se mi zdi v tem neproduktivno de-Ekonomska politika sjajf ^^žave je že vrsto let цјј tudi zadnji paketi Ha niso nič drugačni. PQ^}^^jo.nje o tem nam ne Л izhoda; kvečjemu še tisto malo vo- Г' ki ic ®9oni ' JO po vseh teh letih še premoremo. Uijorf • ko pišem ta Aln-^^' fudi kolektivu osfn^^ u prihajajočem letu ri,g po moji presoji, iska-гг težav, iskanje sjjj' T rezultatov samo v eni "ii 1^' se moramo sa- ti ^ sebi in se vpraša- ui-gg. bi lahko še bolje Ijg ^^^evali zastavljene ci-tuii -4^ ^ sedanji krizni si-se namreč kaže, da rriQ perspektivo, sa- sjjo kolektiva pa je odvi-izkoTi§^ ''Odo možnosti tudi s J°^neljujem predvsem tudi' smo naše izdelke križih Vjeteklem letu, kljub га^ЈЈ^ situaciji, prodajali so-Vertih^° uspešno. Na kon-prod ]■ P°^ročje smo spet Па$р približno polovico ske P^^izvodnje. Izvoz žen-na klirinško po-Tijn zaradi poslabša- s Sot;7e£sfco zvezo ^nnjšaZi, vendar so se T>i„j- hkrati vokazale večie °^utve. pokazale večje za izvoz smučarske ^a domačem trgu se predvsem v drugi polovici leta srečujemo s krizo, vendar še vedno razmeroma uspešno prodajamo naše izdelke, tako modne (škomji) kot tudi športne (pancerji). Uspešna prodaja nam daje upanje, da si bomo uspeli tudi v prihodnje zagotoviti dovolj dela za naše obrate, to je dovolj naročil. Koliko pa bo naša proizvodnja dohodkovno uspešna, pa je veliko odvisno od nas samih. Če bomo hoteli tudi v zaostrenih razmerah ustvarjati pozitiven finančni rezultat, bomo morali učinkovito izkoristiti nekatere rezerve v našem poslovanju, ki jih še imamo. Ena od takih rezerv je v bolj učinkovitem delovanju na relaciji trg—razvoj izdelkov - prodaja - nabava - pro-izvodnja-dobava izdelkov. Pogosto se že pokaže premajhna učinkovitost, pa tudi premajhna prizadevnost pri razvoju novih izdelkov in kolekcij, in to kljub ŽIRI, DECEMBER 1987 temu, da smo zadnja leta s projektnimi nalogami delo na tem področju kar precej dodatno stimulirali. Letos smo imeli veliko težav in nedvomno izgubili precej denarja zaradi preslabega usklajevanja proizvodnje s potrebami kupcev (preslabo usklajevanje na relaciji prodaja—proizvodnja), probleme pa je pogosto povzročalo tudi pomanjkanje materialov. To je povzročilo, da pogosto kljub visokim zalogam izdelkov v skladišču, nismo mogli izdobavljati pošiljk, saj smo imeli na zalogi izdelke, ki jih v tistem trenutku kupci še niso potrebovali, nismo pa imeli tistih, ki bi jih tedaj potrebovali za odpremo. Drugo področje, kjer moramo v bodoče naše poslovanje še izboljšati, je kvaliteta poslovanja. Zastavili smo si cilj, da postanemo v proizvodnji ženske obutve najboljši v Jugoslamji, v proizvodnji smučarske obutve pa hočemo obdržati in še utrditi mesto enega od vodilnih v svetu. To nam bo uspelo le v primeru, če bo naše poslovanje resnično kvalitetno v vseh fazah: izdelek, trženje in vse ostale aktiimosti. Kvaliteto pa bomo dosegli le, če se bo celoten kolektiv pripravljen boriti in potruditi za tako kvaliteto. Kvaliteto bomo dosegli šele takrat, kadar se bo vsak delavec za strojem resnično zavestno prizadeval, da bo svojo delovno operacijo opravil kvalitetno, kadar bo kvaliteta prva in glavna skrb mojstra, obratovodje, tehnologa in razvojnika, nabavnega referenta, vodstvenih in vodilnih delavcev, do direktorja. Tretje področje, kjer moramo v prihodnjem letu storiti več kot smo doslej, pa je racionalizacija dela v, tovarni in racionalizacija stroškov. Ne bomo si mogli več privoščiti vseh vrst stroškov in tolikšne režije, kot se je razpasla v preteklosti. Naš izdelek (Nadaljevanje na 2. strani) 1947-1987 400 obiskovalcev na letošnjem sejmu že tradicionalni sejem rabljene in nove smučarske opreme je konec novembra v Družbenem domu Partizan spet organiziral smučarski klub Al-pina. Sodelovala je tudi ži-rovska prodajalna Alpi-na, za nagrade pa je poskrbela propagandna služba. ^hko rečemo, da je bil obisk sejma zelo lep, saj je prišlo kar 400 ljudi. Nekaj slabše kot prejšnje leto pa je tekla prodaja opreme, ki so jo strokovnjaki po želji tudi takoj montirali. Dobrodošli so bili tudi nasveti članov smučarskega kluba, popestritev pa je predstavljalo predavanje o jadralnem letenju in predvajanju video filmov. Zaminivo prireditev so zaključili z žrebanjem vstopnic in nagradami. Boris MARKEU DOOOynRJnfflO fC - DOGOVORIH ШО M Ob rob sklepom delavskih svetov Delegati DS TOZD Proizvodnja so razpravljali o dosegu plana v oktobru, ki je bil dosežen 97,2%. Pri pancerjih in apreski je bil presežen (vendar smo z roki še vedno v zamudi), pri ženski lepljeni, coloradu in tekaških pa plan ni bil dosežen. Se vedno se pojavljajo težave zaradi nezadostne oskrbe z materiali. Zaradi skrite napake na materialu so bili izdelani nekvalitetni zgornji deli, ki v montaži niso bili uporabni. Reševanje reklamacije je v teku in dobavitelj je priznal skrito napako na materialu. To se je odrazilo tudi na kvaliteti, ki pa ni bila upoštevana pri oddelčni simulaciji in tako to ne bo vplivalo na osebne dohodke delavcev v proizvodnji. Delegati so obravnavali tudi več raznih odpisov v zvezi z vzorci, ki smo jih poslali našim kupcem ter reklamacijami. Največja reklamacija je bila pri firmi BERGEN TRADER z Norveške. Reklamirano obutev sta si ogledala direktor TOZD Proizvodnja in vodja sektorja komerciale športne obutve, ki sta ugotovila vzroke reklamacij. Naj povemo, da je bilo tudi nekaj neupravičeno reklamirane obutve. DS TOZD in DO sta sprejela samoupravni sporazum o združevanju sredstev v sklad temeljne banke za ustanavljanje in vlaganje v lastne in mešane banke ter finančne organizacije v tujini. Sporazum je treba spremeniti zaradi novih zakonskih predpisov, tako da se devizna sredstva spremenijo v dinarska po tečaju na dan 31. 12. 1985. Ta sredstva se bodo prevrednotila (revalorizirala), kar bo ob koncu leta pripisano združenim sredstvom. Obravnavan in sprejet je bil predlog komisije za delitev sredstev za OD za ustanovitev novih del oz. nalog. Potrjeni so bili sklepi komisije za delovna razmerja in sprejet sklep o odpisu in odprodaji počitniške prikolice. DS DO je na predlog projektnega sveta potrdil projektno nalogo »obdelava naročil in zaloge gotovih izdelkov« — četrti del in odobril izplačilo nagrade članom teama, in projektno nalogo »proizvodni informacijski podsistem« — tretji del in prav tako odobril izplačilo nagrade članom teama. A. K. v Gorenji vasi imajo sedaj več prostora. Na sliki so: Magdalena Markelj, Julijana Prezelj in Ivanka Peternelj. (Nadaljevanje s 1. strani) bo v kriznih razmerah in na svetovnih trgih lahko konkurenčen samo ob stroških, ki so za njegov razvoj in proizvodnjo nujno potrebni. Če hočemo stvari izboljšati, pa pomeni, da bomo morali v naše delo in poslovanje hitreje kot doslej uvajati spremembe. Spremembe v načinu dela, spremembe v organizaciji dela in spremembe v miselnosti. K boljši organizaciji nam lahko veliko pomagajo sodobna sredstva, kot na primer računal- jih današnji čas zahteva, drugi del vodstvenega kadra pa tega ni pripravljen napraviti; živi še vedno v preteklosti, dela še danes tako kot pred dvajsetimi leti, za težave pri delu pa vedno krivi druge oddelke in službe, ne zna pa pomesti pred svojim pragom. Res je, da je danes naše gospodarstvo v resnični krizi in da vse nakopičene težave krepko vplivajo tudi na našo tovarno. Prepričan pa sem, kar zadeva naš proizvodni program in naše dolgoročne usmeritve, da za to tovarno ni nobenega strahu. Trdim, da imamo najbrž najboljšo oz. najbolj perspektivno kombinacijo različnih vrst izdelkov, v primerjavi z vsemi tovarnami obutve v Jugoslaviji. Kriza vAlpini torej ni kriza programa, kriza poslov- nih usmeritev. Kriza na nekaterih področjih v Alpini je predvsem kriza vodenja. Imamo dve vrste vodij-Dobri so tisti, ki v dani situaciji s tem, kar imajo nd razpolago, nekaj napravijo-Slabi pa so tisti, ki ob vsaki priliki samo razlagajo, kako so drugi krivi, da se nič ne da napraviti. Mislim, da v prihajajočem letu Alpina mora na področju vodstvenega kadra razčistiti, kateri so dobri in kateri so slabi vodje in napraviti potrebne spremembe, кат lahko kolektiv potegne v noV zagon, k novim uspehom. V želji, da bi uspeli zastavljene cilje izpeljati in uspešno poslovati tudi v prihodnje, želim vsem članom kolektiva in vašim družinam srečno in uspešno novo leto-Tomaž KOŠIR Na sejmu »Snežinka« Smučarski sejmi naznanjajo začetek smučarske sezone, prav tako tudi vse prireditve, ki so s tem povezane. V te dejavnosti se vključijo vsi tisti proizvajale' športne in smučarske opreme, ki na tem področju nekaj pomenijo. Prav tako tu nastopajo tudi turistične organizacije, žičničarji ter obrtniki. Prvi in hkrati za nas najpomembnejši je sejem SKI EXSPO v Ljubljani. nik, sistemi CAD in CAM, vendar nam bodo ta sodobna sredstva pomagala samo toliko, kolikor jih bomo znali izkoristiti. Pri uvajanju sprememb, s katerimi želimo izboljšati učinkovitost našega dela, pa se tudi v naši DO srečujemo z velikimi težavami. Težav ne povzročajo toliko delavci za strojem, ampak jih povzroča predvsem vodstveni kader. Del vodstvenih ljudi se je pripravljen spoprijeti z novimi problemi in jih reševati na drugačen način, kot Pogovarjamo se z Marijo Košir, ki skrbi za organizacijo in vse, kar je potrebno za uspešen prikaz naše obutve na sejmu. »Že lani smo se skupaj z ostalimi razstavljalci, preselili v halo B na Gospodarskem razstavišču. Naš razstavni prostor je pri samem vhodu v stavbo; prostora imamo dovolj, tako prodajnega kot skladiščnega. To je pomembno, saj je sejem izrazito prodajnega značaja. Imamo dva prostora za pogovore s strankami in kupci, s katerimi pa tu ne sklepamo pomembnejših poslov. Lepo je urejena in opremljena tudi servisna delavnica. Skratka, zadovoljni smo.« Kaj torej ponujamo kupcem? »Danes predstavlja nabava športne opreme že velik strošek, zato je odločitev, kakšno opremo izbrati, vedno težja. Prav zato smo poskrbeli, da na sejmu kupci dobijo čimveč informacij in nasvetov o izbiri najustreznejše obutve. Poleg tega je zagotovljen tudi brezplačen servis, v katerem na željo kupca prilagodijo smučarske čevlje še posebnim zahtevam; glavna naloga pa je brizganje tekmovalnih pan-cerjev Alpha.« In kako ste poskrbeli za ostale priložnostne obiskovalce sejma? »Ves čas smo vrteli video filme, ki so nemalokrat privabili k našemu »štandu« veliko obiskovalcev. Kot vedno, smo tudi tokrat pO' skrbeli za propagandni materia' (razglednice, plakete), ki smo ga delili zainteresiranim. Poleg tega je vsak, ki je kup" naše čevlje, dobil še obesek za ključe, kot spominsko darilo ob 40-letnici Alpine.« Omenili ste še druge dejavnO' stl, ki tečejo v času sejma »V času sejma smo skupaj ^ našimi grosisti in tovarano Elan, organizirali predstavite^ kolekcije vsem prodajalcem naše obutve. Takšni seminarji f'' spevajo h kvalitetnejšemu prodajanju naše obutve in pospešujejo prodajo. Poleg Ljubljane, smo organizirali predstavitve tudi v drugi" krajih naše države (Mariboru. Opatiji, Zagrebu, Sarajevu, Skopju in v Beogradu). O sami prodaji na sejmu P* sem se pogovarjala s Staneto"^ Tušarjem, poslovodjem P'®"?.' jalne na Kraigherjevi ploščad'^ ki je tudi letos poskrbel za oo' bro ponudbo In postrežbo. »Že iz izkušenj prejšnjih 1®' vemo, da tukaj prodamo največ najboljših smučarskih čevlje^' zato je bilo treba poskrbeti, d® smo dobili dovolj čevljev modela 950 in Alpha,« pripoveduje Stane. »Že prvi dan sejma je prodaja lepo stekla in res smo prodal' največ teh modelov. Danes, četrti dan prodaje, lahko ugotovim^' J DOGOVnRinmO SE -DOGOVORIH SfflO M 6- Težave z nabavo so tudi naše težave Kaže, da bomo še vedno komaj reševali položaj (g. ^reskrho materialov za jesen-zimo smo ob precejšnjih Ij! pri dobavi podplatov za ženske škornje in nekaj re- •"•cijah usnja dokaj uspešno zaključili, da o dobri prodaji kolekcije so nas spodbudile, nil dokaj smelo zakoračili v začetek proizvodnje za po-^ad-poletje, najprej za naše največje kupce na Zahodu, trg Belmo, in za Sovjetsko zvezo, nato pa še za domači Prvi problem je nastal, ko ru„^ "Sotovili slabo kvaliteto za SDr ®®lonko. kar je zahtevalo je h proizvodnje. Takoj le k treba preskrbeti materia-j ■ ' bili planirani za kasnej-PfJ'!'°'zvodnjo. To pa zlasti pri jg ®'^rbi usnja ni enostavno, saj цј proizvodni ciklus i Ja tri tedne, zadnji čas pa j^amo vse ve ''Valite te vse več težav zaradi sla-usnja iz naših usnjarn. Domače kože so slabe pa še primanjkuje jih, uvoza pa skoraj ni. Vse pogosteje se pojavljajo reklamacije, ob prevzemu kvaliteta na ustreza, vse to povzroča, da se dobavni roki podaljšujejo. V zadnjem času se na domačem tržišču vse pogosteje dogaja, da proizvajalci ne dobavijo materiala za domači trg zaradi novih predpisov ZIS, ki jim ne odobrava zvišanja cen, mate- uspešno a-."^'^oliko slabše prodajamo le obutev. Pq ^'lajamo vse vrste obutve, ski jG seveda na smučar- ša da je v tem tudi na- tif.,P''®dnost, saj zadovoljimo vsakega kupca. pomoč so nam stro-Jq iz tovarne, ki prodaja- svm- svetujejo kupcem. Ti na-Prod dobrodošli tudi našim žg Nalcem, ki so se strokovno sttiiiA usposobili za prodajo bro ®''skih čevljev. Kupci to do-pozna tudi na jal^i^®"em obisku v naši proda- г^}ј1 kaj težav pri organi- јајђј »a sejmu in v proda- rečem, da je delo na prgjj" 9^ jutra do večera, brez Venn " ®' za nas velik napor. Seti, temu še nikdar ni- Уагјв"^®' problemov, ko se dogo-li kako bomo organizira- nas ^vedamo se, da je to za čatjiQ priložnost, da pove- Zelo d ^°(^ajo v tem mesecu, in dajal ® reklama za našo pro-Vsi skupaj smo veseli. riale izvozijo, mi pa jih ne dobimo. Gre za razne granulate za izdelavo peta v plastiki. da tako uspešno prodajamo, kljub težavnim razmeram in padanju kupne moči. To se dosti bolj odraža pri konkurenci in lahko rečem, da je Alpina v ponudbi smučarske obutve še vedno številka ena na jugoslovanskem tržišču,« je zaključil Stane Tušar. Kot nalašč je pričelo zunaj močno snežiti in okrog našega prodajalnega mesta se gnete vedno več ljudi. Čevlje, ki jih pomerijo, tudi kupijo, nekateri sprašujejo le po številkah določenih modelov in brez pomerjanja kupijo tudi več parov naenkrat. Kot da bi prvi sneg spomnil kupce, da bo treba kupiti tudi apreski... Računali smo, da se bodo na sejmu oglasili tudi naši smučarji tekmovalci, vendar imajo letos tako natrpan program s treningi in drugimi prireditvami, ki so bile ravno v tem času, da obiska na sejmu nismo mogli izkoristiti še za kratek razgovor s katerim izmed njih. Tako jim lahko zaželimo le čimbolj uspešno novo tekmovalno sezono! Anuška KAVCiC I ^elik, o zanimanje za našo obutev na sejmu Snežinka Anica Govekar vodi nabavo materiala za lahko obutev Za proizvodnjo našim kupcem Aspo in Belmo se približujemo možnosti, da čimveč materialov v tujini plačata kupca; mi jih nato le začasno uvozimo, predelamo, nato pa izvozimo končne izdelke. Pri taki obliki nam niso potrebne devize za plačilo blaga, seveda pa je naš devizni ostanek le vrednost vloženega domačega materiala ter vloženo delo. Tu naj bi vse potekalo brez večjih težav, problemi so največkrat prekratki dobavni roki. Zlasti nam težave povzročajo večkratna naročila istih artiklov. Pri nas v proizvodnji zaradi boljše organizacije dela gre v delo celoten artikel v vseh barvah, ne glede na to, če smo mi material komaj naročili ali pa sploh ne. Vemo pa, da je najhitrejši rok dobave, z upoštevanjem časa, ki ga potrebujemo za carinjenje najmanj mesec dni. Tako smo pogosto pred dejstvom, da se proizvodnja ustavlja in tako-rekoč »gasimo« z vse mogočimi intervencijami pri dobaviteljih, posrednikih (uvoznikih), ki se jim nikdar ne mudi, vključno s carinsko službo, da materiale le dobimo in da se proizvodnja ne ustavi. Glede materialov, ki jih nujno moramo še vedno redno uživati, do konca oktobra nismo imeli težav, ker smo koristili blagovni kredit firme Fimex z Dunaja. To smo izkoristili, zato moramo sedaj poskrbeti za posebna potrdila banke, da so zagotovljene devize za plačilo. To pa ni enostavno. Ko to potrdilo dobimo — izdajajo jih običajno zadnji dan v mesecu v zneskih, ki niso vnaprej znani, potrebujemo še tako imenovani DPRP (družbeno priznane reprodukcijske potrebe) sredstva za prijavo posla in šele potem lahko stvar prijavimo in uvozimo, seveda, če tuji dobavitelj ne zahteva plačila v naprej. V takem slučaju se vse ustavi, kajti za plačilo v tujino je treba čakati mesece. Na srečo nam najpomembnejši dobavitelji še dajejo blago brez plačila vnaprej in nekako smo doslej še uspevali krmariti med vsemi temi ovirami. Za mesec december nimamo več sredstev DPRP in z rednim uvozom tako ne bo nič, če ne bomo našli druge možne poti za uvoz (npr. kredit ipd.). Da je tedaj, ko premagamo vse te birokratske ovire za dobavo in carinjenje, le nekaj ur časa, ni treba posebej omenjati. Tu pa spet nastopi problem prevozov blaga v tovarno, pa ne le prevoza po dolgi poti preko Lu-čin ali Logatca do Žirov, ampak tudi problem nujnosti in nenuj-nosti pošiljk ter pravočasnosti naročanja prevozov, pri čemer pa imamo malo uspeha. Mislim, da bi morali tudi nekateri v tovarni poznati problematiko pri uvozu blaga, pa bi verjetno naleteli na več razumevanja in podpore pri urejanju prevoza blaga v tovarno. Res je, da je največkrat nabava kriva, če materiala ni, saj je preskrba materialov naša delovna dolžnost, a v pogojih dela nas v zadnjem času pogosto le sreča rešuje iz kritičnih situacij. Te pa se ne da planirati. Anica GOVEKAR O organizaciji L. ALLKN: Organizacijo ustvarjamo za ljudi. Drugačno razmišljanje je napačno, prav tako kot bi predpostavili, da lahko avtomobil zgradimo neodvisno od ljudi, ki ga bodo vozili. Kakor bi bilo nesmiselno zgraditi avtomobil tako, da bi v popolnosti zadovoljil dimenzije, osebnost in okuse posameznika, kajti tako zgrajen avtomobil ne bi mogel zadovoljiti potreb drugih ljudi, prav tako bi bilo nesmiselno to napraviti z organizacijo, saj organizacijske strukture ne smemo izgraditi tako, da bi zadovoljevale le posamezne osebnosti. Iz dr. Š. Ivanko: Raziskovanje in projektiranje organizacije — str. 27 ноко umnitjnfflo obeta se veC naroČil Vsem je verjetno znano, da obsega lahki program vso žensko modno obutev in direktno nabrizgano obutev, ki jo poznamo pod imenom kolorado program. Poleg športne obutve je tudi večji del lahkega programa namenjen izvozu in sicer na Zahod in na Vzhod. Plan izvoza lahke obutve na Zahod za leto 1987 je 427.000 parov, v bruto vrednosti $ 4,510.000-. Do konca novembra smo izvozili 389.235 parov, v vrednosti $ 3,514.067- in s tem izpolnili plan izvoza parovno za 91 %. Vrednostno obstoječih podatkov ne moremo primerjati, ker je doseženi izvoz ASPA prikazan po bruto cenah, izvoz za firmo BELMO pa po neto cenah. Plan izvoza na Vzhod je 349.000 parov, v vrednosti $ 7,415.000- do konca novembra pa smo izvozili 219.141 parov v vrednosti $ 4,817.050-. V mesecu Aktualni intervju Korak naprej bo nujen Naša smučarska obutev se je v svetu že dokaj uveljavila. Težimo v višji cenovni razred, toda pozabljamo na pravi razvoj. Delitev dela ne ustreza. Organizacija je bistvenega pomena. Ni prave stimulacije ... To je le nekaj poudarkov iz razgovora z vodjem tekmovalne službe Janezom Šmitkom Delo-življenje: Kje torej tiči problem? Janez Smitek: Z razvojem modela začnemo po zbranih informacijah, ki jih dobimo na sejmih. Junija se sestanemo s kupci in jim predstavimo modele. Proces se nadaljuje. Po sejmu v Munchnu februarja, predstavimo modele našim kupcem v končni obliki. Kdor se kaj spozna na šah, ve kaj je časovna stiska. V takem »cajtnotu« se znajdemo tudi mi in potem delamo napake, saj praktično ni časa za študij. Tudi večsmernosti razvoja se moramo odpovedati. Torej, vse kar delamo, delamo s predpostavko, da bo delovalo stoodstotno. To pa je nemogoče. Poleg tega je onemogočeno temeljito testiranje; isto velja za izdelavo nultih serij; model pogosto »boluje za otroškimi boleznimi«. Delo-življenje: Kakšni so torej predlogi za izboljšanje? Janez Smitek: S sedanjim načinom dela bo treba obračunati po najkrajšem postopku. Ustanoviti bo treba razvojni oddelek, kjer bo možen študij, pristop k delu in ne bo stalnih intervencij »od zgoraj«. Gre za večjo samostojnost in zato tudi odgovornost razvojnega dela. Kar zadeva mene osebno mislim, da je moja vloga predvsem v zasnovi modelov in potem pri testiranju. Razvoj se bo moral kadrovsko okrepiti; če bomo želeli biti kos najboljšim, bodo v teamu morali sodelovati visoko usposobljeni strokovnjaki različnih strok. In še nekaj: osnova za dobro delo razvoja je kvaliteten marketing. Naša želja, da bi dosegli višji cenovni razred bo izpeljana le, če bomo uskladili zahteve trga z našimi prizadevanji. Problem je tudi prostor in oprema za razvoj ter zaokroženost dela. To je zelo pomembno vprašanje. Delo-življenje: Kaj sledi iz vsega tega? Janez Smitek: To, da so ljudje nezadovoljni. Nezadovoljni tako z organizacijo razvoja, pa tudi z osebnimi dohodki. Nagrajuje naj se delo, ne diploma. Delo-življenje: Morda pa je ta kritika vendarle preostra? Janez Smitek: Mislim, da ne. Trdim celo, da se od prvih začetkov do danes na področju razvoja ni spremenilo nič bistvenega. Zato je tudi popolnoma neutemeljeno mišljenje, da je smučarska linija privilegirana. Nejko Podobnik novembru plana izvoza nismo izpolnili zaradi težav pri dobavi materiala oz. slabe kvalitete materiala. Del tega izpada bomo nadoknadili v decembru, nekatere vrste obuve pa bomo poslali v prvih mesecih prihodnjega leta. Ker nismo uspeli nabaviti laka ustrezne kakovosti, smo prosili kupca za soglasje, da dva modela, ki naj bi bila izdelana iz laka, izdelamo iz boksa. Podpisana pogodba o izvozu obutve v ZSSR za leto 1987, zagotavlja, da bo postavljeni plan realiziran, čeprav z malenkostno zamudo. Na Zahodu imamo v glavnem dva večja kupca, in sicer ASPO na Nizozemskem in BELMO v Zahodni Nemčiji. Za oba kupca izdelamo letno po njihovih navodilih dve kolekciji, in sicer za sezono pomlad—poletje in jesen— zimo. Za ASPO smo za sezono pomlad—poletje 1987 izvozili preko CICIBANA 178.048 parov, za sezono jesen—zima 1987 pa direktno po poslu kooperacije 188.368 parov, za sezono pomlad—poletje 1988 pa smo pro- dali 162.736 parov, ki jih bomo izvozili po poslu kooperacije preko KOTA Nova Gorica. Izvoz za firmo BELMO je znašal za sezono jesen—zima 1981 51.456 parov, za pomlad—poletje 1988 pa smo prodali 89.786 porov. Posel poteka preko firme FIMEX z Dunaja, ki nam tudi financira začasni uvoz materiala- Z izdelavo prejetih naročil za sezono pomlad—poletje 1988 smo pričeli v šivalnicah že novembra, v montaži pa decembra, vso izdelano obutev bomo izvozili že v decembru, zato bomo pla" zahodnega izvoza dosegli. Konec novembra smo firm' ASPO že poslali vzorce za sezono jesen—zima 1988, ki jih je kupec naročil ob obisku koneC oktobra. Za firmo BELMO obutev izdelujemo in jo bo kupec osebno prevzel konec decembra V bodoče pričakujemo približno taka ali celo večja naročila, ki jih bomo morali, kot vedno, zelo hitro izdelati in poslati. Marija Strlič Zakaj bi stopali v neznano Naši strokovnjaki so pred kratkim skupaj z Elanom obiskali več krajev v Jugoslaviji, da bi tistim, ki prodajajo športno opremo svetovali. Seminarji so bili v Ljubljani, Mariboru, Opatiji, Zagrebu, Sarajevu, Beogradu in Skopju. Osnovni namen teh enodnevnih srečanj je bilo seznanjanje z našo zimsko kolekcijo, ki jo prodajamo s poudarkom na tehničnih sredstvih in usposabljanju za prodajo. Vemo, kako pomembno je, da trgovci poznajo funkcije obutve, da znajo svetovati pri izbiri, kako negovati in vzdrževati čevlje in še marsikaj. Skratka gre za informacije, ki pospešujejo prodajo. Poleg naših prodajalcev so bili prisotni tudi prodajalci iz grosističnih organizacij (Slovenija-šport itd.) in drugi, ki prodajajo naše čevlje. Spet se je potrdilo, kako pomembno je delo na terenu, saj večina prodajalcev ne obvlada znanja za res kvalitetno ponudbo zimskošportne obutve in ustrezen servis. Lahko trdimo, da je bila to dobra oblika za zbliževanje s prodajalci zlasti pa korak naprej v približevanju informacij tistim, ki jih rabijo. Ob tem se vsiljuje misel, da zlasti v teh časih potrebujemo tudi povratne (marketinške) informacije o položaju na terenu. Nujno bi bilo s pomočjo prodajalcev preko vodij rajonov »obvladati« pomembne podatke iz posameznih okolij: ustreznost modelov, kupna moč, ponudba konkurence in njihove akcije, cenovna razmerja, položaj grosistov v odnosu do naše ponudbe, najustreznejše možne oblike prodaje (izven klasične ponudbe), kakšne reklamne akcije so v določenem okolju potrebne (oz. možne) itd. Vsak od naštetih podatkov bo vedno bolj pomemben. Toda vse to ne bo možno, če v načrtovanje, organiziranje in spremljanje prodaje ne bodo dovolj vključeni vodje rajonov in dokler ne bo sprotnega dogovarjanja le-teh z vodstvom prodaje, vodstvom MPM, grosistično prodajo itd. Nejko PODOBNIK КПКО UfTVORJAfflO — Na obisku v obratu Gorenja vas Ali poznamo skrivnosti ekonomskih učinkov nagrajevanja 1, Obrat v Gorenji vasi je naš najstarejši dislocirani obrat, '^delujejo zgornje dele. Tokrat je bilo vendarle opaziti j^ekaj izboljšanja. Neznosna gneča, ki je prej vladala v pri-ojevalnici je z dograditvijo prizidka, kjer sekajo zgornje .'e, izginila. Pravkar so zgradili prostorček za shranjeva-Je trenutno neuporabljenih strojev. ^^Sprehodim se po delavnici in z nekaterimi de- v Peternelj: Kar zado- sem z delom. Včasih je zad z materialom. Kar pa lo nagrajevanje, je prema-Jasno. Ljudje predvsem raču- na normo. egina Banič; Na tem mestu tudi kakovost pa luui odvisna od kož in tudi od Kar zadeva zaslužek, je ОонГ ^^kati zgornje usnje kot 'ogo, V 480 minutah moram Vf nasekati 400 parov. Sic/ tudi nagaja material, впл "l.f® v teh novih prostorih J 1!,'"° kar dobro. Pro f Caušević: Res je več pos^J®''® toda še vedno premalo, za zaboje. Treba je ve-delata dve izmeni, vsaka jiij,®' ^'eg svojega dela v delav-kuh- ° ,časno pomagam tudi v tgg Nihče se ni hotel lotiti žim sem se jaz. Tako zaslu-" malo čez 200.000 din. nik Pavkovič: je predsed-si^o^^novne organizacije zveze »Sindikat vsaj delno јц ђ svojo vlogo na področ-Cer ® ozimnice in športa. Si-i^VfP® Veliko stvari teče preko odbora konference tujj v Žireh. Sodelujemo Vlf ^ kraju, zlasti ob dedku Moram reči, da je z Рг'н'^° veliko dela. nai-® nami so tudi volitve in Prgjj?® sindikata je, da daje ita-.°6e oz. evidentira možne bi r>'• Predlagam tudi, da itji^j' prihodnjih volitvah, kjer Volili obraU svoje delegate, le-te staf^ ločenih kandidatnih li-pre(j'se praktično poznamo delavci posameznih Predsednik sindikata Drago Pavkovič razmišlja o boljših oblikah evidentiranja delegatov za prihodnje volitve Ivanka Peternelj Vodja obrata Gorenja vas v razgovoru z urednikom sitli .!l®' toda koristna pridobitev v Gorenji vasi bo priročno ■see za šivalne stroje Regina Banič Zorka Lukić Vodja obrata Vinko Bogataj pa je takole ocenil trenutne razmere v obratu: »Proizvodnja kar dobro poteka. Kar zadeva material in roke pa vemo, da glede na serije obutve, delamo »iz rok v usta«. No, vseeno lahko rečem, da je po dopustu kar v redu. Tudi s stroji nimamo kakšnih posebnih težav, saj jih sproti vzdržujemo. Kar zadeva kadrovsko zasedbo je zaradi bolniške in porodniške stalno odsotnih blizu 10 % delavcev, kar se seveda pozna. Ce govorimo o smotrnosti investicijskih oddelkov za Alpini-no proizvodnjo, še vedno mislim, da je bilo napak, ko se nismo odločili za gradnjo v Gorenji vasi. Tu je bilo dovolj dela, vse je bližje in bolj utečeno. Sedaj pa seveda vemo, da smo »zamudili vlak«. Moram pa reči, da so delovni pogoji za 170 ljudi, kolikor nas je sedaj, kar dobri. Prihodnje leto naj bi uredili še kuhinjo in ostale prostore. V zvezi s sistemom nagrajevanja pa menim, da ga bo treba še veliko predelati, da bo imel res ekonomski učinek. Veljavni sistem tega najvažnejšega dejavnika ne upošteva.« Nekaj čevljev, ki smo jih izdelovali novembra NNN 130 Visok udoben ženski tekaški čevelj, narejen na specialno žensko kopito, Gornji del je iz usnja — purko boks, toplo krzneno podložen. Podplat NNN iz TR gume, v štirih barvnih kombinacijah. 4481 7030103 745-5 KAKO UITVnRIOfflO JR 150 art. 3990 Smučarski čevelj za otroke je sodobno oblikovan. Toplo oblazinjen notranji čevelj zagotavlja malčkom udobno počutje, tako pri igri, kot pri prvih smučarskih korakih. 1241-1 27 34 Art. 7030103 (4481) Ta artikel smo izdelovali kot izvozni model za Sovjetsko zvezo. Izdelan je iz goveje nape — CORIDA z naravno vtisnjenim licem. Je toplo podložen, s krzneno podlogo in direktno nabri-zganim PU podplatom. 3710 ANTJE Art. 9741 Praktična ženska sandala, izdelana iz ševret usnja, z anatomsko oblikovanim notranj-kom in praktično peto. Ta artikel smo izdelovali za izvoz v Zahodno Nemčijo. Art. 1241 Otroški čevelj za po smučanju z ločenim toplim notranjim čevljem. Čevelj je zelo enostaven za obuvanje. Izdelovali smo ga v dveh barvnih kombinacijah. 9741 Zaradi zaostanka za proizvodnim planom je bilo nujno treba osnovati dodatno montažo smučarskih čevljev Da bomo lahko prodajali novati dodatno montažo. Trenutno ugotavljamo, da še manjka ljudi in pri-učujejo se povečini mlada dekleta. Dnevno sestavijo 300—400 parov smučarskih čevljev. Res je, da gre za bolj enostavne artikle, vendar pomeni dodatna montaža precejšnjo razbremenitev glavne montaže. Tudi zmogljivosti šivalnice in plastike so se s tem kar dobro uravnotežile. Kar zadeva izposojene stroje, računamo, da jih bomo nadomestili z lastnimi. Seveda, če bomo lahko uresničili investicijski plan. Nejko PODOBNIK Potreba za dodatno montažo smučarske obutve se je pokazala v času ko smo zaključili s proizvodnjo za Beneco. Pri izdelavi notranjih čevljev smo ugotovili, da montaža s sedanjo zmogljivostjo ne zmore vsega dela. Modeli so bili zahtevni pa tudi naročil je bilo več. Tedaj je bilo treba preusmeriti nekaj ljudi (večinoma iz šivalnice). Iz Beneca smo začasno dobili dva stroja za zakovičenje. Morda se kdo sprašuje, zakaj se tega dela nismo lotili prej. Kratko rečeno — ni bilo pogojev za to. Sele, ko so se na brizganju razbremenili dela za Beneco, je bilo možno os- trn hP Avow Q đx>vMu fu. локл..^ /JCL dctUk/ifih I OA Л/ео' ЈВосЦШЗ^ лкЈи1л' /v(/w\ dWnLjJL г " l/iifiuf , vw '-/ctCAX^feer' /хллл ____.... лкм^ jfovoXbvH /vofeAA L "a v prodajalnah že težko čakajo na pošiljke pancerjev Wear' /xxjL(6e^ е^ллт đer Lmctor /Л /VW^ ^S^wvwj jKoWdwiVv абЦЛл /$/ /vmvoflpl^^^ W^^iil\C^y Cw\ л5\лл\ ЛУЧДЛЧ /У^г(л^лл£А^|" " ' Ји««(лаАГ'\ AMirt \}Шл. ЛЛА ШШШ: msfi RnzeOYOR Zn URGDniKOYO fflIZO Nagrajevanje in dileme v razgovoru so sodelovali: Olivera JEREB, organizatorka nagrajevanja, Anka OREŠNIK, predsednica komisije za delitev sredstev za OD DSSS, Alojz BRATKOViC, predsed-"ik komisije v TOZD Prodaja in Stjepan NOVOSELEC iz prodajalne Zagreb I. Razgovor sta vodila Vladimir Pivk in Nejko Podobnik, zapiske je uredila Anuška Kavčič. Prosimo vas, da za uvod poveste nekaj kratkih Izhodišč dopolnjenega sistema nagrajevanja? Kako ocenjujete uveljavljanje sistema v praksi? Olivera JEREB: . Ce najprej pogledamo izhodišča dopolnjevanja sistema nagrajevanja, ki smo ga sprejeli v 'etošnjem letu in začeli izvajati Svgusta, lahko rečemo, da ima ^ko kot vsak nov sistem, tudi ta določene pomanjkljivosti, ki se •zkažejo šele v praksi. Zdaj je fiaša naloga, da do konca leta Pripravimo dopolnitve tega sistema in sicer na osnovi predlogov, ki jih bomo dobili iz posa-"leznih sedin, in seveda ugotovljiv, ki jih bomo pripravili v strokovni službi. Že ko smo sistem Sprejeli, smo povedali, da ga je y^ozno tudi spreminjati in da so 'Udi spremembe sestavni del te-sistema. Prilagajati se mora-">0 utemeljenim (objektivnim) jjazmeram v družbi in znotraj lelovne organizacije. Stimulacija naj bi odražala Vse tisto, kar se dogaja v praksi, ^ato je normalno, da bo treba si-še naprej izpopolnjevati. "Opolnitve, ki jih pripravljamo Pa se nanašajo na vsebino siste-pripravljene že v tem mese-nekaj pa še po novem letu. Pri uvajanju novih sistemov o Vedno težave. Stimulacije naj izražale neko realno stanje; emo pa, da je to nekje bolj real-j ' drugje pa manj. V celoti gle-®ano, stimulacije izražajo sliko ".®sega poslovanja. Menim, da ..'stem v osnovi ni slabo zastav-]en, precej je odvisno tudi od izdajanja. Delo-življenje: Pogosto slišimo, da stimulaci- je ne pomenijo rezultat nekega dela, temveč je to le izračun glede na različne razmere. Olivera JEKEB: Tudi to se dogaja, vendar v manjši meri. Stimulacije nekje neposredno, drugje pa posredno vendarle izražajo rezultat dela. Na to vpliva ponekod tudi dejstvo, da v času priprave predlogov ni tesnejšega sodelovanja tistih, ki bi lahko največ pomagali. V praksi se potem nemalokrat pokažejo nepravilnosti. Je pa tudi res, da ponekod stimulacije izražajo rezultat dela, vendar prizadeti tega nočejo priznati. Kakorkoli že, vse se da spremeniti na osnovi utemeljitev. Sicer so pritiski, da bi ohranili določeno raven osebnih dohodkov, vedno veliki. Mi se moramo ravnati v skladu z družbenim dogovorom, po katerem stimulacije odražajo (tudi negativne) rezultate. To je bolj prav, ker bi v primeru, da bi enkrat izplačali boljše osebne dohodke, kot so rezultati dela, morali drugič vračati. Delo-življenje: Kakšna je vloga komisij za nagrajevanje pri tem? Kako ocenjujete sistem kot celoto? Kje so šibke točke? Dileme? Alojz BRATKOVIC: Nagrajevanje je res pomembna in občutljiva zadeva, še posebno v časih, ko naraščanje življenjskih stroškov vedno globlje posega v delavčev žep in s tem naraščajo tudi zahteve po povečanju osebnih dohodkov, . vendar le v skladu z doseženimi rezultati. Vemo, da v nekaterih delovnih organizacijah te zahteve izražajo s prekinitvami dela in drugimi pritiski. Menim, da se v Alpini tega ne bo treba po- služevati in se vsi skupaj zavedamo, da le z dobrim delom ustvarimo boljšo osnovo za .povečanje osebnih dohodkov. Na komisiji za nagrajevanje se dogovarjamo in usklajujemo predloge strokovnih služb, razpravljamo tudi o odzivih s terena in skušamo najti skupen jezik, da je kar najbolj realno vrednotimo delo in na podlagi tega tudi predlagamo rešitve in načine nagrajevanja, da bo to res v skladu z rezultati dela. Menim, da komisija vseh teh nalog še ne opravlja tako kot bi bilo treba. Dogaja se tudi, da nekatere stvari samoupravni organi obravnavajo mimo komisije. Pogosto samoupravni organi niso dovolj seznanjeni z vsebino. Tako kakšna stvar tudi uide mimo in potem ugotovimo, da ni urejena tako, kot smo pričakovali. Vloga komisije je namreč tudi v tem, da interese in predloge predlaga v sprejem samoupravnim organom in se zavzema za to, da bo delo opravljeno tako kot mora biti. Delo-življenje: V naših proizvodnih obratih je slišati vprašanje, da stimulacije premalo upoštevajo ekonomski vidik. Olivera JEREB: Lahko rečem, da smo pri pripravi teh stimulacij upoštevali le ekonomski vidik in to je bil tudi cilj, da smo šli v ta sistem nagrajevanja. Brez tega spremembe niti ne bi bile potrebne. Koliko je to v posameznih sredinah uspelo pa je v veliki meri odvisno tudi od njih samih oz. njihovega sodelovanja. Tu bi morali še bolj sodelovati tisti, ki te ekonomske učinke najbolje poznajo in jih lahko ocenjujejo. Delo-življenje: Nekateri menijo, da je sistem preveč naravnan tako, da predvsem pospešuje količino in premalo upošteva kvaliteto. Olivera JEREB: Ko smo se lotili izdelave sistema, smo se zavedali, da moramo upoštevati predvsem kvaliteto, prav tako pa tudi količino. Težili smo, da ohranimo določeno raven količine in kvalitete, kar naj bi tudi enakovredno nagrajevali. Delo-življenje: Ali se strinjate s trditvijo, da je pomembnejše, kje nekdo dela, kakor kaj dela. Olivera JEREB: S tem se nekako strinjam, predvsem iz naslednjih razlogov: Vemo, da je izračun stimulacij za vsak oddelek enak. Vendar je predvsem od organizacije dela v oddelku veliko odvisno, kako je dosežen odstotek stimulacije. To se je večkrat izkazalo pri doseganju plana, kjer lahko vodja vpliva na boljši rezultat. Pri stimulaciji na kvaliteto pa je bolj izraženo, kje delaš in ne kako delaš? Kvaliteta se tako bolj odraža v tistih oddelkih, kjer delajo končne izdelke in manj v tistih, kjer delajo polizdelke. Naš cilj v prihodnje je, da bi nagraje- vali kvaliteto, od začetka do končne faze enakovredno (to je pri vseh oddelkih posamezno). Nagrajevanje samo po normi pa pospešuje količino in ne kvaliteto. Delo-življenje: Slišimo precej pripomb, da je preveč gibljivega dela. To se zlasti odraža v neposredni proizvodnji. Minuta nima več svoje vrednosti. Olivera JEREB: Ko smo pričeli graditi nov sistem, smo ugotavljali, da bi moral biti gibljivi del OD precej večji, ker se je pokazalo, da stimulacije, ki imajo premajhen vpliv, nikoli ne zaživijo. Če pa se stimulacija premalo pozna, za delavca ni pomembna. Zato smo se odločili, naj bi to bilo nekje za eno stimulacijo okoli 15% osebnega dohodka, kar bi že vplivalo stimulativno na delavca. Zato prihaja tudi do razlik med oddelki, ker se za vsakogar posebej ugotavlja uspešnost na podlagi dveh stimulacij. Delo-življenje: Mnenje večine delavcev je, da je obstoječi sistem nagrajevanja preveč Itompliciran. Delavec ne more več vedeti, koliko je zaslužil, dokler ne dobi osebnega dohodka. Stjepan NOVOSELEC: g I jfm v pravilnik je vgrajeno niz elementov, ki spremljajo nagrajevanje. Neizogibno je da je vsak pravilnik več ali manj za-kompliciran. Pri nas so stimulacije, ki so bile sprejete junija in so pričele veljati 1. 8. pokazale, da niso najbolj ustrezne v primerjavi z delom. Problem je postaviti objektiven plan. Z nagrajevanjem, kot ga imamo sedaj, se je izkazalo, da so nekateri veliko dobili čeprav delovni organizaciji niso ustvarili takšne akumulacije, s čimer bi upravičili te osebne dohodke. Pri nagrajevanju je bistveno določiti taka merila, da bi tisti, ki bi delovni organizaciji ustvaril akumulacijo, dobil tudi primeren osebni dohodek. Nagrajevanje na podlagi postavljenega (Nadaljevanje na S. strani) RAZGOVOR ZA URCDAIKOVO ffllZO plana (vsaj za prodajalne ni najbolj ustrezen). OH vera JEREB: Vsaka stimulacija naj bi izražala nek cilj delovne organizacije, kot tudi posamezne službe. Koliko smo sposobni pravilno oceniti te cilje in koliko napora smo pripravljeni vložiti v to? Ali se povsod realno planira? To je osnovno vprašanje, ki se pojavlja pri vseh stimulacijah. Delo-življenje: In kakšne so te dileme v DSSS? Anka ORESNIK: Dileme prav tako obstajajo tudi pri nas. Tudi v komerciali ugotavljamo, da bo treba nekaj spremeniti, saj naš osebni dohodek ni odraz dela. Načelno se strinjamo, da je sistem pravilno zastavljen, vendar bo treba izračune napraviti drugače. Alojz BRATKOVlC: v zvezi z vplivom osebne ocene bi rekla še tole; kriteriji — stimulacije, od katerih je odvisen del OD delavcev v komerciali (doseg plana, obrat zalog, zastoji) ne vključujejo dejansko opravljenega dela oz. količine dela, ki ga je potrebno opraviti za doseg doloičenega kriterija, zato mislim, da bi to lahko reševala osebna ocena, ne toliko materialno kot moralno priznanje za opravljeno delo. Seveda pa, kot vemo, je osebna ocena sestavljena ravno tako iz treh delov in se v različnih oddelkih različno tolmači in tudi uporablja. Če že govorimo o kriterijih, ki vplivajo na OD in so nam postavljeni kot cilj, katerega naj bi dosegali ali celo presegali, predlagam, da določimo in postavimo normativ, kako naj bi ta cilj dosegli. To pomeni, kako kvalitetno je potrebno delati in koliko. V proizvodnji je to določeno z normo, kjer je predvideno, koliko naj bi se v okviru delovnega časa naredilo in v kakšni kvaliteti, da bi se dosegel ali presegel plan. Pri nas je plan postavljen, kako ga boš dosegel, koliko časa in znanja boš uporabil za dosego tega pa ni nikjer opredeljeno, če se plan preseže, se ponavadi reče, da je bil slabo postavljen, če pa ni dosežen, bi nam najraje očitali, da smo slabo delali. v TOZD Prodaja se formira masa osebnega dohodka na podlagi degresivne skale iztržka (prometa) na zaposlenega. Vemo, da je prodaja zelo sezonskega značaja, zato se pojavljajo velika odstopanja (npr. v naši prodajalni od 2 do 10 starih milijard). Na podlagi degresivne skale in prometa na zaposlenega se ustvarja masa znotraj prodajalne. Menim, da je takšen način kar dober. Če bi maso oblikovali po nekem nespremenljivem merilu, bi se pojavilo nestimulativno nagrajevanje in prodajalci ne bi dovolj občutili, če so prodali malo ali pa zelo veliko. Je pa res, da je ta način precej tog in se ne prilagaja dovolj vsakodnevnim razmeram. Tu bo treba napraviti določene spremembe. Strokovna služba je že pripravila predloge, ki jih bo treba dobro preštudirati in se nato odločiti. Kar zadeva urne postavke, menim, da imamo izredno nizka izhodišča za osebne dohodke. Potem skozi razne stimulacije in faktor delovne organizacije »lovimo« osebni dohodek, kar se seveda ne da ugotavljati mesečno. Že na začetek bo treba postaviti bolj realno osnovo, kar bi se dopolnjevalo in dograjevalo v okviru rezultatov dela. Predlagane spremembe bo obravnavala še komisija, dopolnila predloge in poslala v javno obravnavo v prodajalne. Treba bo paziti tudi na to, da bo gradivo bolj razumljivo in da bodo predlogi podkrepljeni z izračuni in razlagami, da bo s terena kar največ odzivov. Delo-življenje: Ali so za sistem nagrajevanja res podlaga rezultati dela delovne organizacije? Vemo, da plana proizvodnje ne dosegamo, stimulacije pa so večinoma samo pozitivne. Ali to res odraža ekonomsko stanje delovne organizacije? Ali s tem stimulativnim nagrajevanjem ne zajedamo ustvarjeno akumulacijo? Oiivera JEREB: Ne bi se strinjala s trditvijo, da so stimulacije le pozitivne. Na primer, od avgusta do septembra smo imeli 20 % nižje stimulacije, v oktobru so bile spet višje, za naprej pa ne vemo, če bodo na isti ravni. Razlike so zdaj bolj občutne, kot so bile včasih in menim, da izražajo nek rezultat dobrega in tudi slabega dela. V kakšni meri se to odraža v posameznih sredinah pa je spet različno. Opažamo, da stimulacije v tistih sredinah, kjer so bile uvedene na novo, še ne predstavljajo odraz dejanskega stanja. Dogovorjeni smo, da jih bomo spremljali in jih iz obdobja v obdobje zaostrovali in ugotavljali ali so odraz dejanskega dela, ali jih bo treba spremeniti. Kjer se bo ugotovilo, da so realno postavljene, ne bo potrebno bistvenih sprememb, kjer pa še ne odražajo dejanskega rezultata dela, bodo potrebne večje spremembe. Delo-življenje: Še nekaj se pojavlja. To je problem norm. Če posameznik normo preveč preseže, bo norma takoj popravljena, tako ni stimulacije za več dela. Saj ljudje računajo, da bodo za več dela dobili tudi večjo plačo. To velja tudi za režijske delavce, saj nekateri opozarjajo, da je več težav pri pripravi proizvodnje, OD so pa manjši, ko proizvodnja ne teče dobro. Ljudje, ki jih to zadeva pa niso krivi. Tretja dilema je problem stroškov. Menimo, da bi morala biti merila drugačna. Nekateri predlagajo, da bi znotraj oddelka ustvarili neko maso, ki bi jo nato delili po notranjih merilih. Naslednja pripomba je tudi, da v slučaju, ko ne dosegamo plana proizvodnje in prodaje, bomo morali vsi, od direktorja navzdol, dobiti manj. Vemo, da bomo živeli le od tega, koliko parov bomo naredili in prodali. Oiivera JEREB: Naš cilj je, da bi pospeševali z nagrajevanjem doseganje planov in prodajo. Nekatere sredine imajo na doseganju teh večji vpliv, druge pa manj in tako bi morale biti tudi stimulirane. Če bi delovno organizacijo kot celoto stimulirali na eno in isto stimulacijo, bi prišli do tega, da stimulacija ne bi predstavljala drugega kot možnost za povišanje osebnih dohodkov. Danes takšen sistem ni ustrezen. V situaciji kot je danes, moramo imeti variabilni del osebnega dohodka, s katerim bi pospeševali boljše rezultate. Dogaja se, da v nekaterih sredinah niso pripravljeni sprejeti negativnih stimulacij. Potem iščemo razne objektivne razloge, da bi upravičili slabe rezultate. Vsako delovno opravilo je usmerjeno v to, da izraža neke skupne cilje. Pri nekaterih delovnih opravilih se ne da vsega meriti. Zavedati se moramo, da pri stirAulativnem nagrajevanju ne smemo iti preveč v širino, ker tako stimulacija izgubi svoj učinek. Včasih je boljše celo to, da se sprijaznimo s kakšnim očit- kom, če ugotovimo, da je kriterij pravilen in v nekem določenem obdobju daje pozitiven rezultat. Stimulacije so vedno v večji meri pozitivne kot negativne in tudi če so rezultati nekoliko slabši, še vedno delujejo stimulativno in ne destimulativno. Delo-življenje: Obstaja dilema, ki je bila izpostavljena na sestanku vodij samoupravnih delovnih skupin in družbenopolitičnih organizacij; ali naj bi stimulacija veljala za celotno linijo, ali naj bi se stimulacija kvalitete ugotavljala po posameznih oddelkih. Oiivera JEREB: Ko smo imeli skupne stimulacije to ni bilo spodbudno. Sistem smo gradili na podlagi teh izkušenj. Rekla bi, da si solidarnosti do posameznikov ali posameznih oddelkov ne bomo mogli več privoščiti. Treba bo delati tako, da bodo oddelki seznanjeni z merili in bodo od tega tudi nagrajeni. Glede na pripombo, da je urna postavka oziroma vrednost minute prenizka, lahko povem, da je že pripravljen predlog, da bi stimulacijo delovne organizacije sproti upoštevali v urni postavki, tako da le ta ne bo več vse leto enaka (fiksna), temveč se bo spreminjala. Gibljivi (variabilni) del osebnega dohodka pa bo zajemal stimulacije, kot jih imajo oddelki oz. posamezne službe. To je le ena tehničnih sprememb. Glavne pa so spremembe znotraj stimulacij, ftipomnila bi, da bi bilo zelo koristno, če bi pri pripravi predlogov in v javni razpravi sodelovalo čimveč ljudi, saj strokovna služba ne more sama poiskati vseh najboljših rešitev. Takšne predloge bi obravnavali na komisijah za nagrajevanje, kjer so predstavniki vseh delovnih sredin. Spremembe bodo sprejemali samoupravni organi v januarju, ker tudi pravilnik določa, da bi večino teh sprememb pripravili takrat, ko je določeno obdobje preteklo in se na podlagi teh ugotovitev lahko pripravijo. RAZGOVOR Zn UREDAIKOVO miZO Stjepan NOVOSELEC: Razmišljam, kako bodo stimu-lacije lahko pozitivno vplivale delo in prizadevanja delav-ob več kot 150 % inflaciji, ko omo že v osnovi zaostajali za to astjo. Vemo, da bomo povišali snovne urne postavke za 100 %. omenjenimi stimulacijami pa ezimo za tem, da bi ustvarili imboljšo ekonomsko politiko j 'ovne organizacije. Kako bo , '^aš delavec spodbudo za še ojjše delo, ko bo startal s 50 % 'zjim OD, kot je inflacija, v pri-•"eru, da bodo še stimulacije ne-doga^ ?' pri nas pogosto .^ruga dilema, ki bi jo izposta-Ч pri TOZD Prodaja je problem ®8''®sivne skale, ki je bila eden J" najboljših načinov za sprem-u in za nagrajevanje po Swarjenem iztržku (prometu). Omenili smo že velika odsto-zaradi sezonskosti proda-L: predlogih, ki jih pripra-jamo zdaj, se bo prav tako dodajalo, da bomo imeli večjo mož-, Ost doseči boljše osebne dohod-•'avno v tistih mesecih, ko ne onio ustvarili akumulacije za ^eiovno organizacijo. Ravno °''^tno pa v mesecih, ko nam veru lepo teče in ustvarimo iiko akumulacijo, ne moremo °seči bistveno višjih osebnih dohodkov. Olivera JEREB: K dobri prodaji vsekakor veliko pripomore tudi dobro delo proizvodnje in vseh ostalih spremljajočih služb. Zato ne moremo za dobre rezultate nagrajevati samo prodajo. To moramo upoštevati v vseh stimulacijah, ki veljajo za celotno delovno organizacijo. Upoštevati moramo vse dele delovne organizacije. Vemo tudi, da tam, kjer nekaj deluje dobro in stimulativno, razliko zagovarjamo, kjer pa ne deluje več stimulativno, ne vztrajamo. Stjepan NOVOSELEC: Še enkrat bi poudaril, da na dobro prodajo vpliva veliko ljudi, od proizvodnje do delovne skupnosti skupnih služb. Za nas je še posebej pomembno, kako je pripravljena kolekcija. Vse to je povezano. Če je vse pripravljeno tako kot je treba, bomo tudi mi, ki smo zadnji v tej verigi, dosegli postavljene cilje. Alojz BRATKOVIC: Sistem moramo še izpopolnjevati in realno oceniti vsako delo. Brez zavisti in ljubosumja bo treba bolje nagraditi tistega, ki več prispeva k uspehu in končnemu rezultatu. Za to pa bo potrebno veliko sprotnega dogovarjanja. zakuuCek Stimulativno nagrajevanje mora biti vseltakor naš cilj. Izražati mora resničen rezultat dela in ustvarjene akumulacije, na merilih vztrajati, toda le če so pravična. Iskati bo treba možnosti za poenostavitev sistema. Sistem tudi ne more biti nikdar dokončen; pogoji se spreminjajo, zato je skupen cilj komisij, delavcev in strokovne službe, da na to stalno opozarjajo. Predvsem kar zadeva pravično postavljanje meril. Bi MORALI sodelovati vodje služb, linij in oddelkov (in ne le CE BODO ŽELELI) Tem ključnim ljudem bi kazalo v okvoru javne razprave zastaviti DVOJE vprašanj: 1. Kaj je v sistemu dobro in kaj ne, 2. kaj predlagajo za IZBOLJŠANJE. Poskrbeti bo treba, da bodo zaživele komisije za nagrajevanje, za kar nosi odgovornost prav gotovo strokovna služba. Ne bi se smelo dogoditi, da na komisijah ne bi obravnavali vsake pomembnejše vsebinske spremem-sistema nagrajevanja. Poiskati bo treba še nove, spodbudnejše oblike nagrajevanja. Vedno pa upoštevati navezo delo (količina in kakovost), — ustvarjena korist delovne organizacije — osebni dohodki. Ob tem pa ne smemo pozabljati, da se razmere in razmerja spreminjajo. Nagrajevanje ne bo odraz dejanskega stanja, če bomo pozabljali na organiziranost delovne organizacije in posameznih delovnih opravil, na pogoje dela, spremenjen odnos (vpliv) med posa-nieznimi dejavniki. Očitno za to spremljanje v tovarni strokovne službe ni (sistemizacija). Zato je še posebej pomembno sodelovanje več strokovnjakov in ključnih 'judi. Toda, sedaj pogosto vlečemo vsak na svojo stran, namesto, da bi težili k delu v timu. To velja za sodelovanje med strokovno službo za nagrajevanje in obračunov. Končno pa se moramo zavedati, da so sistem nagrajevanja strokovne podlage in merila za dogovarjanje. Oboje mora imeti enako težo. koJDolenc, Nada Govekar, Tatjana Mohorič, Anuška Kavčič, Anton Pintar, Vladimir Pivk, Nejko Podobnik, glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada 2200 izvodov. Fotografije: Bri-gita Zemljarič. Tisk: TK Gorenjski tisk, Kranj TO JE nni KRM NtVARlJA. NJWB-ZA / I] MimM ICUSPIW . V AKC ij I (lEŠEVAMlA g M ,N N NOVOLETNA SlUAM^A 1 СЧ 0 %