EffB[=lSIIt=HWJ£3 Izhaja vsak petek. □ □ Uredništvo in upravniStvo: Kopilarjeva ulica Sl. 6. BliilBInIBIiilB Naročnina znaka: ceioieina.. K 4— poluletna.. „ 2— Četrtletna.. „ r-PosaaeznaSL „ o to BESBIHIBISa [mum][M][S]lmju^jimj| GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Stev. 18. V Ljubljani, dne 3. aprila 1914. Leto IX. Za kruhom. Badgastein, mes. marca. V strmem bregu, sredi smrekovega gozda divja šumeči slap; preko širokih skal v prostrtih curkih dere Aha v nižavo; na obeh plateh slapa vse polno najsijajnejših, milijone vrednih stavb — sam hotel, le tupatam kaka manjša hiša za trgovca in obrtnika. Vmes pa pota, steze, cesta — vse strmo. Nad tisoč metrov visoko; nikjer nobenega sadnega drevesa, nobenega vrtiča: le gozd, skala, breg — dom za orle in sokole, tem bolj divji, ker je osojen. Vroča (35 stopinj C.) voda v ogromnih množicah (80.000 hi na dan) izvira na levi strani; v umetnih rovih zajeta, napeljana po ceveh je na razpolago v hotelih in gostiščih. Z majem začno romati iz vseh krajev sveta (nad 20.000 ljudi na leto) semkaj iskat najradioktivnejših kopeli na zemlji; poleg kronanih glav ameriški miliarderji, angleški lordi — samo bogastvo, sam zunanji sijaj s svojimi revami in botegi: putiko, razdrapanim živčevjem, skvarjenimi prebavili. Turska železnica vodi skozi gozd nad tem divje krasnim krajem; prej je bilo treba z vozom 6 ur do prve postaje Schvvarz-ach na progi Inomost-Solnograd. Tudi zdaj ni mrtev Badgastein. Vse polno živih bitij, a ne razpasenih, puti-kavih, nego čvrstih kot dren, trdnih živcev, z mišicami kot jeklo. Ko odide bogatin, pride delavec; novih del, poprav, napeljav ga čaka vedno dovolj črez zimo. Vse pa mora biti gotovo, preden pride bogatin, ki ga ne vznemirja milijonar z bergljami, pač pa revež v delavskem jopiču, v trdih, kovanih črev-Ijih. Letos delajo novo električno centralo sredi slapa. Kar mrgoli jih ob vodi; cel dan mokri razbijajo skalo, jo razstreljavajo, prenašajo kamen in že-lezje, tešejo, zidajo — po 26 do 28 vin. za uro. Hoteli so prazni, zanje pa seveda ni tam prostora, ven morajo na večer prenočit na slamo, po hlevih, h kmetom, katerih prostorne stavbe stoje tupatam na strminah nad Gasteinom. ►— Udobnost gre samo bogatinu, delavcu mora biti vse dobro. Milionar plača, kar mu računaš; par tisoč kron več ali manj se mu ne pozna, saj išče zdravja. Zakaj »e bi v takem kraju tudi delavec dobil boljše plače. S to ne izhaja, ko bi se hranil v gostilni, ker je življenje sila drago. Sami si kuhajo polento in pa žgance. Tudi naših ljudi je dovolj zdaj v Badgasteinu. Ko se prične sezona, ne srečas izlepa Slovenca; zdaj pa je še treba riti po snegu in vodi, pač! Poleg zdravilišča me srečata dva moža. »Hvaljen Jezus!« me pozdravi sta- Skrivnost višniavih listin. Angleški: Filipino. Slovenski: Dr. J. K. »Poglej no, Ota San,« je zaklical tenak, otročji glas. »Ali vidiš velikega črnega pajka? Ali ni najgroznjejši, največji pajek, kar si jih kdaj videla.« Ota San, ki je slovesno opazovala naraščajočo vodo Kitajskega morja, se je brž obrnila in z malo stopinjami je prišla do otroka. Začudena je vzkliknila: »Res je, deklica, zelo velik pajek je h*,« sezula si opanke in naglo pomečkala mrčes, ki je v Koreždidoru navaden. Potem se obrne s smehljajočim licem k otroku, ki je strahoma gledal enega tistih orjaških pajkov, ki jih je toliko na Filipinskih otokih, ki pa niso, kakor pravijo, nič nevarni. »Veliki pajek je res grd, res, deklica. Lil Gul se ga ne sme dotakniti. Če vidite velikega pajka, brž poklicati Ota San hitro, zelo hitro. Lil Gu’l ne poklicati Ota San, pa Master Kapten hud. Razumeš?« Lil Gu’l je razumela in ročico v Ota Sanini široki, rjavi, nerodni roki, je počasi stopala po bregu in se večkrat prestrašeno ozrla nazaj proti nesrečnemu rejši, orjak z osivelo brado, s krampom na rami. »Slovenca? Odkod?« »Iz Harij! — Iz Rogatca. Poklada-mo kabel. Greva večerjat in spat.« »Kako ste zvedeli za to delo?« »Vse povedo. Zima doma ne da. zaslužka. Moramo za soldom.« »Bog vaju blagoslovi!« Drugi dan dopoldne pri Moserju v gostilni. Dež lije zunaj, težko se dela. Premočeni delavci sede ob mizah, malicajo — vrček piva, kos kruha. Ob eni mizi sami Slovenci. Nemški delavci tihi, nepremični, vsak s svojo pipo v ustih, naši živahni, veseli. Glavno besedo ima Tolminec, od Kobarida doma, čvrst, rdeč, smijajočih oči, ki se norčujejo iz vsega, v norčijah iščejo utehe. Glavo ima obvezano z belo obvezo. »Ti si jo dobil danes.« »Sem in dobro. Nisem vedel, da imam butico trjo od kamna. Sklonjen sem šaril po vodi, pa pridrči kamen in kri se mi udere.« »Ali si se oglasil za unfal?« »Beži; tam dajo delavcu samo, če mu odtrga nogo; za pol glave ni nič. Sploh pa kaže delati. Preveč me stane, če sem za bolnega pisan. Manj dobim, pa cel dan čas. Hodiš krog, pa te zvabi zdaj to, zdaj drugo in brž si suh. Rajši delam.« »Da bi le ne bilo treba brskati v ti vroči vodi.« »Jaz sem si pomagal. Razpokali sta mi roki, pa sem ju zamazal s smolo. Ko sem prišel sem, me je prestrašil sneg. Pol metra ga je bilo. Stožilo se mi je in najrajši bi bil ušel iz te divjine. Doma so tudi gore; pa so vsaj čemu podobne. Naložili so nas na voz, pa smo se peljali v Hofgastein po orodje. Bil sem žalosten kakor še nikoli. Imel sem še eno krono. Iz obupnosti sem jo zapil. Zapojmo, fantje!« Ni jim šlo. Vstanejo, pa gredo zopet v dež in sneg in vročo vodo, ki zdravi druge, njim pa dela razpoke na rokah in nogah. Prazni vrčki so ostali za njimi na mizah; samo za dvema drobnima fantičema frakelj. Srčna želja, naj jih Bog varuje na tujih tleh pri trdem, nevarnem delu, mi je šla za njimi. Ž njo pa druga, naj bi kmalu prišel čas, da bi se naš delavec zavedal, da ni sam, da za njim stoji močna organizacija, ki ga brani in podpira. Ali nismo mi krivi, da še ni prišel? Ali ni delavčeva zavest, ki si je želim, odvisna od naše zavesti, da smo pred vsem delavski narod? Dr. J. K. pajku. Lil Gul (listle girl = malo dekletce) je bila mila hčerka kapitana (stotnika) Roy Blackner. Kapitan je bil častnik obrežne, artiljerijske čete Zedinjenih držav, s sedežem v Koredžidoru ob vhodu v zaliv Manila. Znan je bil kot mojster v težki vedi vojaške tehnike in velikrat so mu izročili posebne naloge, ki so zahtevale zelo podrobno znanje in spretnost. Bodi omenjeno mimogrede, da je kapitana, kakor marsikaterega drugega umsko delavnega človeka, ko se je vto-pil v študij zavitih tehničnih vprašanj, njegovo delo popolnoma prevzelo in da je celoma pozabil, kaj se godi krog njega. če ga je kdo klical za trenotje proč, je pustil mizo v velikem neredu, šel kamor so ga zvali, obenem pa v glavi reševal svojo nalogo in vrnivši se k svoji mizi, mu navadno ni ušla nobena potezica njegovega premišljevanja in skoraj, da ni vedel, da je bil proč. Kapitan je tako delal brez ozira na vsebino ali vrednost listin, ki so bili v njegovi posesti, in ki bi jih lahko kdo ukradel ali uničil. Toda kako naj se kaj zgodi tem listinam, ko so počivale v kapitanovi pisarni, v njegovem zasebnem stanovanju, kamor ni nikoli Sovražniki delavstva. (Iz govora dr. Jan. Kreka na občnem zboru Podpornega društva delavcev in delavk v ljubljanski tobačni tvoraici.) Ljubljana, 30. marca 1914. Hud sovražnik delavstva. Leta 1907. se je pokazal precej hud sovražnik delavstva. Bund der lndu-strielen (Zveza tvorničarjev) je namreč vložil na vlado spomenico, v kateri se izvaja, da se tobačnemu delavstvu predobro godi, kar da slabo na drugo delavstvo vpliva. Zveza teh tvorničarjev je silno močna. Vsi veliki tvorničarji, veliki bogataši, so zvezani v njej. Ta zveza vedno nastopa proti delavstvu. Najbolj pa spletkari takrat, kadar počiva državni zbor proti vsakemu izboljšanju državnega delavstva. V tistem poročilu leta 1907. se izrecno naglaša, da se ljubljanskemu tobačnemu delavstvu predobro godi. Ljubezen tvorničarjev do delavstva. Vprašam pa sedaj, kako pa postopajo ti tvorničarji zdaj. Na stotine delavcev so postavili v papirnicah in predilnicah na cesto. Celo Kranjska Industrijska družba je bila svojemu delavstvu tako kruta mati, da je pustila po več 'dni na teden svoje delavstvo počivati. Tako se vije kača v repi, tako se postavi vse na glavo. Naša dolžnost je, da zdaj, ko se bližamo izboljšanju na gospodarskem trgu, zopet dvignemo svoj glas za izboljšanje delavskih razmer v državnih podjetjih in protestiramo proti nastopom zvezanih tvorničarjev proti delavstvu. Država dolžna, da za svoje delavstvo skrbi. Delavstvo samo ve, da more le naj-skromneje izhajati, četudi svoj pas stisne skupaj. Država je pa dolžna, da izboljša delavstvu razmere v svojih podjetjih. Velika industrija se z vso silo obrača proti temu, da bi se tobačnemu delavstvu izboljšale razmere. Ob takem času, ko se industriji nekoliko slabše godi, je pa vpitje še večji. Izenačenje plač. Zahteve tobačnega delavstva gredo za tem, da se kolikor mogoče plače zena-čijo. Izpremene naj se dnevne plače v tedenske, v gotovem času naj bi se opustile akordne plače in dale primerne tedenske plače. Statistika kaže, da dela delavka povprečno 20 do 25 let in je potem invalidna. Skrbeti se pa mora, da, če se delavne razmere in plače izboljšajo, da nihče ne dobi manj. Potrebno bi bilo, da se za tobačno delavstvo določi letna plača. nihče vstopil, razen kapitana samega, in časih za trenotje njegova draga žena ali ljubka hčerka z mehko vedno zvesto japonsko amali (pestuno) Ota San. Da, v resnici; v kapitanovi pisarni je bilo vse popolnoma varno. Ota San je dobil po svojem umrlem bratu, častniku. Bila je zelo razumna japonska ženska, nedoločene starosti, ki je precej slabo znala angleški, kadar je sama govorila, ki je pa vse razumela, kar si govoril ž njo. Ota San je docela poznala svojo službo in svoje dolžnosti kot amah. Postala je Blackmerjevi gospe neprecenljive vrednosti, ker je s popolno varnostjo pazila na Lil Gu’l in še nadzirala dva služabnika domačina, ki sta služila pri kapitanu. Poleg tega Ota San, različna od marsikake svoje japonske sestre, ni hotela nositi amerikanske obleke in se je držala svoje čudne domače noše. Bila je zelo snažna in pripravna v svojem kimonosu, v japonskih nogovicah in japonskimi slamnatimi opankami. Zvesta japonski šegi je vedno pustila opanke pred vrati, ko je vstopila v hišo in se je gibala krog v svojih nogovicah tako brez šuma, kakor kapitanova mačka. Kapitanovo stanovanje je imelo po- Socialno zavarovanje. V socialno-političnem odseku gredo posveti o socialnem zavarovanju naprej četudi počasi. 99 paragrafov smo že končali, jutri ob 10. uri se že na Dunaju v odseku posvetovanja nadaljujejo. Socialni demokratje sicer zopet preveč govore in tako rešitev predloge o socialnem zavarovanju zavlačujejo, tudi zastopniki industrije se oglašajo. Vsekakor naj bi se tudi delavstvo zganilo, da se stvar pospeši. Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza in Prometna zveza. Nasprotniki bodo poizkušali zdaj, ko je zašla Prometna zveza na napačna pota in stopa za tistimi, ki so se od krščanskih strank ločili in hodijo po svobodomiselnih potih, tudi napadali Avstrijsko krščansko tobačno delavsko zvezo. Povejte jim, da je »Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza« v dobrih rokah in da stopajo tisti, ki jo vodijo, po pravih potih. Ta zveza je v dobrih rokah. Vodijo jo dobri, pošteni, katoliški ljudje. Delavstvo jim lahko zaupa. Spominska beseda rajnemu dr. Žitniku. K sklepu spominsko besedo rajnemu dr. Žitniku, ki ste se ga tako lep* spomnili, ker je blagi rajnik res veliko dobrega storil. Spominjajte se nanj v molitvah in res naj njegov spomin ostane med vami nepozabljen. Kljub vsem slabim izkušnjam sem zaupanje v ljudi ohranil. Če mislim na tobačno delavstvo, vem, da to delavstvo ni samo zato združeno, da si pribori kak gros, ampak da ima tudi srce na pravem mestu. Zato tudi na svojega rajnega prijatelja dr. Žitnika ne boste pozabili. Delo podpornega društva. L j u b i j a n a , 30. marca 1914. Občni zbor Podpornega društva delavcev in delavk ljubljanskega tobačnega delavstva je zboroval danes v Ljudskem domu. Vodil ga je podpredsednik Novak, ki poda sledeče predsedstveno poročilo, ko pozdravi navzoča državna in deželna poslanca dr. Kreka in Gostinčarja. Po zadnji statistiki dela v naši tvor-nici 2083 delavcev in delavk, ki ima več organizacij, a najstarejša organizacija je Podporno društvo, ki obstoja že dvanajsto leto in ki je s pomočjo naših poslancev v tej dobi že veliko koristnega za delavstvo pridobilo. Izboljšale so se plače, uvedle starostne doklade in izdatno izboljšale pokojnine, tako da se je splošno delavski položaj zelo izboljšal. lovico prijazne hiše na vzhodnem pobočju Koradžidora. Kapitan Craig je imel drugo polovico; ob tem času je bival sam v svojem stanovanju z enim služabnikom domačinom, družino je pa imel v Združenih državah. Koredžidor je največja amerikan-ska trdnjava na vzhodu. Postavljena na vrhu »vzhodnega Gibraltarja«, nevidna od zunaj, ima najtežje in najmodernejše baterije. Dve izmed njih sta na jako važnem kraju, da branita vstop v Manilo miljo daleč v burno kitajsko morje; postavljeni sta bili vzporedno druga proti drugi in sta imeli enako število, kaliber in moč topov, znani pod imenom »Dvojčki«, uradno pa baterija A in baterija B. Bili sta najnovejši in najmočnejši bateriji, kar jih je bilo na Koredžidoru. Strel iz ene izmed njiju bi porušil največjo bojno ladjo več milj daleč. Zato so seveda skrbno varovali trd-navske načrte, in vsled tega je bil pač silno prestrašen poveljnik, kolonel Mil-ner in poglavar vojaške divizije v Manili, Burton, ko sta zvedela iz brzojavke iz Washingtona, da je neki angleški častnik našel višnjeve listine, — načrte koredžidorskih baterij na cesti v Kalkuti v Indiji. Ima pa slika o stanju tobačnega delavstva tudi svoje temne poteze. Ko so vpeljali stroje, se je delavstvo obremenilo z napornim delom, ki izčrpava do skrajnosti delovske moči. Za nadaljnje naše delo nas čakajo zato težavne naloge, ki jih pa upamo z božjo pomočjo in s pomočjo naših poslancev delavstvu v korist izvesti. Prosili bomo, dokler nas ne uslišijo, saj tistemu, ki trka, se odpre. Ko se je Podporno društvo ustanovilo, je vladala med našim tobačnim delavstvom lepa sloga, kar dobro veste stare delavke in delavci. Delavstvo je nastopalo zato samo za izboljšanje delavskih razmer, izobražalo se je. Tudi zdaj moramo še vedno za naše koristi nastopati, a obenem se pa moramo tudi boriti z nasprotniki, s socialnimi demokrati, zadnje čase pa celo z naprednjaki, dasi so slovenski naprednjaki, osobito tobačno delavstvo zaničevali in je v svojem časopisju grdili, a v tem boju ostanemo trdni in neomajeni, ker vemo, da je z nami ogromna večina tobačnega delavstva v Ljubljani. Razmere tobačnega delavstva se lani niso nič izboljšale, marveč celo poslabšale. Gospodarski položaj je tak, da se proizvajalni stroški znižajo, a delo sc večinoma zviša. Tobačna režija ima zato vedno več koristi, kakor delavstvo. Kljub neugodnemu položaju pa naše društvo lani ni počivalo, delalo je neumorno, vlagalo prošnje in spomenice, prirejalo sestanke, shode, izlete, veselice, kakor razvidite iz poročila tajnice. Vpeljali so se v posameznih oddelkih odseki, ki so sicer delovali, a leta 1914. moramo organizacijo odsekov popolnoma izpopolniti in izvesti. Zelo živahno je deloval lani pogrebni zaklad, ki šteje že sam kot tak nad 1200 članov. Tudi nanj naj delavstvo ne pozabi in naj se ga tesno oklene, ker pogrebni zaklad je nad vse koristen. Poročilo tajništva. Poroča tajnica Mivi Andlovič. Na zadnjem občnem zboru našega društva je bil izvoljen sledeči odbor: Alojzij Čatar, predsednik; Ivanka Kosec, podpredsednica; Ant. Novak, podpredsednik; Mici Andlovič, tajnica; Iv. Prek, njena namestnica; Mici Rojc, bla- gajničarka; Karolina Rotter, njena namestnica; Valentin Sever, namestnik blagajnika. Odborniki in odbornice so: Matija Bele, Ivan Založnik, Franc Kozamernik, Nežika Fabjan, Ivanka Simončič, Karolina Vidmej, Marija Pliberšek. Lani izvoljeni odbor je imel seje dne 24. junija, 1. julija, 10. julija, 18. julija, 24. julija, 25. julija, 20. avgusta, 1. septembra, 22. septembra, 29. septembra, 8. oktobra, 24. oktobra, 7. novembra, 12. decembra, 30. decembra, 20. januarja 1914,, 22. januarja, 27. januarja, 30. januarja, 9. februarja, 13. februarja, ' 17. februarja, 4. marca, 9. marca in dne 26. marca 1914. Iz tega se pač razvidi, da je odbor pridno deloval, in to tembolj, ker se mora tudi upoštevati dejstvo, da se vsak petek snidejo odborniki in odbornice, ki se o tekočih in o nujnih zadevah posvetujejo. Izlet v Strunjan. Nanj se gotovo vsi in vse z veseljem spominjamo. Bil je lep. Omeniti mi je, da so lepo pele pevke Katoliškega društva za delavke pod vodstvom pevovodje ravnatelja Ferjančiča, propovedoval in maševal je č. g. p. Teodor. Deputa-cija se je v Trstu tudi poklonila prevz-višenemu tržaško-koprskemu škofu dr. Karlinu. Romanje na Brezje. Lansko leto je bilo tudi zato vele-zanimivo, ker nismo priredili le letni izlet v Strunjan, marveč smo še poromali tudi 21. septembra 1913 na Brezje. Odborniki in odbornice so pa enkrat skupno poleteli tudi na Sv. Jošt. Za delovske pravice. Odbor je v svoji seji dne 1. julija 1913 sklenil, da se odpošlje spomenica po poslancu Gostinčarju, da bi jutranji gorenjski vlak prej kot dozdaj v Ljubljano dohajal. Naša prošnja se sicer ni uslišala, ampak obljubilo se je, da se bodo na njo ozirali. Vsekakor pa ta naša in zahteva vsega ljubljanskega delavstva, ki stanuje ob gorenjski progi ne sme ostati pozabljena in pozivamo poslance, da naj nam ta prepotrebni vlak izposlujejo. Cesarska maša. Na iniciativo naše organizacije je s sveto mašo pod milim nebom ljubljan- Prejemki. Bilanca pogrebnega zaklada za leto 1912. in 1913. Izdatki. Pristopnin 1254, k 60 v. Posojilo................. Posmrtnin 13.890 a 10 v. Dodatek.................. Na hranilni knjigi štev. 34.125 dvignjeno . . Saldo..............._•___• Prejemkov................ Izdatkov................. K 752 132 1389 40 70 04 K 2274 2274 200 543 743 2274 1730 4004 v. 14 14 74 74 14 40 54 Plačalo posmrtnin 12 po 100 K, 1 po 90 K . . Vrneno posojilo . . . Račun Kat. tiskarne Račun Senice-Bizjak . Pisarniške potrebščine Saldo..................... Na hranilno knjigo 34.125 vloženo . V blagajni . . . št. I Za leto 1913. od 1. julija do 31. decembra. K 1290 132 270 29 8 70 10 50 10 K 1730 543 2274 690 53 40 74 14 74 743 74 Čisti preostanek . . . Pristopnin 8 k 60 v. Posmrtnin 3221 a 10 v. 4 322 10 543 326 74 90 870 64 3 posmrtnine po 100 K Saldo.................. 300 570 870 64 64 Dne 1. januarja 1914 v dobro 570 K 64 vin. Promet. Dohodkov 2601 K 04 vin. — Izdatkov 2030 K 40 vin. * Računski sklep za leto 1913. Mesec Dohodki Izdatki Več Manj K v. K v. K v. K v. Januar 1508 60 335 80 1172 80 _ Februar 457 20 319 40 137 80 — — Marec 467 80 377 86 89 94 — — April 455 80 393 50 62 30 — — Majnik 451 — 490 55 — — 39 55 Junij 459 — 315 — 144 — — — Julij 455 10 387 50 67 60 — — Avgust 454 — 618 48 — — 164 48 September 442 90 387 85 55 05 — — Oktober 460 10 944 45 — — 484 35 November 433 70 254 — 179 70 — — December 453 80 822 52 — - 368 72 6499 — 5646 91 1009 19 1057 10 852 •09 852-09 Aktiva. Bilanca za poslovno leto 1913. Pasiva. K v. K v. Gotovina 31. decembra 1913 Knjižica št. 27.996 Knjižica št. 32.835 Delež N. M 852 12018 436 200 09 73 10 Knjižica št. 27.996 Knjižica št. 32.835 Delež N. M Gotovina 12018 436 200 852 73 10 09 13506 92 13506 92 sko tobačno delavstvo slavilo dne 4. oktobra 1913 cesarjev jubilej. Na shodu dne 8. oktobra 1914 pri Uncu, prej Wei-ser, je poročal državni poslanec Gostinčar. Sklenilo se je sestaviti spomenico, ki se je po naših poslancih izročila glavnemu ravnateljstvu. Za umrle člane smo imeli sveto mašo dne 2. novembra pri sv. Jakobu. Pele so pevke Katoliškega društva za delavke. t Dr. Ignacij Žitnik. V seji dne 30. decembra smo se spomnili velikega zagovornika krščanskosocialnega tobačnega delavstva kanonika dr. Ign. Žitnika, katerega prerana smrt je globoko pretresla i tobačno delavstvo, za katero je nepozabni rajnik veliko dobrega storil. Naša letošnja predpustna veselica v »Unionu« je, kakor Vam j6 že vsem gotovo v spominu, izborno uspela. Celo blagajničarka je bila ž njo zadovoljna. Naši letošnji načrti. Na zaupnem sestanku dne 13. februarja se je sklenilo, da gremo dne 10. majnika k Sv. Valentinu. Že danes opozarjam na ta izlet. Letos smo nameravali poromati k Sv. Antona v Padovo. Ker se pa letos slavi 5001etnica ustoličenja pri Gospej Sveti, smo sklenili, da poromamo h Gospej Sveti in da ob tej priliki obiščemo tudi Celovec in pa Vrbsko jezero. Blagajniško poročilo poda blagajničarka Marija Rojc. Razvidno je iz razpredelnic. Denarno stanje društva je dobro in vzorno. O pogrebnem zakladu je poročal podpredsednik Novak, ki vodi ta zaklad. Ko se izvedejo volitve, je govoril poslanec dr. Krek. Njegov govor objavljamo na drugem mestu. Poslanec G o-s t i n č a r je ožigosal postopanje naših nasprotnikov. Za pospešitev socialnega zavarovanja se sklene na predlog podpredsednika Novaka odposlati načelniku socialnopolitičnega odseka pismo, ki zahteva, da naj se posvetovanja v odseku tako pospeše, da reši odsek predlogo vsaj do takrat, ko se zopet skliče poslanska zbornica. Podpredsednik Novak zaključi na- , to občni zbor. / Jugoslovan. Strokovna Zveza. Gorje. Na praznik sv. Jožefa je priredila naša skupina J. S. Z. v cerkveni dvorani zaupni sestanek. Tovariš A. Slamnik je poročal o delovanju J. S. Z. v letu 1914. Člani so z zanimanjem sledili poročilu. Navduševal je člane, naj agitirajo pri svojih tovariših za J. S. Z., ker edino ta organizacija je prava za naše delavstvo, ker je na podlagi krščanstva. Naša skupina šteje sedaj 51 članov. Ker je več takih, ki niso pri nobeni bolniški blagajni, se je začelo misliti, da ustanovi skupina svojo bolniško blagajno po načinu, kot je ima tukajšnje gasilno društvo za svoje člane. Pri mesečni odborovi seji dne 22. svečana se je tudi sklenilo, da se plača za vsakega umrlega člana ena sv. maša. Pri tej seji se je tudi sklenilo, da skupina priredi v letošnjem letu 4 javne shode, in sicer 3. maja, 28. junija, 6. septembra in 8. novembra. Skupina ima dne 13. aprila ob 11. uri dopoldne v cerkveni dvorani mesečno odborovo sejo. Vabite se vsi g. odborniki, da se te seje vsi udeležite. Sava. Jako slabo mora iti v rdečem konsumnem društvu, ko pišejo v ,Zarji’, kako poceni da prodajajo, nasprotno pa, kako drago je v »klerikalnem« konsu-mu, pa še vendar še njih somišljeniki rajši kupujejo v klerikalnem konsumu, kakor pa v njihovem. Kje je iskati vzrok? Ozrimo se nazaj v preteklo leto in vzemimo v roke računska zaključka za leto 1913. Iz računskih zaključkov je razvidno, da je »I. Delavsko konsumno društvo« prodajalo leta 1913. 5% ceneje kot socialno-demokratično in da je dalo 6% dividendo, socialno-demokratično le 4%. Iz teh podatkov je razvidno, da se je prodajalo v I. delavskem konsumnem društvu 7% ceneje kot v socialno-demokratičnem. Koliko si skozi to na leto eden ali drugi prihrani, to si lahko vsak sam izračuna. Recimo, da porabi ena družina tisoč kron na leto — je za 70 kron na boljšem — lep dobiček. Torej sodrugi, kje je cenejši? Ali pri vas ali pri nas? To menimo, da vendar ne boste trditi, da računski zaključki niso pravilno sestavljeni, ker so pregledani in potrjeni od nadzorstva in javnih oblasti. Mislimo, da bode to zadostovalo; ako pa ne, bodemu drugič bolj natančno prerešetali in primerjali vaš računski zaključek z našim, da bode vsak lahko sprevidel, kje se boljši gospodari in kje je več požrtvovalnosti in zmisla za gmotno korist delavstva. Končno se še pobahajo v »Zarji«, da zapirajo prodajalno ob pol 8. uri zvečer, obenem pa sami priznavajo, da le takrat, kadar ni odjemalcev, ako pa so, imajo pa odprto tako dolgo kot drugi trgovci. Mi jim damo čisto prav v tem oziru, ker to kaže, da imajo vsaj nekaj zmisla o pravem gospodarstvu, ker nespametno bi bilo žgati petrolej za prazno prodajalno in opvzročati nepotrebne stroške. št. Janž na Vinski Gori. Na praznik Marijinega oznanjenja dne 25. marca je imela naša skupina J. S. Z. dva lepo uspela shoda. Prvi shod se je vršil ob 9. uri dopoldne, drugi ob 3. uri popoldne v cerkveni hiši. Na obeh shodih je govoril naš rojak g. Vekoslav Zajc iz Maribora. Na shodu nam je razodel delo naših slovenskih poslancev v zadnjem zasedanju deželnega zbora. Povedal nam je vesele novice, da so skltenile obrtne olajšave mirovna sodišča ter glede novodohodninskega davka, da bo s tem zadobil naš kmet, oziroma zidarji željno pričakujoče olajšave. II koncu je govornik pozival vse navzoče, da se brez izjeme pridno oklenejo J. S. Z. Navdušenje je bilo veliko in je že ta dan pristopilo več novih udov k zvezi. Upamo, da bode današnji dan ostal v spominu ter obrodil stoteren sad. Zborovalci so prosili govornika, naj pri priložnosti zopet kmalu pride, kar jim je govornik z veseljem obljubil. Maribor. V soboto, dne 4. aprila priredi J. S. Z. zvečer ob 7. uri shod v Zadružni zvezi, Koroška ulica št. 5. Delavci, rokodelci, posli in železničarji, vsi na shod, da izvemo še več, kake vežnosti je J. S. Z. Nobeden naj ne zamudi tega shoda. Gradec. V nedeljo, dne 29. marca je sklicalo štajersko okrožje J. S. Z. velik shod za graške srednje- in zgornješta-jerske delavce v Prokopigasse štev. 12. G. Jožef Praprotnik, predsednik skupine J. S. Z. otvori zborovanje in pozdravi vse navzoče ter podeli besedo okrožnemu delavskemu tajniku štajerskega okrožja J. S. Z. g. Vek. Zajcu iz Mariboru. Govornik nam je v svojem enournem govoru vsestransko pojasnil, kako neobhodno potrebno je, da se vsi, ki si s svojimi rokami služimo svoj kruh, organiziramo v J. S. Z. Razkril nam je ubogo zapeljano socialno demokracijo, kako pogubno koraka v grozne prepade. Oni bi radi imeli brez dela nebesa na zemlji ter pravijo, da se morajo sploh duhovniki odpraviti. — Gospod Kovač je v jedrnatih besedah priporočal vsem, naj se trdno oklenejo J. S. Z. ter nam podal poročilo o glavnem bla-gajnem stanju J. S. Z. v Ljubljani. Pred-J. S. Z. g. Josip Praprotnik je stavil resolucijo, da bi se ustanovil odsek pri J. S. Z., da bi začeli delati na to, da bi dobili lastne društvene prostore ter končno navduševal vse zborovalce k pristopu v J. S. Z. Oglasilo se je že ta dan prav lepo število članov k J. S. Z., posebno pa služkinj se je prav veliko oglasilo. V kratkem želijo vrle Grad-čanke si ustanoviti svojo skupino. Iz Idrije. Pri rdečih sodru-gih se naglo avanzira. V časnikih smo brali, kako je naš znani Ante Kristan prišel do časti biti dvakrat ravnatelj in imeti plače do 10.000 K. Te-te, ta jo je pa zadel! so vse vprek govorili, nekateri delali opazke, katere pa nočemo ponavljati, ker tudi nasprotnika nočemo moralično uničiti. Pač pa nam je prišlo v spomin vse delovanje Kristanovo v Idriji, saj so oni, ki ga poznajo očitno o tem govorili. Prišel je pred kakimi 12 leti v naše mesto tako ubog in brez sredstev, da je bil zadovoljen z najmanjšo plačo. A ko si je enkrat dobro poslal, tedaj pa oni niso dobro zadeli, ki so mu pomagali do službe. Izrinil je iz odbora počasi vse stare in odbral nove moči, ki so šle slepo za njim. Ker je z delavci hodil tudi na izprehod, sploh raji bil v njih družbi, kakor v kaki frakciji, si je pridobil neomejeno oblast nad delavstvom. — Naprednjaki so pa enkrat sklicali shod in tistega jim je^ Kristan razbil. Ni vedel, da je pol. društvo Jed-nakopravnost sklicalo javen shod in je predsedstvo in govorniki že določeno. Raz odra so morali ves generalni štab liberalcev, med njimi tudi Gangl. Radi-tega so ga tožili in Kristan bi moral biti zaprt, a sedaj so mu zanjke nastavili. Ako pri volitvah daš na razpolago vse svoje sodruge naprednjakom, od tožbe odstopimo, če ne boš zašit. In od istega časa je nastal prevkret pri rdečih sodnijah. — Vsaj tako so javno govorili in dejstva kažejo. Soc. demokrati so kar naenkrat postali gorki zavezniki liberalcem, malokateri sodrug je imel toliko samozavesti in nevpogljvosti, da se ni vpognil, velikanska večina je šla slepo za Kristanovo komando. Tudi še sedaj, ko Kristana ne marajo v Idriji, velja še vedno njegov vpliv, njegovi učenci se še trdno drže njegovih navodil. To pa menda tudi vzrok, da so ga v Ljubljani imenoval ravnateljem pri »Splošnem kreditnem društvu«. Radi strokovne izobrazbe v bančnem poslovanju ga gotovo niso, saj nima o tem kakih spričeval niti prakse. Pač prakso ima, a kakšno. Pri nas je bil več let tudi ravnatelj pri občnem kon-sumnem društvu. A vendar mu je en sam uslužbenec pofulil 18.000 K, pa Kristanu so računi bili vedno v redu, še ko je iz Ljubljane sem hodil delat račune, ni dobil napake. Šele drugi so jo dognali. Iz tega sklepamo, da so nova čast in novi dohodki obdali, le radi politike. Za njim bo slepo šla masa delavcev pri vsakih volitvah, če bo pa to kred. društvu na prospeh, je druga stvar. Društvo se ustanovi za več let, a politična struja se pa hitro menja. Tudi rdeči sodrugi bodo počasi spregledali, da se ne gre za stvar, za njihovo zboljšanje, pač pa za profit nekaterih oseb in takrat bode kred. društvo na škodi. Izkaz o premoženju: Dun. osr. hranilnica . . K 16-341-16 Dun. občinska hranilnica XVII..................„ Avstr, delavski kredit . „ Landerbanka .............. „ Poštna hranilnica . . . „ Posojila stavbni zadrugi Gotovina............................... Vrednostni papirji in deleži . . . Oprava ................................ Obresti.............................. Krajne skupine ... K 12.633-65 Inventar skupin . . . . „ 1.26316 1.259 99 10.104-16 1.565-— 1.830-80 K 31.101-11 8.135-— 1.195-71 13.334-13 2.289-33 943 02 13.896-81 Zvezino premoženje...................K 70-895-11 Dohodki 1913............................K Izdatki.................................. 98.212-54 92.613-07 Zvezino premoženje ... K 5.699'47 Premoženje je znašalo: 1. januarja 1913 K 57.951-49 31. decembra 1913 70.895-11 K 12.943-62 Če primerjamo s prejšnjimi leti se pokaže 1913 1912 Število prispevkov . . 311.761 306.870 Dohodki na članarini . K 93.528-30 K 91.386-96 Vsi prejemki.................„ 98.312-54 „ 94.750-61 Izdatki: Podpore......................K 54-852 74 K 49.56915 Izobrazba...................... 8.522-24 „ 9.655*43 Uprava.......................„ 8.566 82 „ 8.374-54 Skupaj.......................n 92.613-07 „ 89.203-37 Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. LETNO POROČILO AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE LETA 1913. Zadovoljive so pa razmere blagajne. Za 5000 so se pomnožili prispevki, katerih dober del se pa mora še zaračunati za leto 1912. Dohodki so se povišali za približno 3500 kron, ki so se pa skoraj popolnoma vzravnali s povišanimi izdatki. Osobito so se povišali izdatki za podpore, in sicer nad 5000 K. Zveza je priredila več socialnih tečajev, ki so se dobro obnesli. Premoženje se je zopet povišalo za okroglo 13.000 K, kar dokazuje, da je uprava dobra. Stanje članov je sledeče: Stanje 1. januarja 1913 . . 6030 Pristopilo.................... . 468 Skupaj . . . 6498 Izstopili so: Vpokojenih .... 163 Umrli..........................35 Drugi razlogi . . . 296 494 Ostalo . . . 6004 Članov je 409 moških in 5595 žensk. Znižalo se je število članov za 26. V 13 tvornicah je nad 10 odstotkov organiziranih v naši organizaciji, kar dokazuje sledeča razpredelnica: Hainburg............ 25-53 odstotkov Dunaj-Ottakring . . 32-17 „ Dunaj-Rennweg . . 15-38 „ Line ...............19-77 „ Ilallein...........14-23 „ Fiirstenfeld .... 26 84 „ Ljubljana.......... 53-44 „ Rovinj............. 37-20 „ Sacco . . • .... 48-76 „ Schwac............. 59-06 „ Bautsch............25-71 „ Novi Jičin.........19-63 „ Cvitav............. 28-04 „ Poročilo blagajne za leto 1913. Dohodki: Saldo od 1. januarja 1913.............K 34.732-35 311.761 tedenskih prispevkov k 30 h „ 93.528.30 17.546 zveznih prispevkov k 2 h . „ 350-92 456 vpisnin d 40 h . ............... 182-40 2-40 Obresti............................... 1.776-67 Koledar..............................„ 1.235-— Strokovni listi.......................... 79-42 Brošure . . . ■ ; '............ • 158-14 Strokovna komisija 711-50 Dobro skupin.......................... 14 91 Razno......................... ■ • » 272 88 Svota ... K 133.044-89 Izdatki, Podpore: Bolniščina..............K 46.525-84 Porodniščina............„ 6.465-— Mrtvaščina..............„ 980-— Podpore za orožne vaje „ 167-40 Izredne podpore . . . „ 80-— Pravno varstvo . „ 634-50 K 54-852-74 Izobrazba: Strokovni listi .... K 8.074-77 Poučni tečaji...........„ 236-- Knjiznica..............() 211-47 K 8.522-24 Uprava: a) stvarna..............K 2.379-73 b) osebna...............^ 6.187 09 K 8.566-82 Razni: Obresti skupinam . k 9.34311 Agitacija................. L032-10 Delegacije . ... . , (> 470-18 Strokovna komisija . . n 1.950-50 Koledar ......... 926-60 Vrednostni papirji . . „ 5.73438 Rezervni sklad . . . . „ 45915 Zaostanki skupin . . . „ 78-36 Razno .............. • „ 67-89 K 20-671-27 Svota ... K 92-613 07 Saldo 31. decembra . . . 40.431-82 Izdatki centrale v odstotkih: Podpore..............59-2 odstotkov Izobrazba.............9-2 „ Uprava................9-3 „ Skupinam.............10-0 „ Drugi izdatki .... 12-3 100-0 odstotkov Od dohodkov se je izdalo za podpore...............59-2 odstotkov izobrazbo ..............8-7 „ upravo.................8-7 „ obresti skupinam . . 9-5 » drugi izdatki .... 11-5 „ zvišanje premoženja 5-7_________„ 99-9 odstotkov Na vsakega člana odpade za podpore.......................K 9-14 izobrazbo.......................„ 1-42 upravo..........................„ 1"43 druge izdatke . . . . _. . . . „ 3 44 K 15-43 Vsak član prispeva za podporo................17-5 vinarjev izobrazbo...............2-7 „ upravo .................2-7 „ obresti skupinam . . 2-9 „ druge izdatke .... 3-6 „ prirastek premoženju 1-8 „ 31-2 vinarjev Strokovnih listov smo izdajali „Fachblatt der Tabakarbeiter« . 108.500 iztisov „Glasnik“......................... 65.000 „ „La squilla“, za italijanske člane 74.360 „ Skupni nalog . . . 247.860 iztisov Izdali smo za časopisje „Fachblatt der Tabakarbeiter11 .... K 4.491*32 „Glasnik“ ..."........................... 1.697-45 „La squilla“............................ „ 2.186-— K 8.074-77 Skupine so imele: Dohodkov.................................K 9.441.41 Izdatkov: za agitacijo.............................K 800-76 „ izobrazbo..............................„ 605 78 „ upravo.................................„ 2.513-60 „ izredne podpore..................'....„ 939-62 „ drugi izdatki........................ „ 1.865-00 Vsota ... K 6.724 82 Premoženje skupin: Stanje blagajen .......................K 12 633-65 Inventar, knjižnice.................... „ 1'263-16 Vsota ... K 13.896-81 Pregled o delovanju krajnih skupin. Krajna skupina Shodi j .* V Konference z zaupniki 1 Druge priredbe || Hišna agitacija Poučni tečaj Ali ima krajna skupina knjižnica Bavč 2 5 ne ne da Fiirstenfeld . . 3 14 3 2 ne ne da Hainburg . . . 2 15 8 1 ne da da Hallein .... 6 10 __ 2 ne da Celovec .... 2 11 3 ne _ Ljubljana . . . 3 12 24 — — — Landskron . . . 2 — — — — Line. 8 13 2 — ne da Novi Jičin . . . 6 12 — da _ Rovinj — — — — — da — Sacco 2 5 10 — — da Šwaz 7 12 1 — — da — Sternberg . . . 3 3 2 1 — — — Dunaj - Ottakring 2 12 2 — — — — Dunaj-Rennvveg. 3 5 — — — — da Cvitava .... 6 11 3 — — da vala naša poljska zveza, pa kaže sledeče poročilo: Krščanska tobačna delavska orgaruza-cija v Galiciji leta 1913. Krščanska tobačna delavska organizacija v Galiciji, del poljskega kršč. strokovnega društva s sedežem v Krakovu, je leta 1913. lepo napredovala. Ustanovila se je krajna skupina v Jagelnici (majnika 1913). Zdaj so v vseh galiških tobačnih tvornicah krščanske strokovne organizacije. Z ustanovitvijo skupine v Jagelnici je končana prva organizacijska naloga. V vseh tobačnih tvornicah se sedaj nahajajo skupine krščanskih organizacij. Gre zdaj za to, da se bo pridno naprej gradilo. Upamo, da se to tudi posreči in da ni več daleč tisti čas, ko se zedinijo vsi tobačni delavci v naši zvezi. V poročevalnem letu je krščanska organizacija v Galiciji napredovala tako glede na število članov kakor tudi glede na blagajniške razmere. Število članov je znašalo leta 1911. 330, 1. 1912. 494, leta 1913. pa 654. Leta 1913. je pristopilo 160 novih članov, in sicer v Jagelnici 86, Krakovu 128, Monasterzyski 210, Wineku 210 in v Zablotovu 47. Stanje blagajne leta 1913. je bilo tako-le: Lastno premoženje krajnih skupin koncem leta 1913. je znašalo: Gotovina 1371 K 72 vin., inventar 1046 K 32 vin., skupaj 2418 K 04 vin. Skupini v Krakovu in Zablotovu imata lastni blagajni za predujeme. O živahnem agitatoričnem delovanju pričajo te-le številke: Leta 1913. jc bilo 70 odborovih sej, 44 shodov, 25 znanstvenih predavanj in 25 drugih prireditev. Rešenih je bilo 416 spisov, knjižnice krajnih skupin imajo nad 400 zvezkov. Naš napredek dokazujejo volitve v bolniške zavode. Pridobili smo 856 glasov. Krščanski kandidati so imeli leta 1912. le 989, a leta 1913. že 1845 glasov. Z dvema kršč. kandidatoma smo sicer prodrli le v Monasterzyski, a kljub temu smemo biti ponosni na uspeh volitev, če pomislimo, da so dozdaj le rdečkarji zmagovali. Dne 7. septembra 1913 se je sklicala druga deželna konferenca v Lvov, ki je med drugim sklenila, da se odpošlje deputacijo na Dunaj, ki naj merodajne činitelje pouči o najnujnejših zahtevah gališkega tobačnega delavstva. Deputacija je bila pri glavnem ravnateljstvu kakor tudi pri voditelju finančnega ministrstva dr. Engelnu. Obljubili so ji, da se bodo na v spomenici izražene želje ozirali. Organizacija se je leta 1913. neprestano trudila, da služi interesom tobačnega delavstva. Kjer je bilo potrebno, so posredovala vodstva krajnih skupin pri tvorniških ravnateljstvih. Več prošenj se je glavnemu ravnateljstvu odposlalo. Strokovno glasilo je stvarno razpravljalo o važnih delavskih zadevah, ki so se tudi na shodih obravnavale. Organizaciji tobačno delavstvo zelo zaupa. Tudi drugi ljudski sloji že pri-poznavajo njeno vrednost in važnost. Upamo, da še bolj napredujemo in odtisnemo proč rdečo organziacijo. Dohodki in izdatki krajnih skupin v letu 1913. Krajna sknplna Dohodki Izdatki Centrali Vpisnina Pri- spevki Bolniška podpora Po- rodniška podpora Podpora zaorožne vaje Mrliške podpore Obresti skupin K h K I h K h K | h K | h K | h K h K h Bavč 12 60 4.224 2.072 63 270 30 422 40 1.441 54 Furstenfeld . . 37 60 6 965 70 3251 54 345 — 30 40 696 57 2.640 19 Hainburg . . . 22 — 8.201 10 5.432 94 470 — 20 50 820 11 1.430 05 Hallein .... 4 — 1.211 K) 439 42 110 — — 13 121 '11 514 57 Celovec .... 2 80 1.513 20 857 88 30 - 151 18 476 94 Ljubjana . . . 17 20 18.260 40 9.040 24 1.660 20 88 330 1.826 21 5.400 27 Landskron . . . 2 40 717 60 183 56 10 — — — — 71 76 454 68 Line 10 80 3.933 60 2.022 48 240 30 393 36 1.258 56 Novi Jičin . . . 11 20 4.653 60 1.726 44 210 — 10 — 60 — 465 3(5 2.193 Rovinj 10 40 7.083 90 2.511 92 570 9 32 70 708 33 3.224 73 Sacco 19 20 12.696 60 7.919 80 1.100 67 20 120 _ 1.269 66 2.239 14 Šwaz 14 40 9.525 60 4.62168 830 70 952 57 3.065 75 Sternberg . . . 2 20 1.909 20 89248 60 — — 30 — 190 82 738 10 Dunaj-Oitakring 6 — 5.495 70 2.997,92 180 — 10 — 100 — 549 57 1.6(54 21 Dunaj - Rennweg — — 1.077 — 470 80 110 — — — 10 — 107 70 378 50 Cvitav 8 — 5.432 70 1.806 80 27C - 10 — 543 27 2.810 63 Krajneskupine . 4 627 30 777128 — — - — 53 13 300 89 184 80 93.528 30 | 46.525 14 ♦ 6.465 — 167 40 980 — 9.343 11 30.231 75 Dohodki v kronah: Jagielnica Krakov Monaster- zyska Winniki Zablotow Vsota Vpisnine ... Prispevki k 26 vin. & 34 „ „ a 35 „ Kartelni sklad (prispevki k 2 vin. . Sklad delegatov . 86-— 583-96 220-32 59-88 11-70 16- 1021-54 174-65 88-56 7-90 92-50 1231-10 94-70 23 — 37-— 1539.98 266-70 111-70 11-20 8-50 314-85 24-22 9-90 240-— 4691-44 220-32 441-35 379-06 63.-70 Vsota . . . 961-86 1308-65 Izdatki 1441-30 v kronah: 1966-58 357-48 6035-87 Jagielnica Krakov Monaster- zyska Winniki Zablotow Vsota 10°/„ za krajne skupine Bolniških podpor . Porodn. podpor . . Kartelni sklad . . 89-02 114-50 59-88» 121-20 400-20 95-- 88-56 132 36 374-05 60-94-70 184-36 496-50 13(1-— 111-70 32 33 303-80 60--24-22 559-28 1689-05 345-- 379-06 Vsota . . . 263-40 704-97 66111 922-56 420-35 2972-39 K 133.044-89 DRUŠTVA ZVEZE. Razvoj naših Zvezinih društev je bil, v kolikor tiče tobačnih skupin poljske zveze, skozi in skozi po vol j en. Poročilo od češke krščanske tobačne delavske zveze še ni došlo, vsled česar se ne more poročati, v koliko je ta zveza napredovala. Gotovo je pa, da je tudi ta zveza napredovala, če se tudi mora priznati, da le počasi napreduje. Oja-čenje naših zvezinih društev se kaže v doneskih, ki so se nam doposlali in ki so se podvojili. Kako da je napredo- Varčen biti ni te